St. 13 fiKrlra ilafru riXiHtl(Cnti tirmlt etili mM v Trstu, v petek 15. januarja 1926. Posamezna številka 20 cent. (.etnik 11 fr.haia iivicmSi pon1] Afti«kcga It. ptstnu sc im f»roi. F. Pi _ tsiia xa m liu L T*. inozem«V^>idč"se, din zjutraj. Uredništvo: **T Dopisi naj se poiiliv-,kopisi se r :arna Ed» ec« L u ^ u *' J L ^ rf. ~ - ^ uprave it 11-57. EDINOS Posamezne številk« v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi *e računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice tn vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov ^jum po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3-—. Oglasi naročnina in reklamacije te pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulice sv. Frančiška A&iškega štev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave 11-51 Zanimive razprave o narodnem vprašanju pr. med Črnci in belokožci) najpogostejše iz nesporazumi j en j ter se nadeja, da se morejo vsa ta nasprotstva odpraviti s poukom. Vendar je, po mnenju Radia, Millerjevo praktično stali-/liani ruski politični voditelj in soci-' jolog P. N. Mil ju kov je priobčil razpravo, v kateri socijološki analizira moderno narodnostno vprašanje. Ker živi Miljukov sedaj v emigraciji, je naravno, da piše z ruskega stališča in sicer s stališča ruske emigracije. Opisuje prejšnje tozadevne razprave ruskih mislecev prostega stoletja, boj za kozmopolit izem in intemacijonalizem. V drugem delu razprave opisuje zgodovinski razvoj narodnosti na prostranem ru-skem ozemlju. Slednjič podaja znanstveno analizo pojma plemena in narodnosti. Spis Miljukova je torej zelo zanimiv za tiste, ki se zanimajo za na- ... , .. ™ » m,, K ustje. Prcd POBajani za ureditev 'tali,a»*kih Miliukov presoja vpaSanje liberal- »ojml. aolflov .apram Angbj. LONDON, 14. Italijanska delegacija Ogromen požar v državnem skladišča tobaka o Puli PULA, 14. Preteklo noč okoU 2.30 je SCe lelo ^riporočljiVo "ia "e^pske^a j |f.£uhnil v tukajšnjem državnem skla-človeka dišču neobdelanega tobaka, ki je eno Radi • zaključuje: Vsekakor je ^lo ™^ je imel koncem leta 1910. 79.028 prebi- pončno, če se oba spisa - ruskega invalcev, leta 1921. 110.338, koncem leta ameriškega socijologa - primerjata ^dišče fHm^ net nadslronif ^st 1925. pa približno 130 tisoč prebivalcev, med seboj, da se more iskati prava ~ot skladišče Ki ima pet nadstropij. Mesi med človekom zgodovine in človekom ™™ gasilcem so pomagali tudi gasijci programa, ko je v delih obeh učenja- Zagreb ima 130.CG0 prebivalcev ZAGREB, 14. Po podatkih zagrebškega centralnega prijavnega urada je imel Zagreb koncem lanskega leta okroglo 130.000 prebivalcev. Zanimive so številke, ki nam kažejo naglo naraščanje zagebškega prebivalstva. Tako kov zbranega in kritiziranega toliko materijala iz današnjega in nrošlega življenja. Prihod Italijanske delegacije o London vojne mornarice, orožniki, finančni stražniki, orožniki in vojaštvo. Vse čete puljske gamizije so bile odposlane na L je mesta. Močan veter, ki je pihal od vzhoda, je pospeševal ogenj in zelo oviral gašenje. Radi pomanjkanja gasilskega orodja je bilo delo gasilcev skoro brezuspešno; z velikim naporom jim je komaj uspelo preprečiti, da se ogenj ni razširil na bližnjo tovarno cementa .cSocieta Adriatica Cementi». Vendar pa nevarnost ni še odstranjena, ker Madžarska protestira. carnskih obljub napram francoskemu vojaštvu. BERLIN, 14. Časopisje ostro kritiziraj predloge pododbora poslaniške konference, da naj ostane v drugi in tretji porenjski coni 75 tisoč mož, med njimi 60 tisoč francoskih vojakov. Listi spominjajo na zagotovila, ki so jih prejeli nemški delegati v Locarnu, da bo posadka zmanjšana na 45 tisoč mož. Listi dostavljajo, da bo ta vest, ako se uresniči, izzvala v Nemčiji živahno ra/.oČa-Iranje in razburjenje. Prizadevanja za rešitev škola Zadraveza BUDIMPEŠTA, 14. Soci ja list ični poslanec Payer je izjavil nekaterim dopisnikom zunanjih listov, da so si vojaška oblastva le umila roke z izročitvijo škofa Zadraveza civilnemu sodi- Izpremembe u austrijski vladi uetra stališča. Noče narodnostnega pro- --------, ___ ------------------~ - ^ „ , .. . , .__. blema ne podcenjevati ne precenjevati, je prispela semkaj včeraj ob 23. uri. Na požar se vedno divja. Levo Mo m en-Posebno zavrača mišljenje tistih kon- kolodvoru Victoria so sprejeli delega-jter skladisča tobaka sta popolnoma servativniii Kusov ki vidijo v narod-lcijo zastopniki Foreigna Office in bri-i upepeljena; glavni zidovi so se zrušili, uosti nekako taiinstveno, sveto bitnost.