101. številka. V Trstu, v sredo 20. decembra 1893. Tečaj XVIlkM „edinost" iihaja dvakrat nii teden, v«ako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" stane: za vsa leto f. 6.— ; izven Avstrije f. 9.— za V, »»*a n 8 — ; » « 4.50 za «/« leta .1.50; , w „ 2.26 z „Novičav"majo ljubezen izvedeti. Kedar-koli som se povrnil na dom, povpraševal som p» njima, a n«kdo nii ni mogel povedati kaj gotovega. Le oskrbnik mi je nekaj govoril, da je Juliki precej dobro Slo, ker jej je sin služil v nekem kraljevem uradu, da so ga potem — na veliko materino žalost — vzeli v vojake, a da ao povrne kmalu ter da gotovo dobi stužbo pri po&ti ali železnioi, ker ae jo v Bosni posebno dobro obnese! in vsled tega dobil svetinjo. Vene so posebno veselile take vesti. Takrat sem ae mudil na kmetih prčko navade. Še meseca novembra sem bil zunaj. Nokega večera sem se vračal z lova proti domu. Bil je nekako moten jesensk večer. Otožnost je prihajala od vseh strani, povsodi je bilo videti neko dosadnost. Gosti sivi oblaki so se podili po zraku ter se lovili z jesensko ojstro sapo po vrheh hribov, mešajoč se z meglo, ki se jo dvigala kvišku od vlažne zemlje. Že gola drovesa jo trgal in lomil vetor. Po dolinah so jo bli-ščala voda v vsakem potočiču ; na potu je ležalo blato, po cestah jo bilo videti veliko mlake. Bil sem žo skoraj doma, ko zapazim neko oaoho, liitečo sredi ceste po najhujšem blatu, no ozirajoč se no nu levo in ne desno ter vedno govoreč in z rokami mahajoč. Ustavil sem so — iu spozual Juliko. do podi lastno zemlje. A tudi slovenskemu časnikarstvu moramo zapihati lep dol te zasluge na račun. DA: zgodovina slovenskega časnikarstva je zgodovina slovenskega ndroda. Zlasti o našem listu smemo reči, da jo najtesneje spojen z vsem narodnim gibanjem tržaškim v zadnjih dveh desetletjih. To je rea nekoliko podobno — samohvr.li, ali resnica je. S posebnimi faktičnimi pridobitvami na politiškem in narodnem polju se rea ne moremo ponašati, ali to rečemo lebko mirno vestjo, da je naš list pošteno pripomogel v to, da se slovensko vrsto v mestu tržaškem množe, da se v vseh slojevih jači in krepi narodna zavest in pa neizogibno potrebni čut vzajemnosti z vsemi rojaki našimi, živečimi po drugih pokrajinah. Naš list je vsikdar vršil avojo dolžnoft; s tem pa nočemo nikakor reči, da jo bilo pri našem listu do sedaj vse tako, kakor bi moralo — ne, ne : mi sami občutimo najbolj, kako dolga nam jo še pot do popolnosti. To pa smemo zatrditi čestito čitatelje nafte, da nam je bila volja vaikdar najbolja ter da ao bile nevšečnosti našega položaja često velike močneje nego naša dobra volja. Danea nam je storiti Še korak dalje ter pripoznati kar brez ovinkov, da 1 i a t .Edinost" v dosedanji obliki nikakor no zadostuje več našim posebnim tržaškim potrebam. P o s e b-n i m, pravimo. Često je čuti namreč — in to iz ust najrazsodnejših rodoljubov — da imamo Slovenci vse preveč listov ter da neodpustno cepimo in slabimo svoje časnikarsko moči. Tej tožbi se no drznemo oporekati, ker je popolnoma opravičena. Id vendor: pri nas v Trstu stoje stvari takot da s* nismo mogli izogniti odločni zahtevi javnega menenja:da moramo z novim lotom popolniti In razširiti naft list. A da je ta potreba zares živa dokazuje najbolje okolnost, da so ravno airši slojevi, da jo masa Žalostno je bilo lo pogledati jo. Potrgana, zamazana jo bila, obleka jej je bila mokra do pasa, obraz pa suh in bled. Nekoč krasno jej oči ati upadli globoko in trepalnice so jej bilo rudečo in