106
Poučni in zabavni drobiž.
Telefon. Število razgovorov po telefonu 1891. leta je znašalo v okroglih številkah v Zjedinjenih dižavnh 450, v Nemčiji 223, v Švediji 21, v Švici 5 l 2, v B« lgiji 12, v Italiji   14 3/4,  v Veliki  Britaniji in  Irski  75 milijonov.
Nesreče na železnicah.  V Zjedinjenih državah se  jih
je ponesrečilo   1889   leta   po   žehznicah   22 000 ljudi j, in  od
teh je bilo   mrtvih   2000,   v  1890.  letu pa 25 000 Ijudij   od katerih je bilo mrtvili  2500.
Umrl je v San Reinu Ignacij Atanivano, bivši im?hi-kanski konzul v Parizu hkojnik je pripadal oni mali vrsti čistokrvnih Indijancev, ki so se popeli do višjih mest v državni službi. Posebno v diploma tični službi je Indijanec velika redkost. — V Novem Orleansu v Ameriki je 21. februvarija umrl general Pet« r Gustav Bearegard znan iz severoarneriske drža\ljanske vojske Kot vojskovodja južnih d žav je v v< c. boj h otepel severnjake. Rojen je tudi v Orleansu  1818 leta.
Umrl je dne 5. t m. francoski zgodovinar in filozof Ipolit Taine, član francoske akademije v starosti 65 let. Taine se je sprva bavil s filozofijo in je s svojimi prvimi deli o Li-viji in o francoskih modroslo\cih 19. stoletja bil vzbudil veliko pozornost vsled nezavisnosti svojih nazorov. Ti dve deli je obdarila francoska akidemija. Njegova zgodovina angleškega slovstva je pa precej pristransko de'o in je zatorej kaloliški učenjaki niso odobravali. Napoleon III ga je imenoval za profesorja zgodovine na šoli lepih umetnosti j Leta 1878. je bil imenovan Članom akademije. Spisal je jako mnogo zgodovinskih in umetnozgodovinskih del. Posebno ga je naredilo slavnega njegovo delo „Les Origines de la France contemporaine*. To delo je izš:o v več izdajah. Posebno so se zanimali za to, kar je pisal o veliki francoski vstaji.
107
v
Cikago v Ameriki ima 400 tiskaren. 50 velicih knjigoveznic,  200 knjiga!en,  70 papirnic
Stassova dela. Osnoval se je poseben oibor, ki izda ¦dela slavnega belgijskega kemika Stassa. V tem odboru je tudi več slovečih nemških  kemikov.
Razstava poštnih znamk bode 15. julija do 2 julija v Curihu v Švici.
Izvestij muzejskega društva dobili smo III letnika 1.  sešitek.   Vsebina temu zvezku je:  S   Rutar:  Gradišče in
v
gomile na gori sv. Magdalene pri Smarji; S. Rutar: Slovensko nemška starinoslovska terminologija ; J S c h e i n i g g : Slovenska osebna imena v starih listinah; Dr. Fr. Kos: Slovenski .,inansus"' in slovenska „hobau ; A Kobler: Drobtinice iz furlanskih arhivov; S RobiČ: Kranjski mahovi; Mali zapiski. Nančnina za ta list znaša 2 gld. na leto.
Rodbine Petazzi, Strassoldo in Coronini Iz „ Izvestij muzejskega društva" izvemo, da so omenjene tri gro-fovske rodbine bile prvotno slovenske. Pisale so se Petač, Stražar in Korenin.