|tanske zakladnice, poslanik markiz Ogenj je baje izbruhnil v stanovanju \ ..riaša dejstvo da se narodna ideia Della Torretta in osobje italijanskega, čuvaja na desnem krilu skladišča, ki i tzviia' in spreminja Uoče biti pravi-!poslaništva. Delegacija se je nastanila! je razdeljeno v oddelke. Notranje stene čen v sodbi o stremljenjih različnih v hotelu Claridge. ; so bile lesene, zato se je ogenj tako na- rekih in zapadnoevropskih narodno-! Cerimonija ob otvoritvi pogajanj bo glo razširil. Zgorele so ogromne zaloge *if Tak<> razpravlja precej obsežno o1 zelo enostavna. Italijanski poslanik raznovrstnega tobaka, pripravljenega M/voin češke narodne ideje. markiz Della Torretta, ki je obenem deloma za izvoz v inozemstvo, deloma * ' ----1 t «1 J i____- - I-------1 i .. 1 .'ntM /iK nomnninnotru v rirntrt) ulf- lfl fliČ^H V I ta- Miliukov zastopa mnenje, da narod- član delegacije, bo spremljal jutri ob namenjenega v druga skladisča v Ita-nost < nastaja* več ali manj nezavestno ] 12 finančnega ministra conte Volpija liji. Skladišče v Puli je bila namreč išjih stopnjah prihaja in pooblaščene ministre v VVhite Hali, centralna zaloga, kjer se je sortiralo v zavest» Temu mnc-lkjer jih bo predstavil Churchillu. Nato blago. Skoda je ogromna, po površnJi ~ 1 ..... cenitvah se suče baje okoli 100 milijo- ler da še le na v nje nositeljem « « . - - ... nju se upira češki profesor dr. Km. bodo stopili v neposredne stike Radi (v «Prager Pre3se»). Naglasa, da denci obeh strank, dejstva češke prošlosti silijo k misli na! prvi razgovor konkretne prvoborce narodne ideje in kladnim tajnikom in načelnikom ltali-pa na program, ki jim je le bdel pred janske delegacije bo trajal približno očmi dočim predstavlja Miljukov na- eno uro in pol. Določila bosta proce-rodno'st kot objektiven zgodovinski po-jduro pogajanj in seje. jav. ki je tu le za opazovalca ter ne| Vsi tukajšnji listi pozdravljajo pri- lzve- med britanskim za- nov lir. Požar je trajal ves dan in do pozne ure ni bil še pogašen. Jnsoslooenska delegacija dospela v Uasftlngton so- izziva kritike o njega resnični vsebini, hod italijanske delegacije ter izražajo ~ " ' -- nado, da bodo Italijani predložili take pogoje, da jih bo britanska delegacija mogla takoj upoštevati. Dalje piše profesor Radi, da je \ jetska rešitev narodnostnega vprašanja oči vid no odvisna od k oz m o politične ideologi ie, ki je bila razširjena po Rusiji (tudi po Tolstem). In vprašuje: V čem je obstajala ta ideologija? Od kod je prišla? Miljukov priznava sicer — pripominja profesor Radi o delegirala v Šču~ kise "sedaj* trudi, da ga reši pred! vlado; namesto dosedanjega finančne-zasluženo kaznijo. Škof Zadra vez je-fa ministra Ahrerja, državnega svetni-namreč najbolj kompromitiran V aferi kaf Kolmanna, na mesto dosedanjega ponarejevalcev francoskih frankov in .POlJ^elskega ministra Buchingcrja p« pozna vse krivce, ki so položili svečano tirolskega poslanca Thalerja. Kancler prisego v njegove roke, predno so se lotili ponarejati denar. Payer je mnenja, da bodo oblastva omogočila škofu Za-jlravezu beg v inozemstvo, ker zahtevata Francija in Mala antanta njega aretacijo. Končno je Payer Še izjavil, da bi morali biti aretirani še mnogi drugi krivci, katerih se pa oblastva bojijo, ker bi mogli izdati s svojimi izpovedbami visoke osebnosti, ki imajo svoje prste v aferi škandala falsifikatorjev. BEOGRAD, 14. Včeraj je pooblaščeni madžarski minister Hory posetil zunanjega ministra Ninčiča ter pri tej priliki protestiral v imenu madžarske vlade proti pisanju jugoslovenskih listov, ki da napadajo člane madžarske vlade s tem, da jih spravljajo v zvezo s skandalom falsifikatorjev. Madžarski zastopnik je skušal prepričati ministra Ninčića, da nima noben član madžarske vlade ničesar opraviti z afero nona- Prisrčen sprejem v New Torka - Izjave finančnega ministra Stojadinoviča BEOGRAD, 14. (Izv.) Iz New Yorka je dospelo poročilo, de. je včeraj prispela rejevalcev denarja in da so vesti o ma-tja jugoslovenska delegacija za uredi-jdžarskem komplotu proti Mali antanti tev dolgov napram Ameriki s finančnim'pretirane, ministrom Stojadinovičem na čelu. Pri prihodu parnika so pozdravili finančnega ministra in jugoslovensko delegacijo minister za zunanje zadeve in Amerikanci razpravljajo o sporazumu glede italijanskih vojnih dolgov \VASHlNGTON, 14. Poslanska zbor- . . niča je nadaljevala razpravo o dogo- ^0^1" bančnega ministra Zedi-1 .Irianipni , ft^liio v za- njenih držav Severne Amerike, pred- jugoslovenskega poslaništva v ashingtonu in številni člani jugoslo-kolonije v Ameriki. imsH icTa v danninjem življenju veliko j c|j0 dogovorov. Demokratski poslanec Stojadinovič je podal tekom dneva ! i.,, V-icll nve\ i-a pa, da ne gre tu za Rainciy je ostro kritiziral dogovore ter nekatere izjave, v katerih je izrazil ...mvinost i- abs^raclo samo miselno), napadal'ameriško komisijo, ki je skle-1hvaležnost ameriškemu narodu za po-marveč vedno za določno n?e vsebino. nila te dogovore z Italiio. Zatrjeval je, moč, ki jo je izkazal jugoslovenskemu Poliska slavjanofilska, pangerinani-| H se nahaja Italija v resnično težkem narodu v najkritičnejšem trenotku slična ideja vsebujejo različen pro- gospodarskem položaju, česar ni nika- njegove zgodovine, t. j. v svetovni vojni. Minister Stojadinovič smatra dobljeno posojilo za začasni dolg, ki ga je treba sedaj pravilno urediti. Povdaril je, . ,------------ ~ da je bila vedno njegova srčna želja 1 držav. dano že po naravi, ki pa težko odgovar- cesarskega Rima, ki jih je napovedal priu osebno z jugoslovensko delegacijo i ^ ..