zatekle. — Julika! — zakličem ves začuden; bolelo mo je v srce in sram me je bilo. A ona me ni spoznala. Pokličem jo vnovič. Tedaj se obrne in ustavi, ne ozrši se mi v obraz : — Orem k cesarju I Ubili so mi otroka — uprav kakor očeta! Ustjelil se je — joj — joj — ustrelil t Tudi njemu niso dali kruha, če prav jo bil dober in pošten ter je znal hrvatski in nemški. Kaj hočejo še več ? Oh — vse povem milost-Ijivomu cesarju 1 — Tedaj je pričela brzo, nerazumljivo in v mehaničnom recitovanju govoriti svoj govor, namenjen cesarju. Ko jo končala — poletela je naprej. Hotel sem jo zadržati in pohitel sem za njo. Spoznal sem, daje ponorela. Poslal sem precej služabnike za njo, — no, tudi oni jo niso vjoli, kajti v svoji norosti se jo potajila lokavo ter jo niso mogli najti. Nekoliko dni pozneje so našli nje truplo. Pokopati sem jo dal poleg gomile njonega sina, ki jo ležal na nekem vaškem pokopališču pri Savi — zunaj linije po-s večen o zemljo — ker je bil samomorilec! (Konec druge povesti). najbolj priti« kja 1 a na nti, sluteč instinktivno veliko nevarnost, izvirajočo iz nedostatka, da naš list radi nedostatnosti stroje oblike ne more odbijati pogubnega vpliva nasprotnih listor mej našim narodom. Videč, kako se bolj in bolj razširja zlasti „II Piccolo* mej našim ljudstvom, videč, da ga skoro ni slovenskega težaka, kateri ne bi kupoval in čital sleherni dan omenjeni laiki last, morali smo slednjič misliti na to, da z jednakim orožjem ■ topimo ▼ boj proti nasprotnim vplivom. Dokler je le inteligencija čitala nasprotne liste, ni bilo tolike nevarnosti, a ko so jih jeli Čitati tudi priprosti ljudje, je postala nevarnost sarea velika. Izobražen človek ima svojo lastno sodbo, on ve dobro, kedaj in kako laže in zavija nasprotnik --v rokah izobraženca nasproten list ni tako nevaren. Drugače je a neukim, piiprostim človekom; ta ne ve ločevati pšenice od jlulike; polagoma sicer ali dosledno in sleherni dan dovajajo mu nasprostniki strupa v srce in predno se prav zavemo tega — ž e j e v njihovem taboru ; in če že no to, vsaj hladen postane do naše stvari. Ta žalostna prikazen je vznemirjala bolj in bolj našo poštenjake iz nižjih razredov, vznemirjala jih je, kajti oni imajo največ prilike, občevati se svojimi vrstniki, in po takem tudi največ prilike spoznavati nevarnost. Odločilni činitelji pri druitvu „Edinost* ao se upirali kolikor in dokler se je le dalo zahtevi po razširjenju natega lista, zbok česar ao morali često požirati očitanja nemarnosti, zanikernoHtnn celo — lenobe. Idi nismo zamerili dotičnikom : (iz njih je govorilo le srce, mi pa smo morali r a-ć u n a t i, trezno računati. In računi ao nam povedali, da si nnkopljemo velikansko butaro, ako razširimo n a i I i a t. Slednjič amo se udali, smo se morali udati, videči, da jonevarnost postala skrajna. In tako se „Edinost* razširi in popolni z novim letom, kakor smo pojasnili že zadnjič in pojasnjujemo tudi danes na čelu lista. Le težkim srcem, po dolgem ugibanju in v v e 1 i-k i h skrbeh odločili smo so do trga koraka. Pri tem nas jedino tolaži ta nada, da bode naše občinstvo odalej vršilo svojo dolžnost, da nas bode podpiralo po vsej svoji moči : d a j e ne bode slovenske hiše v Trstu, v kateri ne bi se sleherni dan čitala »Edinost*! A tudi do netržaških, do Slove n* eev po deželi se nam je obrniti v tem trenotku, da bi nas podpirali v našem boju za obstanek slovenske narodnosti v Trstu. Kdor mu nazivlje slovenskega rodoljuba, kdor ve, da je Trst jedna najvažnejših postajank ne le