„, ia dejstvom. Od tod prihaja tudi — Mussolini. Nato je govornik nrešel na v Ameriko, kar se je sedaj tudi zgodi- j JkrBlfCIllB OOlUSKB SllIZDE 0 BG!$Iji pravi profesor Radi — da spis Mi!ju-i italijansko politiko, ter je kritiziral fa- lo Po njegovem trdnem prepričanju bo v™***""** kova re podaja nikakega programa za ^izem in posebno njegovo postopanje to koristii0 interesom obeh držav. FrancosKo-rusKa posajsnja PARIZ, 14. Sovjetski poslanik v Parizu, Rakovski, se bo v kratkem povrnil iz Moskve. Pred svojim odhodom jo izjavil, da so tla za pogajanja s Francijo sedaj ugodna. Francija išče tržišč za svojo industrijo, ki se sedaj bujno razvija, morala bo pa podpirati ZS6K s tem, da ji otvori kredite. S povratkom Rakovskega v Pariz se bodo spet nadaljevala med Francijo in Rusijo pogajanja, ki so se pričela že pred enim letom, a so imela le polurad-ni značaj. Sedanja pogajanja pa b> uradna. Rešiti bo treba zadevo carskih dolgov in še druga vprašanja, ki so velike važnosti za nadaljni razvoj obrh praktično rešitev narodnostnega vprašanja. Omejuje se le na znanstveno opisovanje. Nato se bavi profesor Radi s spisom ameriškega socijologa II- A. Millerja, ki tudi razpravlja o sličnem materijalu kakor Miljukov. Miller se je nedavno mudil v Pragi in je priredil tam preda- napram prostozidarjem. Izjavil je, da( Zvečer je jugoslovenska delegacija nasprotuje dogovorom v vsem obsegu. | odpotovala v Washington, kamor je Njegova izvajanja so večkrat prekinili dospela danes, pristaši cepublikanske večine in demo- kratske stranke. Proti poslancu Raincijru je govoril republikanec Burton. V prilog z Italijo 8. Radić t Beograda BEOGRAD, 14. (Izv.) V jugoslovenski prestolnici vlada še vedno veliko vanja o istem problemu. Stališče ame- pOSiancev< Razprava se bo nadaljevala riškega socijologa se pa bistveno raz l"? jutri. Predvidevajo, da se bo jutri vrši-kuje od stališča Miljukova. Miljukov }(y tud- „iasovanje. sklenjenim pogovorom je nastopilo več nirtvilo, ker se nahajajo vsi politiki še vedno doma na počitnicah. Prosvetni kuj~ __ ----------- , se ima zahvaliti nekemu znancu, da je mogel v njegovi knjižnici proučevati veliko literaturo. Miller pa je nabral svoj materijal bolj z osebnimi stiki nego pa iz knjig. Zato se Miljukov sklicuje na literaturo, da podkrepi ja svojo navedbe, dočim opozarja Miller na primerne Smernice za rešitev problema. Miller se lotu je nacijoualizma s praktične strani, ne da bi se brigal za zgodovino. V narodni ideji vitli pojav, ki ga je treba obdelati politično, nadvladati s pametjo ter napraviti nje hibe neškodljive. On vidi v nacijonalizmu nekako bolezen in po njegovem mnenju je največja naloga ta, kako bi se ozdravila ta bolezen. Zato prinaša Miller Vojni minister bo podal ostavko? PARIZ, 14. «Petit Parisienu» poročajo iz Bruslja, da je min. svet včeraj nadaljeval razpravo o vprašanju skrajšanja vojaške službene dobe, ki naj vstopi v veljavo že za letnik 1906. Vojni minister, general Kestens, se seje ni udeležil. Na zadnji seji ministrskega sveta, je vztrajal pri svojem stališču, da se namreč skrajšanje vojaške službe glasovanje. Novi ukrepi glede likvidacije vojnih odškodnin RIM, 14. Finančno ministrstvo je predložilo kralju v podpis odlok-zakon, ki je bil že odobren v ministrskem svetu ter predvideva poenostavljenje pro-' cedure pri ugotavljanju in likvidiranju .vojnih odškodnin v novih pokrajinah. Izredno huda zima o Italiji Snežni zameti - Reka Adiža zamrznila RIM, 14. Včeraj je zapadlo tukaj obilo snega. To vreme je iznenadilo vse prebivalstvo, ki že dolgo ne pomni takih snežnih žametov. Toplomer kaže minister Stjepan Radić je okreval in se ne sme še uveljaviti za one, ki bodo v je povrnil davi r. državnim nodtajni-|tem letu poklicani pod orožje, kot so kom Pasarićem v Beograd. Trebil je j hoteli ostali člani vlade. Ker je mini-ves dan v svojem kabinetu, kjer je po- strski svet sedaj sklenil, da bo tudi let-slušal razne referate. Zvečer od 17. do nik 1906 služil samo 10 mesecev, se v 19. ure je bil S. Radić na dvoru. Finančni odbor je razpravljal o proračunu notranjega ministrstva. Notranji minitser Maksimović je pri tem poročal, da je predložil finančnemu od- političnih krogih govori, da bo vojni minister podal ostavko. Pred rudarsko stavko v Angliji? LONDON, 14. Lastniki premogovni- . , v .kov so izročili včeraj državni preisko- boru realen proračun m da ne zahteva: valni komisiji svoje predloge, ki vse- nič več, kakor to, kar navajajo njegove bujejo nastopne zahteve: eno neplača-postavke. V proračunu ,e minister črtal RO nadur0t zniž nje mezd v nekatenh največ dejstva iz sedanjega socijalnega ,st inji 'od niclo ^^"^sSi TURIN, 14. Radi izrednega mraza je sodbo o um. J * ' , ,h zamrznil ves mestni tlak. Več oseb je pc«,esreC4o._Nekaterem pri kakih 1700 mest, ki niso bila zasedena. Navedel pa je, da je na konferenci vlad- okrajih, znilanje železniških taritov in takojšen, če tudi le začasen odpust ne večine pristal v interesu štedenja še jqq qqq rujarjev na nekatere redukcije. Po dolgi dobiti v: rudarskih krogili so povzročile te zahteve veliko vznemirjenje. Med rudarji se je pojavila agitacija za takoj- katoliška cerkev na strani obsovraže-nega avstrijskega cesarstva), dočim so bili Poljaki iz narodnih razlogov katoliški (iz sovraštva proti ruski pravoslavni cerkvi in proti pruskemu protest antst v u). Miller opozarja tudi na slučaje, ko je nasprostvo proti skupnemu padcu zadobile znatne poškodbe. Toplomer kaže 11 Vjs stopinj pod ničlo. BOLOGNA, 14. Včeraj je ves dan nepretrgoma snežilo. Živo srebro je nadlo na 8" stopinj -pod ničlo. Okolu dvajset oseb je ponesrečilo na ulicah. Zlomile so si pri padcu deloma roke, deloma ■ovražniku porodilo nacijonalno idejo noge. Prepeljane so bile v mestno bolhi 'ko jsport omiljuje narodno sovra- nišnico. Vlaki izhajajo v mesto z veli-* • kimi zamudami. VERONA, 14. Neurje traja nadalja. Reka Adiža je na več mestih zamrznila. Ob 18. uri je pričel padati sneg. Slične vesti o mrazu in sneSnih zametih prihajajo tudi iz ostalih italijanskih mest. V Tridentu je včeraj kazal toplomer 21 stopinj pod ničlo, v Val Seriani 15, ponekod celo 20 stopinj pod štvo ter govori o zlih posledicah antisemitizma. Povsod se čuti — naglaša profesor Radi — roka praktičnega A-merikanca, ki mu je znanost le sred-' stvo za dosego namena (v tem slučaju boj za mednarodni mir). Seveda ni — piše nadalje Radi — ameriška praktična metoda brez hib. Miljukov si je preveč otežil nalogo, Miller pa olajšal. Po mnenju tega po-.ničlo, slednjega nastajajo ne le narodna, ampak tudi plemenska nasprotstva (na' je bil proračun notranjega ministrstva pozno zvečer sprejet. Prihodnja seja finančnega odbora bo šnjo splošno stavko, jutri dopoldne. Na dnevnem redu bo, LONDON, 14. Kakor poročajo «Ti-razprava o proračunu ministrstva za mes», je nacijonalni svet angleške ne-poljedelstvo in vode. j odvisne delavske stranke ^sklenil, da ' j bo na prihodnji seji izvršilnega odbora napetost med JasoslmUo In radi zatiranja Jugoslovenskih manjšin stično stranko. List dostavlja, da bo iz-BEOGRAD, 14. (izv.) V zadevi nape-1 vršilni odbor druge internacijonale tih odnošajev med Jugoslavijo in GrČi-jbrezdvomno odklonil ta predlog, ki je jo sta ministra za zunanje in notranje; v popolnem na-sprotstvu s sklepi, ki so zadeve prejela nova potrdila o nasiljih bili sprejeti na zadnji konferenci an- nad jugoslovensko manjšino v grški Macedoniji. V Beogradu vlada radi tega splošno ogorčenje. Jugoslovenska delegacija, ki bi morala te dni odpotovati v Solun za ureditev tamošnje jugoslo venske svobodne cone, bo odgodila svoj odhod. Jugoslovanska Bola ▼ Bukarešti BEOGRAD, 14. (Uv.) Jugoslovenska vlada je dobila obvestilo Iz Romunije, da se v najkrajšem Časa otvori v Bukarešti jugoslovenska ljudska šola. gleške delavske stranke. Novo vznemirjenje v Nemčiji LONDON, 14. «Daily Telegraph» poroča, da bo po sedaj sklenjenih sporazumih med Anglijo in Francijo ostalo v Porenju predvidoma 60 tisoč mož francoske posadke. List pripominja, da bo to dejstvo izzvalo v Nemčiji veliko razočaranje. Nemcem je bilo v Locarnu obljubljeno, da bodo zasedbene čete .mnogo bolj reducirane. Očividno iBriand ni mogel uveljaviti svojih lo- Ramek bo prevzel posle odstopajočega zunanjega ministra Mataje. Drugih izprememb v vladi pa se za sedaj ne predvideva. Formalno ostavko bo vlada poslala baje še tekom dneva. ZO ladij obtičalo o ledu BERLIN, 14. Nemška križarka «IIt?s-sen» je bila odposlana v finski zaliv, tla donese potrebni živež kakim dvajsetim trgovskim ladjam, izmed katerih je 12 nemških, ki jih je led na visokem morju blokiral. Poveljnik križarke je potom brezžičnega brzojava sporočil, da postaja izvršitev poverjene mu nalogo vedno težja, ker vlada tam izvanredno hud mraz, kakršnega že desetletja no pomnijo. Toplomer kaže 26 stopinj pod ničlo. Križarka dela neprestano z vsemi kotli, ki zmorejo 18 tisoč konjskih sil, a napreduje le s težavo, ker ji ogromne plasti ledu zastavljaj u pot. Tudi ledolomne ladje, katere so Rusi poslali na pomoč, ne morejo ničesar storiti. Finski zrakoplovci donašajo v vojaških zrakoplovih ladjam notrebui živež. _ Strašne nesreče 'J rudnlKlli 100 rudarjev pokopanih v ArneriM VVILBURTON (Oklahoma), 14. V nekem tukajšnjem rudniku je prišlo do eksplozije. Zakopalo je kakih s(ij rudarjev in je le malo upanja, da bodo rešilni poizkusi uspeli. IVInogo žrtev na Japonskem NAGASAKI, 14. Iz Gukuoka poročajo, da se je v premogokopu v Taka-matsu vnel premogovni (»lin, ki je povzročil strašno eksplozijo. Dvajset rudarjev se je podalo lakoj v rove, da bi poizkusili rešiti življenje tovariš rn, ki jo se za časa eksplozijo nahajali pod zemljo. Prišlo je pa v tistem hipu tlo druge eksplozije, ki je povzročila takojšnjo smrt vseh 20 rešiteljev. 2 mrtva in 5 ranjenih v Nemčiji DORTMUND, 14. V nekem oremogo-kopi* v Silschede je prišlo do eksplozije. Dva rudarja sta mrtva, ranjenih pa jo pet; med temi so trije težko ranjeni. Politične vesti MADŽARSKI ŠKANDAL IN MEDNARODNI POLOŽAJ ČEHOSLOVAŠKE Z OZIROM NA RAZMERJE Z ITALIJO Praški «Večer» piše, kako madžarski škandal meče ostro luč na mednarodni položaj Čehoslovaške. In sicer s tem, da tudi ta m, kamor vodijo nje zavezniške razmere, neprestano delujejo skrivne, ČohoslovaŠki neprijazne struje. Razvoj dogodkov, In skoro nepre-t rž u a veriga nevarnosti, ki grozijo ČohoslovaŠki, bi v bodoče zahtevali nadaljnjo ^popolnitev nje varnosti. Ne more se — piše «VeČer» — prezirati vprašanje, ali naj se dosedanje razmerje Cehoslovaške do velesile Italije ustali. Tu bi morali odločevati realni, praktični in politični razlogi. Imeti je treba pred očmi nemajhni vpliv Italije na Dunaju in v Budimpešti. Pisec članka vprašuje, ali ne :ji delež Cehoslovaške na tem vplivu mogel pomeniti preventivno nastopanje proti marsikateremu neprijetnemu sporu. Mi imamo — nadaljuje pisec — v avstrijskem vprašanju z Italijo mnoge skupne interese. Varnost Cehoslovaške in Italijo zahteva torej ohranitev dosedanjega stanja. Član kar meni na zaključku, da dosega resničnega zveznega dogovora z Italijo bodi ena najvažnejših nalog Čehoslovaške vnanje poiitike in želeti je, naj bi se dogovor, sklenjen z Italijo, praktično in učinkovito spopolnil do prisrčnega sodelovanja. «Prager Presse«, glasilo ministra za v nanje stvari, pritrjuje popolnoma tem naziranjem ter naglaša, da so ta načela že davno vodilna za uradna mesta Cehoslovaške. Razmerje države do drŽave se ne more uravnavati na podlagi trenutnih razpoloženj. Tu je povedano tisto, v čemer soglašajo oficijelni krogi toliko čehoslovaške republike, kolikor kraljestva Italije. Tudi mi Jugosloveni Italije želimo polnega soglasja med čehoslo vaš ko •EDINOST* V Trstu, dne 15. Januarja 1SS6. slovansko državo in Italijo v vseh po- 1915. Slednjič je minister Radić na svo-gledih in ob traktiranju vseh vprašanj, jega godu dan označil kot cilj vnanje ki so v spoju z medsebojnim Življenjem politike Beograda: edinstvo kmetskega narodov ljudstva Srbov, Hrvatov, Slovencev m _____jr ___. mf,ft» oficijelnim krogom Sofi-nja. Po notranji uredbi Jugoslavije in ker onkraj državnih mej edino v vnanji Evrope se narinja z neodklonlji- Slovanih Makedonije vidijo krvne bravo silo misel na sporazum med Beo-i^e. Vzklika: Bratje smo vsi od Varne gradom in Sofijo. Ido Triglava!« Pa tudi «Bulgarie», ki VVendel opozarja, da je že srbski razpečava samo vladno modrost, za^o-eeml je radnik Moskovljević vložil v tavlja, da je srbsko-bolgarsko zblizanje skupščini resolucijo, v kateri je bilo na čelu programa, ter omenja pot jure čeno, « da na Balkanu ne bo miru in goslovenske misli do logične lzpoim-napredka, dokler ne bodo vsi Jugoslo- tve. Tako so vsi, ki se oglašajo, prav za veni združeni v mogočni Jugoslaviji od prav za in nikdo proti sporazumu med Triglava do Carigrada«. Radikalni po- obema državama m plemenoma slanec Ivan Čirković, ta stari bojevnik Veliko vprašanje pa ostaja Makedo-za osvoboditev Makedonije izpod tur- nija. To vprašanje je, ki ločuje: ali je škega jarma, je prvi zaklical v parla- Makedonija srbska ali bolgarska. Cim ment geslo o bratstvu med Srbi in Bol- pa pride spoznanje, ki ga podkreplja - - -------- * --------„ ^ivjnnci (ja HlaKG- ranu, kjer so bili potniki izkrcani brez vsake nevarnosti. Včeraj, ko je ponehal vihar, je «Petk&» z lahkoto priplul v naše pristanišče. Tudi parnik «Molfetta», ki je imel predvčerajšnjim pripluti v Trst, se je moral radi viharja ustaviti v Puli. Žalosten konac stark«. V tesni podstrešni sobici hiše št. 53 v ulici Molino a vento je bivala, sama na širnem svetu in prepuščena svoji usodi, OO-lctna beračica Ana Kocjančič. Dasi se drugi najemniki niso dosti zmenili zanjo, se jim je te dni začelo čudno zdeti, da ni starke na spregled. Pa menili so, da starka radi hudega mraza ne mara z doma, zato jo niso motili. Tako je poteklo par dni. Predsinočnjim pa je nekatere premagala radovednost, da so stopili pogledat, ali se ni mogoče starki pripetilo kaj hudega. Ko so stopili v njen podstrešni brlog, so se znašli pred žalostno sliko; starka je ležala na kupu umazanih cunj v kotu, ležala je nepremično in njen bled, izmučen obraz je pričal, da jo je smrt rešila trpljenja. Umrla je — kakor je dognal na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje — radi gladu in mraza. Poginila je zapušče redni letni občni zbor. Vabljeni so vsi Člani. — — Rokodelsko bralno društvo v Tolminu bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 