za narod naš, ampak ta vso državo, temu je dolžnost pripomoči v to, da «o ohranimo tu v Trstu. Vsacemu zavednemu Slovencu je dollnost podpirati periferijo, kajti kakor hitro pade periferija, pride takoj na vrsto tudi središče, srce! Truditi se hočemo, da ustrežemo različnim željam občinstva, kolikor se bode le dalo pri obstoječih razmerah. Prinašali bodemo uvodne članke in zanimive pod* listke, bavili se bodemo intenzivno ■ delovanjem naših poslancev, skrbeli bodemo za redna trgovska poročila; prijavljali bodemo različne zanimive vesti, tako tržaške, kolikor slovenske aploh. A pri tem ne bodemo prezirali važnih politi s kih in nepolititkih dogodkov po VBej Evropi. In to obljubljamo že danes: ako ae izpolni naša nada, da najdemo mej občinstvom primerne podpore, r&ZŠIrlmo In po-polnimo nai list &e bolj v teku jednega leta! — Na delo torej rojaki — v prid slovenskemu življu tržaškemu in v srečo in blagor vsega naroda slovenskega. Za našo trgovinsko mornarico. Govor drž. posl. S p i n č i ć a v seji posl. zbornice dne 25. novembra 1893. (Dalje.) V letu 1885 ao mnogi lastniki ladij in mornarji obdržavati konferencije, večinoma v Tmtu. Vspeh je bil neka knjiga, kojo jo vlada nezasluženo postavila v sedem« leten pokoj. Storilo se ni ničesar za svobodno brodarstvo, ampak pospeševali sti so le obe veliki parobrodni društvi, namreč Lloyd in Adria, društvi, ki se, kakor znano, nahajati v rokah hout finance (prvih denarnih sil) ; ti društvi jedini je podpirala vlada ; mej tem ko ni nič storila za druge ladije, kakor so tudi zdaj najbrže ne zgodi ničesar, kolikor se dostaje tretje točke poboljškov ; in to ravno iz ozirov na obe ti dve društvi, kajti določa so, da se bode prispevek za potovanje dajal za potovanja od in do avstrijskih pristanišč, ako se t a potovanja no bodo vršila poleg kake od državne uprave kon-cesijonirano redne Črte. L I o y d ima svoje redne od drŽHvne upravo subvencionirane črte na Vzhod, v Jutrove dežele, do Ornega morja, v Indijo in v Brazilijo. Adria ima od države subvencionirane črte v Italijo, Francosko, Španijo, na severno obrežjo Afrike, potem pa tudi do atlantiških pristanišč Bordeaux, Rouen, Ilavre, Antverpno Amsterdam, Hamburg, London, Liverpol, Glasgovr in slednjič v Brazilijo in Novi York. Če so pa bode prispevek za potovanja dajal le tedaj, ako se potovanje ne bode vršilo v teh črtah, potem, vprašam vas, katera pota naj uberejo svobodne iudijeP (Poslanec Laginja: V deželo Culu!) Z obrežji velikega oceana občujejo našo ladije prav malo, sioer pa jim ostaneta le Grenlandija in dežela Culu, kakor je opomnil poprej {gospod tovariš. Vrhu tega se dogaja, gospoda moja, da nekatere raz-pošiljavne tvrdke monapolizujejo razpošiljanje, tvrdke, ki ao zavisne od parobro'Ine družbe, ali prav za prav, od katerih so zavisne parobrodno družbe. To ae jo na Reki že zgodilo in se lahko zgodi tudi v Trstu, ako se temu ne pride v okom. Ako ae prispevek za potovanja ne privoli vsem ladij&m, katere vozijo tudi od Črnega morja v Srednjezemske in v atlantiški ocean, ako se prispevek za potovanja ne raztegne na vso vožnje, ali vsaj če se ne opusti stavak člena VII, zahtevajoč, da se potovanja ne smejo vršiti poleg kake subvencionirane črte, ako se hoče računati na kak prispevek za potovanje, tedaj je člen VII iluzo-ričen za naše svobodne ladije. Kar se tiče 4. točke, namreč opro-ščenja od pridobninsbega in dohodninskega davka, moramo to določilo smatrati kot ugodno in zadovoljivo ; a oprostitev bi se morala raztegniti od