16. t. m. v navadnih prostorih. — «Zlatoro0» — Kal — Korltnica — ima občni zbor v nedeljo 17, t. m. — Mlad. ods. Z. P. D. Solkan: V nedeljo dne 17. t. m. nastopi naš Zvezni odsek z igro: Dekle z biseri. Omenili smo zadnjič, da nima odsek še _ pravih kulis. Naj povemo, da jih je za tolpi^j^ugo koncerten s križanim! strunami, igro nalašč pripravil in izpopolnil, tako,! kovinasta plošča, mehanizem Renner da bo tudi kuliserija na mestu. Gotovi sutjrart se proda po nizki ceni. Chiozjut 8/11 51 VAJENEC za trgovino jestvin s« iSč«-Kjarbola zgornja št. 8. (Via lndustria 8) w0 smo, da bo ta igra zanimala vse in vsake ga. Zlasti upamo, da nas poseti vsaj nekoliko Goričanov ter da s tem zgled drugim. Slišati je bilo tudi, da je ne bomo zmogli. Gotovi pa smo, da nastopimo v nedeljo. Opozarjamo vse, da naj ne nasedajo raznim lažem, kot zadnjič. Na svidenje. Borzna poročila, DEVIZE: Trst, U jati Ainttsrdam od 93 >.- do 1001)-ReUiia od 1:2 do 113 —; Pari« 93 i j do 93 75 ....„„„, M ...... J___r____ Lon.l' n od 120. »0 do 1*>.50(; New Vork od 24.75 ua"vesvojem"brlogu" in bogve koliko^ brid- 'd® Španija o J 348.— do 35 L : ?vica od kih ur je prebila brez vsake pomoči in to-j4™-do 4v - • Atene od m .o do 33 7:.; Berlin lažbe. dokler ji usmiljena bela žena ni pre- ^^ ^ : Bukarest cd 1L do 1Ln0 73.75: Ogrska od (VKI47 do 0.-; ; Dunaj o a —,34* do — .3j4; Zagitjb od 4J 75 do 4+.' 5. Reoačijske obveznice f6.*0. VAL' TE: 1 rat; U januarja. Avstrijske kron*s ol 0 0*145 do 0.03 » dinarji od 4 25 do U.—; dolarji od J4.70 S pomirjajte se ga zbližanja napreduje z orjaškimi ko raki, ker prodira v mase. Demokrat Voja Marinković zahteva v istem lisi u sporazum z Bolgari, ki naj onemogoči Srbi, postane Makedonija gradom in Sofijo. Tu pomeni sporazum velik cilj: nedeljeno popolno edinstvo jugoslovenskcga naroda «od Varne do povratek nesrečnih dogodkov iz leta Triglava». DNEVNE VESTI Naša jubilejna številka Izide, kakor že naznanjeno v nedeljo v obsegu 20 strani. To izredno izdanje bodo krasile tudi lepe in zanimive ilustracije. V posebni izdaji na lincm papirju izdamo nekoliko stotin izvodov, kateri bodo na prodaj v našem uprav-ništ. a- po knjigarnah in tobakarnah po 5 lir (10 dinarjev) izvod. Sprejemajo se naročila, katere izvršimo brez doplačila za poštnino proti aniicipatnemu plačilu. Izjava uredništva glede dopisa mirenskega župana Albina Šjtiacapana: «luoj odguvor g. Vuku in Goriški straži s. Dne 24. XII. 1925. smo objavili dopis mi: renskega župana Albina Špacapana, ki Iz tržaškega živllenia Poglavje o vremenu strigla nit nesrečnega življenja. Truplo je bilo po izvidu policijskih organov iz komisarijata v ulici Sanita prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Nenadna smrt na nlicL Včeraj zjutraj so ljudje zapazili, kako1 nnTcV'^^o' fmnkoV ^i 94.-Jdo" 97-se je neki postaren, slabo oblečen moj, fuut štet ling od 1 >) 20 do 1 idoč po nabrežju Grumula, nenadoma zgrudil in obležal nezavesten. Nekdo je poklical na pomoč dravnika rešilne postaje, ki je pa takoj spoznal, da je prišel zaman; starec je bil mrtev. Zadela ga je srčna kap. Nesrečnik je bil prepeljan v mrtvašnico mestne bolnišnice. Do sedaj ni bilo še mogoče dognati njegove istovetnosti. __ Iz tržaške pokrajine DUTOVLJE. V torek zjutraj ob 6.35 se je pripetila na postaji Dutovlje-Skopo grozna nesreča. Tržaški brzovlak je povozil mizarja Antona U k mar iz Koprive. Ukraar se je vsak dan zjutraj vozil z vlakom v Trst na delo, a zvečer se je zopet z večernim vlakom vračal domov. V torek je imel zamudo tržaški brzovlak, ki prihaja na tukajšnjo postajo ob 6.30 in vozi le mimo, ne da bi se ustavljal. Brzovlak je prišel na postajo ob PEKARNA v Mariboru, dobro vpeljana, s hišo, je na prodaj. V Leskovšek, Celje, Cankarjeva cesta 5, Jugoslavija___>2 PRVOVRSTNA špedicijska tvrdka išče izurjenega stenostrojepisca ali stenostro-jepiske s perfektnim znanjem italijanščine in če možno tudi nemščine, pripravljen se takoj podati v Postojno. Naslove na M. Šeber Postojna. r>3 POSESTVO v Sevnici o!> Savi, pripravno za vsako obrt, blizu kolodvora, 30 oruh;v zemljišča in gozda, nova hiša in druga štiri poslopja, vse v najboljšem sta: |U se proda. Pojasnila daje Štefan Okrogli", Via R. Pitteri 8, Trst__4J BABkCA, av.orizirana sp.cjena noseće. Govo ri slovenske Slavec, via C'ulia 29. 64 ob vsa tDfjaika priliki Hafk©* po L 2.10 komad Zlato, Mliante. plalin, ZO-teke vM komada kupuje in plačuje po najvišjih ccnali Albert Povh — urama Trst« Via Maizi.ii 46 Slovo burje - Po snega dež - Razne nezjude Nadležna burja, ki je dva dni taKo hudo i^T^' J?ašu kakor" iz" Gorice. ~Ko" so rav n o razbajaia po me&cU, je včeraj zjutraj nena- potniiki stopali v ta vlak, jim je z vso na doma utihnila; potuiimla se je 111 izgini ta privozii za hrbtom brzovlak iz Trsta na tihem, katwor lauca, m ljudje so se g - in je zaje, omenjenega Ukmarja, ki je ■ ostal mrtev na licu mesta. Odtrgalo mu je Loko oudantiiii, zadovoljni, da ne ZAHVALA. V nagem, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov se vsem, ki so ob nenadni, pretežki izgubi našega blagega soprega in o£eta FH&NA GRUDNA z mnogimi venci, cvetjem, izrazi sožtlja ttr sploh na kakrš nkoli naffin počastili njegov sporni.i In am v najr>ridl-ej$ih trenotkih s tolažbo in sočutjem st 11 < b -t ani, se najt -p-lej-e zahvaljuj mo Posebno zahvalo izrekamo preČ. g duhovnikom, nabrež nskim pevcem in godbenemu društvu ter vsem mnog-'štev i ni m prijateljem in znancem, ki so — kljub neugodnemu vremenu - v velikem številu spremili pokojntga na njegovi zadnji poti ter mu na pot v vtčnost dali pos ed ji is ren p. zdrav. NABKEŽ1NA. 13. prosima 19.6. <144) V najplobjeni žalovanju Justina vd. Grudncva 2 otroci. proti večeru se je dvignilo nad nicio. zvečer prepeljali Taka nesreča se že dolgo ni zgodila v tu- rno videli, kako dolg bo ta odmfcr... polemizira z" ravnateljem čevljarske za-| Dasi je mraz odnenal, so bile mestne uli druae v \iirnu g Antonom Vukom. Ured- ce včeraj ves dan zamrznjene, hazteptani ni-tvo je k dopisu pripomnilo, da priob- j sneg se je izpremenil v gladko ledeno čuie dopis, ki se nanaša na občinsko poli-l sKorjo, po kateri je bilo treba hodili z naj-tiko v Mirnu torej na javno vprašanje, ti-; večjo opreznostjo, posebno na strmih uli-čoče ^e ene izmed važnih nažtli občin, injcah. Marsikdo je nehote in nepričakovano Smoči je začelo deževati, a deževalo je ka|gn]ih krajih. Menda leta 1909. ali 1910, le kratek čas. Nad mestom pa še vise tem- r- ylak nl ,Q nižje ^ postaje Dutovljeni oblaki — znamenje, da so nebeške za-1 Skopo poVozil nekega mladeniča iz Krajne tvornice vedno pripravljene. Vsekakor je|vasi ko je hotel zvečer črez železnico. Po-upanje, da je mraz zaenkrat prenebal. Bo- kojn'i Anton ukmar je bil blaga, mirna du- V 1 • ____• _ ____ _____. . C nn nln Af/ Ali I I f n I C* da g ^dopisnik prevzema s svojim podpi-, sedel na trdi tlak. K sreči so bili padci po som vso odgovornost za vsebino svoje po«( večini brez hudih posledic. Vendar pa je 1< iiiike. L moralo več oseb iskati pomoči v mestni S tem smo dovolj jasno odklonili odgovornost za vsebino tega članka. G. Vuk se čuti žaljenega po nekaterih besedah tega dopisa. Nam se sicer de dotikale osebne Na vsak način nobenega povoda, vrednosti in Poštenju g. Vuka, indrsnila na za.orzlem tlaku ter si pri .padcu STbi "l^ti"i os^bno čast g? Vuku iu da' jI-«, 'evo roko. Zatekla se je v mestno odklanjamo vsako skupnost z besedami, ki noimsnico. bi mogle vsebovati žaljenje njegove časti. Uredništvo «Edinosti» ša, ki ga je vse rado imelo. Oženil se je v drugič še le pred poldrugim mesecem in zapušča tri nepreskrbljene otroke. Pokoj njegovi duši! _ Vesti * Goriškem SKLEPI POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA V VLOMU. bolnišnici ali na rešilni postaji. [ V svoji seji dne 12. t. m. je obravnaval Včeraj zjutraj je o4-letna mlekarica Ana pokrajinski upravni odbor m potrdil sle-Rocjančič, idoč po ulici Ferriera padla ta- deče zadeve: Uornberg: Nov most v Saksi-ko n as rečno, da si ie zlomila desno roko vidu; Medana: Nov pravilnik; Kozbaua: Iz IZŠEL JE Prodaja se v Trstu v Tiskarni .Edinost* Via S. Francesco 20 in v knjigarni J. Štnka Via Milano 37; v Gorici v Ka- | toliški knjigarni Via Carducci 4. * j ________J 1 1 !■ ■ ■ ■ ■ i n r r rr---— ' . OKVIRJE za sviloprejo rahijene prodaja tvrdka ŽN!0£RŠlC & C.o v ilirski Bistriti (Bisier/.a) 14. mammsm Touarrako insk[hl2de!koy hi!a s tremi star»oyanll OBF.TNE ZADRUGE. Kr. prefektura obvešča, da spričo mini strske odredbe se ne bo upoštevala nobena Pri padcu v bližini svojega stanovanja si je 42-letna zasebnica Virginija Drago-vizza, stanujoča v ulici Istria št. 117, zlomila »lesno roko. Dobila je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je zatekla. Na poti na trg je 10-letna Ester Piasenti, ______. . , radi družinskih razmer ria prodaj v Nezgoda. V Peči pri Mirnu se je pn-i Sloveniie t^odna pri- petila nesreča, ki je zahtevala mlado žr-1 večjem mestu blo\enije. „0011.1 \ tev. 2M leti stari Viljem Malič se je igral. lika. Ker ni bilo matere v bližini, se je spravil pojasnila pri tvdki F. Žagar, Trst, na ognjišče, kjer si je prevrnil poln lonec Francesco 18. vrele vode nase. Oparil se je po spodnjem tran"esco delu telesa. V hudih bolečinah je umrl drugi dan. Matere, pazite na svoje otroke predložena prošnja za ustanovitev novih; stanujoča pn Sv Mariji Magdaleni zg. 7, obrti ih zad ug na podlagi obrtnega pra- včeraj zjutraj padla na ulici ter si zlomila vilnika bivšega režima, in to radi tega, ker levo nogo pod kolenom. Na lice mesta po-£ v kratkem odobren zakonski načrt za klicani zdravnik rešilne postaje jo je dal trditev pravnega priznanja sindikatov prepeljati v mestno bolnišnico del odaj al cev in^elSemalcev v vsej dr- . Jjgd, = ne^jein, žavi- --i Bolle, stanujoč v ulici Molin a vento Št. IZ URADA