pet na deset let, to je, sa dobo postave same. (Prav res !) Sicer pa si ne morem kaj, da ne bi podprl, kar je predlagal in sprožil g. pred-govornik (vitez Stalit z), posebno pa resolucijo visokospoštovanega tovariša B u r g-s t a I 1 e r j a, zadevajoče konsularne tarife in pristojbine v pristaniščih, potem priporočilo visokospoštovanega tovariša poslanca Biankinija gledć izdanja zakona za trgo-vinsko mornarico. Posebno moram pozdraviti izpodbudk« istega posl. Biankinija, ki se tičejo male vožnje ob obrežji. Nikari pozabiti, gospodje moji, da tu gre za velike kroge prebivalstva, za atotine in tisoče prebivalcev obrežja, katerim je morje jedino zemljišče in katerim je ladijca jedino orodje, s katerim morajo služiti vsakdanji kruh sebi in svoji družini. To so naši mali obrtniki na obrežju, in podpirati treba tudi te; kajti ne v blagostanju posamičnikov, ampak v blagostanju množic prebivalstva treba iskati ne le srečo nćroda, ampak tudi srečo in moč države, tako v času miru, posebno pa v Času vojske. Cul sem, da se ta postavni načrt izroči odseku, ki se bode posvetoval v kratkem. Spoštovanim članom odseka polagam torej, razun onega, kar sem že popred sprožil, na srce, da so določilo VI. člena „dne 1. julija v imeniku" itd. premeni tako, da ima veljavo za dan 31. decembra 1893. To prošnjo hočem utemeljiti z nastopno opombo: Jaz priznam odkrito, da so mnogi naši prebivalci obrežja in lastniki ladij v teh sedmih letih, odkar je vlada one druge državne polovice privolila poboljške, vpisali svoje ladije v oni drugi državni polovici. (Čujte!) To se lehko popravi mej tem, ako bodo lastniki ladij videli, da je rok za vpisovanje ladij odprt do 31. decembra t. 1. Slednjič si dozvoljujem prositi gospodo v državnem zboru, da bi vpprejeli ta zakonski načrt, za katerega bodem glasoval tudi jaz, kakor tudi dotične popravke, ki •e bodo nasvetovali v podrobni razpravi (Dobro! Dobro!) Politični pregled. Notranle delete. Istrska trgovinska zbornica vložila je po svojem zastopniku Juriji Artuaiju prošnjo pri trgovinskem mi-nisterstvu, dn n e reši povoljno interpelacije post. dr. L a g i n j e za premeščenje isterske trg. zbornice iz Rovinja v Pulj. Dunajska gosposka zbornica izročila je zakonski načrt, po katorem se uvrstijo okrajni sodniki v VII. plač. razred, združenima odsekoma, politiškeiju in pravosodnemu. — Vsprejola je več zakonskih načrtov, med katerimi načrt za građenje valsugansko železnice. Poslanska zbornica je sprejela celo vrsto zakonskih načrtov, med njimi začasni pravilnik trgovinskih odnoftajev s Špansko in resolucijo, po kateri se podviza vlada, da se posebno ozira na n e-p o s rje d n o parobrodno črto med Trstom in Španijo I s ko. — Dne 17. t. m. bilo je zasedanje odloženo. Podpredsednik Kathrein zahvalil se je poslancem, na njih delovanju v obrambo miru in po-vzdigo narodno-gospodarakih interesov — „Mostaga-Revno* javlja, da pripravi, vlada čez Božič volilno preosnovo, katero predloži v prihodnjem zasedanju poslanski zbornici. Namerja osnovati dva nova volilna razreda; jeden za davkoplačevalce izpod 5 gld., drugi za obrtne delavce. Vnanje driave. Novo itlijausko misterstvo, čigar aestavo smo javili v poslednjem „No-vičarju", razvije svoj program pred poslansko zbornico jutri, 21. decembra. C r i s p i namerja baje popolnoma preosno-vati proračun in upeljati važno finančno in politične proosnove. — Dn<5 18. t. m. bili so imenovani državni podtajniki za posamične oddelke v ministerstvu. Ti so: Salandra za finance, Daneo za