POLIT. DRUŠTVA EDINOST« 78, ki si je včeraj opoldne pri padcu v bli-Vojno-odškodninska predavanja: ; žini pokopališča pri Sv. Ani zlomil desno roko. ri fi- vaja na trgu Ospitale pobil po glavi; 24-, . . . ^---, »r---se je jgtota- da Vam Pol>il £lavi> ter 3Z-letna zasebnica Marjeta Novak, katera si jc v ulici Piccar- Kajcen Frane, štorfe 3: \ ašo premičnin^ omrzlem tlaku so včeraj sko ;.r^ošnjo smo v lifcvidacijo zdravniško pomoč še sledeče l3 Pon ev Vašega akta iS osebe: 31-letni tramvajski uslužbenec Ni- že izplačan. Poz. stev. Vašega aR,., je ^ FraIiZuUi, ki se je pri skoku s tram- nSak Trs,: ko pobil po glavi, te,- 32- pojasnimo, na kak način. Leban Marija, Tolmin S Dosegli smo, da je prošn dacijo 5. januarja letos. ] treh tednov gotovo ^editve > nevarno pobila. Zdravnik je I ertot Ernest, Nabrezina: Za Vas smo ^ J biin ranjena na glavi in posredovali, obljubljeno, da re&jo VaS^akt. .mela prct;.csonJ„ inožgane5 po prvi pomoči _______:__I— prepeljati na dom. « ' V ulici Carducci si je 20-letni pisarniški sluga Guido Lordscbreider, stanujoč v ____ „ ulici Canova št. 14, izpahnil levo nogo. Do- ŠPORTNO UDRUŽENJE ^ne potrebno pomoč Tehnično Vodstvo Nogometa -postaje Popravki tiskovnih pomol v Uradnem Okoli 12. ure se jc in ne puščajte jih samih. ROP. Ko se je vračal ponoči 18-letni Anton Semenčič iz Podrage v domačo hišo, je opazil, kako sta lepo peljala dva neznanca vola iz domačega hleva. Da sta bila to ta-' tova, mu je takoj šiirflo v glavo. Vrgel se je korajžno proti njima, da reši vola, a v tem ga je sunil eden izmed dvojice z bodalom, a na srečo je ustavila električna žepna svetilka udar in preprečila, da postane Semenčič žrtev tatinske družbe. Na klice so pritekli sosedje Semenčiču na po- g 3 1(5-»'® plačuje ALOJZU PGUil, mm frirl^ldl l prvo nadst^^Jia Pazite na n; si H^zitj li iiislovf Najvišje cenc plačujem z * V Zobozdravnik Med. 6. dr. 0. Moč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekci oniran na du ai ki ki ink« ordimra v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej lfia S. Gievanni) od 9-12 in od 3-7 --' gnini: moč, tatova sta se pa že bila izgubila v. pj^- temo. - Prosvetni faož^^arš^ - Selo -J 1IISBrlFHI12 U c.E^IIlOStl Ciginj bo imelo v nedeljo dne 17. t. m. svoj w " mil kun, zlatic, lisic, dihurje*, vidary iazbec6vtma£ic -/a-veric, krie»/, ^iUii % in doma-Jih laica i. ki d. Trsi, Wu UčutiIa do tega nenavadnega možu, do njegovega popolnega obvladanja dogodkov, se je sed.ij pretopilo v neko doloćho in razumljivejše čuvstvo. \ .svojem v<-ii-keni sočutju do njega s«* je sklonila na- prej. «Rekli ste, da bo to na> poslednji ve«'-.-r-j, ospredje "lože i n še sklonil naprej, da selje šepetala «Povejt - I »v-jte i.i. „ .fiknrn zlo živlienia sim vsus zakaj mora biti poslednji? ie pri pad levo roko. poročilu z dne 12. I. 192S objavljenem 14. stajo 52-letna ziisebnica , f ,c uri Padcu na zamrznj Koledar turnih tekem II. Divizije: VII. nedelja: Igrišče Adria ob 10: Zarja-Primorje pomotoma dvakrat ponavljano. VIII. nedelja: Igrišče Adria ob 10...... pomotoma izostalo ime igrišča. T. V. N. SAVEZ SODNIKOV Nezgode na morju. Predpreteklo noč je burja delala veliko zgago tudi na morju. V prosti luki Duca D A os ta so se pri nekaterih parnikih pretrgale vrvi, s katerimi so bili privezani k pomolom. Parnika «Gerania» in «Jadera» Popravki tlskovnib pomot v Uradnem je burja odtrgala od pomola, a pomorščaki porečiln z dne 12. I. 1928 objavljenem U. so ju zopet bolj trdno privezali. Radi vi- L 1328. Sodniki za nedeljske tekme: Igrišče Jadran ob 14: Jadran-Primorje: Plesničar. Igrišče Primorje ob 14: Prosek-Grad: GuŠtin. Opozarjamo sodnike, da se prvenstvene tekme igrajo ob vsakcia vremenu. S. S. Jocelyn TheW se "je trudilza kolUior m o- j^o io^nlen že^i ^neL dolprosto, «no"jšnji večer pretrga vez;, k* gočo največjo udobnost svojih dveh gostov, dvigne^ potem pa jo njen ženij zanese uo p skupaj. Ali ne morete v.kzuih*U. On sam je ostal stoječ za Katarinmim se- -^ovfn^ zastoi se^ ^ J^ ^ ^ l1vTlikoepre^stalo%^mo imeli nocoj,« je Lle prosil, da bi bogovi glodali v našo ^"^•Rtard^ natanČD° °didC VaS,StzThip ga je opazovala zamišljeno. Bilo ^ «Natančno ob desetih iz postaje Charing jc.ja.no- Pretirava Njegov g^anitin | Cross.« , " hil« hlnrtr.P in niesrovo obnašanje vem hipu, da je padla maska ra/. njegove „»»^»^ PO0 ono katera- /e^pred- kal. program, ki i«JeWj«J' rbSr^^L^ie^srmi včerajšnjim, ko jc pluJ v pristaniSCe, vihar je proti njima ta.njen obra« £ bil bled kot obkol ena^n aa je nastopJIa kriza, iSV^aTd^ nepremostljiva. V o«g.ed druga bolj preteča, bolj gotova? Obotavljal se jj za trenutek in njegov glas, ki je postajal mehkejši je postal no-, nadoma skoro muzikaličen. Katarina, ki ga je pozorno poslušala, je spoznala v pr- ca je vedno pred menoj na stezi. Mordq je to vzrok, da sem to, kar sem, in zaka; se nisem nikdar drznil upati drugih stvari, ki so drage vsakemu.«