pravosodje, Antonelli za zunanje posle in Constan'ini za nauk. Za vojno ministerstvo ne bode imenovan podtajnik. — Sedanji zamotani položaj v Italiji označuje Crispijeva izjava, po kateri zahteva šest mesecev odmora za odgovor na interpelaoije in na vprašanja o delovanju „sedmorice" v bankarski za« devi. Pri sv. masi, kojo je daroval av. O č e dne 17. t. m. v cerkvi sv. Petra v Rimu, bile so navzoče deputacije rimake katoliške družbe, kacih 15.000 oseb. Po bv. maši dal je papež prečitati alokucijo, v kateri spominja sv. Oče, da je v Rimu po božji previdnosti Btopila krščanska slava na meBto poganske. Zastonj bi križali pota božje previdnosti, ako bi boteli ponoviti pogansko gospodstvo ter oropati Rim dragocenosti, katero je prejel od sv. Petra, Papež je prav zdrav in izgleda jako dobro. V Belemgradu začno končna razprava proti zatoženemu ministerstvu A-vakumovičevomu v četrtek dnč 21. t. m. Sodišču bode predsedoval načelnik državnega Bveta Pero Velimirovič; sodnikov bode šesnajst, deloma državni svetovalci, deloma članovi prizivnoga sodišča. Poleg osmerih zatoženih ministrov pozvano je mnogo prič. Zatožene ministre bode branilo 24 odvetnikov. Iz Berolina javljajo, da v kratkem jenja izjemno stanje v Alzaciji in Loreni. Cesar Viljem je pozval v ta namem guvernerja kneza Hobenlohe v Borolin. Predsodnikom zaveznih držav švicarskih za leto 1894. je izvoljen Emil F r e y. (Frey se je rodil leta 1838 v Monchensteinu pri Baselu. Študiral je pravo, potem pa se vojskoval v Ameriki. Vrnivši se v svojo domovino deloval je vedno v to, da more Švica braniti svojo nevtralnost. Večina v zaveznem svetu bila je vedno ž njim. — Švicarski predsednik je izvoljen samo za leto dnij, ter nima nobenega posebnega političnega vpliva. Njegov posel je le predsedanje zaveznemu svetu in podpisovanje službenih spisov. Država mu daje le nekoliko večjo plačo, (18.000 frankov), kakor ostalim svetovalcem (15.000 frankov); nima pa nikakoršnih odlik v svoji zunanjosti. Ur.) Španska je nearečna v Melili. Te dnij je strašansk vihar razdejal rasne utrdbe. Sploh pa sloji vsa zadeva nespre-menjena. Marokanski sultan dal je špan* ski kraljici-regentinji izreči svojo aoža-Ijeuje o dogodkih v Molilli in o smrti go-norala Margalla. Iz Rio de J a n e i r o je prišla vest,, da je pretekloga petka zvečer okolo 10. ori napadel predsednik republike Peixoto u-porno vojsko. Uporniki /.»čeli so takoj bom* bardovati mesto. Ker so se baš o tej uri vračali ljudje is gledališč, bilo je več tiaoć-ljudi na ulioah. Zavladal je grozom strah. Ubitih je ved sto ljudij, polog tega pa ao napravile bombe v mestu velikansko škodo. Različne vesti. Imenovanja. Deželnim glavarjem Šta-jarske je imenovan Edmund grof Attoms, njega namestnikom pa notar ▼ Mariboru, posl. dr. F r a n R a d a y. — Okrajnim sodnikom v Cerknici je imenovan g. Ivan Nedog, sodnijski pristav v Brežicah na Štajerskem. Interpelacija poti. viteza Nabergoja radi postopanja proti slovenskim delavcem pri javnih skladiščih je rasgrela tudi blebetavega .11 Piccolo". V potu svojega obraza se zvija revfie, du bi opravičilo one svoje prijatelje, ki gospodujejo v javnih skladiščih. Najprvo moramo naglašati, da „II Piccolo' niti ne taji, da no bi so bilo slovenskim delavcem prepovedalo govoriti slovenski. Da bi pa veuder opral dotičuika, ki se je a to svojo prepovedjo pregrešil ne le proti načelu jednakopravnoati, ampak tudi proti načelom človekoljubja in osebne svobode, iavlekel je ,11 Piccolo* iz Bvoje zal« ge vse mogoče sofizme, češ: pomagaj mi, kar mi pomagati more! Najprvo trdi, da prepoved ni bila obrnjena proti slovenskemu jeziku v jezikoslovnem zmislu, ampak le proti tistemu organu, katerega sleherni človek nosi mej zobmi. Ali z drugimi besedami : „Piccolo* je stvar zasukal tako, kakor da a o slovanski delavoi samo klepetali in nič delali. Kdor pozna slovenskega delavca, ta je gotovo pogodil, da je ta izgovor tako piftkav, da ga n e bi smel rabiti niti SII Piccolo". ,11 Piccolo* priznava istotako, da se jo tudi pri drugi h prilikah prepovedalo slovenskim delavcem govoriti slovenski. Tudi za te druge slučaje ima „II Piecolo* svoj — piškav izgovor. Pravi namreč, da so nekateri slovenski delavci „ostentativno* odgovarjali slovenski tudi svojim višjim ; zato se jim je reklo, da naj govore italijanski, in če no umeja italijanski, pa — nemški! Ali so navihani, gos pod a ! Dobro vedoč, da bi mej našimi težaki zastonj iskali živo dušo, ki ume nemški, postavili so jim alternativo: ali italijanski, ali nemški! Ker naši delavci, kakor rečeno, ne umejo nemškega jezika, ne preostaja jim druzega, nego govoriti italijanski. Stvar je torej vender-le taka, kakor trdi g. Nabergoj : da silijo namreč naša delavec govoriti italijanski. Ali je umestno in pravično pri takem podjetju, ki prosi pomoči is državnega zaklada, pri katerem imajo menda svoj pošteni delež tudi Slovani, to razsoditi prepuščamo drage volje tistim krogom, do katerih jo bila obrnjena Nabergojeva interpelacija. Stvar zasukavati tako — in to hoćo ,11 Piccolo" — kakor da so slovenski delavci hoteli drugim usilje-vati svoj jezik, to pa je že tako bedasto početje, da si more žnjim ogrešiti svojo dušo le list, stoječ na dnsevni višini našega — ,11 Piccola". Na neslani dovtip o „T oste di Prosseco* nočemo reagirati, ker je že star in obrabljen, in pa — ker se take brc/, taktnosti obsojajo same ob sebi. Interpelacijo Nabergojevo priobčimo doslovno, kakor hitro dobimo stenogra-fiški zapisnik. Mestni svet tržaiki ima nocoj Bvojo XIX. jamo sejo. O nje izidu sporočimo v sobotnem „Novičarju". Na dnevnem redu je med ostalim nagrada za bivše mestne užitninsko uradnike. Misijon V Gorici. Pretekle sobote pričel je v župni cerkvi sv. Ignacija v Gorici sv. misijon pod vodstvom čč. oo. je-zuvitov Doljaka in Tomazetičn. Misijon bode trajal do sv. Štefana. Goriški židovski list so strašansko jezi, da so vsak dan po tri slovenske propovedi. Družbi sv. Cirila In Metoda je podaril gosp. Spilar Ivan 2 kroni. — Anton Pižon v Skednju 40 stot. zgubljene stave, 40 stot. pa Valento Lupo iz veselja, da je najhitreje izpil kozarec ter s tem dobil stavo. — Gu>p. Josip Pertot daroval je svoto 10 kron. Za „Božlfinlco* darovali so dalje : g. Josip Gorup 50 for. g. B. Mimbelli 25 for. ga Engelhilda Laurič 15 for. g. Kr. Souglievic 10 for. g. Kristijan Dejak 10 for. g. Đ. Haggiconsta 10 for, ga. Karla Ponikvur 5 for. g. prof. Macher iz Kotora 2 for. gč. Kariž 1 for. ga. Ana Ščuka 1 for. gč. Marica NadliŠek 2 for. ga. Ema Bartelj 6 kron, ga. Ant. Germek 2 for., društvo Detoljubov 1 for., gosp. kapelan Fnrlaii 1 for., gd. in ga. Iv. Vatovac 4 f., ga in gd. Dr. Mandić 4 for., ga. Marija Schivitz 3 for,, g. Gr. Stepančič 2 for., ga. M. Ipavic 2 for., ga. Tereza Metlikovič 1 krono. Nabrala dalje 5 for. Darovali: g. M. Živic 2 for., gosp. Krist. Štoka 3 for., Štefan Prelo 50 kr., Anton Žitko 1 gld.. Ernest Švrliuga 20 kr., Ferko Fajdiga 30 kr. Ferko Švagel 20 kr. Po A. L. iz Prošeka 25 kr.. katere so daiovali: A. L. 4 krone. Ga. V. Lukša, ga. F. Goriup, ga. F. Balanč, ga. F. Dolenc, gdč. A. P—ž. g. J. K—n, g. I. M. Martelane vsaki po 2 kroni. G. E. Slavik, g. I. D., g. V. Cibic Zmagoslava v pokoji, gdč. I. P—o vaaki po 1 krono. G. J. Rupelj 60 Btot., g. I. Godina 80 ntot., g. A. Nabergoj 40 stot., M. Lukša 20 stot. V krčmi ,Viktorija" nabrali 11 gld. 40 iivč., katero so darovali: F. Žitko 50 kr. Žibrna 00 kr. T. M. 30 kr. Kaluža Tomaž 20 kr. Gruden 20 kr. Aridolaek 20 kr. I. Renčel 10 kr. F. Petrič 10 kr. Lin Arko 20 kr. Matija Prelc 20 kr. Mile Vukadmovic 20 kr. Janez Kra-šovec 20 kr. Franc Lesar 20 kr. Vinko Sanzin 20 kr. Luigi Buhler 10 kr. Marija Kraljic 20 kr. SSSSS 20 kr. A. Obersnel 20 kr. Gregorič 20 kr. Ivan Klun 20 kr. Ivan Andročik Suban 40 kr. Andrejček Širca 20 Ur. jaromu TpocT 50 kr. Anton Lovšo 1 gld. Gregorič Jož* 20 kr. Janez Rus 20 kr. Laurič 50 kr. Josip Urbančio 50 kr. Josip Javornik 50 kr. Štefan Ma-horčio 30 kr. Franjo Lunin 50 kr. Giorgio Cesarek 20 kr. Anton 50 kr. Pertot Ivan 50 kr. Jo«'p Komparo 1 gld. Podružnica sv. Cirila tn Metoda na Greti vabi na božićnico, katero prirodi v soboto dne 23. t. m. ob 4>/i uri pop. v zadnji dvojini „Rojanskega po sojilnega in konsumnega društvu" v Rojauu za o- troke združenih otroških vrtcev v Rojanu in na Greti. Vspored : 1. Molitev. 2. .Kako visoko je nebo", deklamuje Josip Šverca. 3. Petje. 4. „Ubožec", prizor, izvajajo: Semič Miroslav, Požar Franc, Weinehrat Ivan, Cvetnič Mirko, Kariž Irma, VihteliČ Dragotina. 5. Petje. 6. .Pridnim otrokom na večer sv. Miklavža", Milic A., Štrukelj M., Purgar A , Orel A* 7. Petje 8. „Moje veselje", deklamujo Kubik Julij. 9. Petje. 10. „Bog vse vidi", prizorček: Josip Šverca, Josipina Ščuka. 11. Petje 12. „Miš, miška in mačka", prizorček : Tesliker Eliza, Tavčar Ivanka, Piščanec Amelija. 13. JaBlico v živih podobah z deklamacijo, 14. Zahvala, Ant. Purgar. Za Božićnico podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti so darovali: gg. Drag. Martelane 1 gld. Angelj Taccani 50 kr. Frau Ščuka 40 kr. N. N. 40 kr. Jernej Pertot 50 kr. Dragotin Pertot 30 kr. Š. I. 50 kr. A. M. 30 kr. A. Martelane 10 kr. M. št. 127 10 kr. Krašec št. 76 1 gld. Cjakovski 20 kr. Just Martelane 50 kr. Pertot Sebastjan 30 kr. Ana Martelane 40 kr. Marija Martelane 20 kr. Stare Simon 20 kr. S. Martelane 1 gld. Milič Josip 10 kr. Katarina Orel 40 kr. Pertot Jakob 1 for. Marija Kanduš, Urša Vodopivec, Marija Pertot, Znideršič Friderik, Sušmelj Jurij, Znideršič Ivan, Vedopivec Ivanka, Marn Franjo, Maru Ana po 50 kr. Pertot Andrej 1 for. Vodopivec Miha 10 kr. Pertot Andrej 1 for. Vodopivec Miha 10 kr. Pertot Antonija 60 kr. Zuideršič Antonija 15 kr, Vodopivec Luka 20 kr. Vodopivec Ivan Marija 30 kr. Znideršič Martin 20 kr. Znideršič Jožef 30 kr. Vkupu 16 for. 70 kr. Prišteval zadnjič objavljenih 81 for. 82 kr. vkupe 98 for. 52 kr. Gčna Gombač učiteljca jo darovala 3 obleke, 9 parov nogavic in 12 parov zapestnie. Vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam nežne dece se najiskrenejŠe zahvaljuje odbor podružnice ter jih uljudno vabi, da se vdeležć Božićnice ki bode prihodnjo soboto, dne 23. t. m. ob 4Vi uri pop. v zadnej dvorani „Rojanskega p oso j. in kons. društva" po spodaj navedenem programu. Pevsko druitvo „Velesila" v Skednju priredi dne 28* januvarja veselico s petjem, igro in deklamaoijo. Vspored priobčimo pravočasno. Iz spodnje okolice se nam piie: V ulioi „Ghega* v mestu napravil je minole dni gosp. Edvard Lampe nad svojo pekarno novo napisno tablo z napisom v italijanskem jeziku. Izven isto (glavne) table pa so ie dve stranski tabli, jedna se s 1 o-v en s ki m, druga s nemškim napisom. — Ta mali slovenski napis so navadni la> honski paglavci izpraskali z nožem — na veselje renegatski in drugi italijanski „čistokrvni" kliki. Ako g. Lampe zopet popravi omenjeni slovenski napis, rapraskajo mu ga pa-glavoi gotovo zopet, ker visi prav nizko, da ga lahko doseže vsak deček. Po mojem menenju bi bilo najbolje, da gosp. Lampe pusti ta prostorček prazen, veliki italijanski napis pa naj nadomesti — a slovenskim ! S tem bi g. Lampe najbolje odgovoril paglavcem in njih demonstracijam. — V istej ulici ima tudi vrli g. Počkaj svojo prodajaluico, a četudi ima samo slo« vensk napis, vendar ima le več gostov in dela nego n. pr. kak „puro sangue" s trikratnim italijanskim napisom ! Omenjam še, da bo vsi v imenovani ulici bo nahajajoči prodajalci jestvin, kromarji in dr. slovenske narodnosti, a izven g. Počkaja se nobeden ne spomni na jezik svoj, ter na veliko večino svojih gostov. — In vendar bi morali uprav v t?j ulici slovenski napisi na dan, kajti tu je promet z našimi ljudmi posebno živ. Dal Bože, da bi imele te besede vendar-le nekaj vspeha ! Božićnica V Bazovici. Iz Bazovico se nam piše: Dno 17. t. m. je priredil klub tržaških hribolazcev lepo „božičnico" v v prid naši šolski mladini. Ves popoludne ininolo nedelje je bilo videti nase otročiče skakati po dvorišču gospo udove Urban- čičeve, kjer se je vršila „božičnica". Otroci so komaj čakali zaželjenega trenotka. Ko je odbila 5. ura, odprla so se vrata in vzrli amo krasno z lučicami posejano božično drevo. Otroci (kakih 140) vstopili so jeden po jeden ter prejeli vsak svoj dar: pisanke, peresa, svinčnike, robce, kape, zapestnice itd. Najpridnejši mej njimi je dobil cel<5 srebrno verižico. Pri razdeljevanju darov je bilo zbranega mnogo ob činstva: hribolazcev, gospej in gospodičin. Vsi so se radovali na veselju naših otro-čičev. Veselje je bilo tem večje, ker pri naB še nismo videli božičnega drevesca. Vsa čast in hvala omenjenemu klubu, da porablja svoja sredstva v tako blage namene. Naša mladina bo bode gotovo hvaležno spominjala večera z dno 17. t. m. — Po razdelitvi darov imeli so društve-niki banket, ki je trajal do 10. ure zvečer. Srečni in zadovoljni so se razšli. L. Iz Bojana se nam piše : Na dopis iz Rojana, priobčen v 99. št. „Edinosti" in tičoč se pevskega društva „Zarja", moramo nekoliko odgovoriti. G. dopisnik trdi, da se je izvanredni občni zbor dne 10. decembra sklical le v ta namen, da se iz-bacnejo iz odbora vsi nflrodni člani. Te ni res, in g. dopisnik pozna prav malo naše razmere. Na zatrdilo, da drugi narodni pevci hočejo oatati svesti svoji zastavi, moramo le to odgovoriti da vsi hočemo oatati zvesti nAro d ni zastavi. Sicer pa bi povprašali po vsej pravici, kateri so ti narodni ostali pevci ?! Tudi to ni res, da v odboru sede -sami novi, v društvenih sadevah popolnoma nevešči in za n&rodno stvar malo zavzeti molje". V odbor so bili res voljeni drugi možje, ali taki, ki ao bili ie kedaj popred v odboru; le tistih ni več v odboru, katerim je bilo nafte pevsko druitvo deveta briga. Vsi pevei smo priili do prepričanja, da tako ne amemo naprej, ako hočemo ohraniti naše pevako društvu. Le zato smo zahtevali izvanredni občni zbor, da se voli nov odbor. G. dopisnik obialuje „ta manever nekaternikov*. Počasi gospod, ali ne veste, da ao ravno ti „nekaterniki" ohranili druitvo. G. dopisnik opozarja pevce : „Glejte, kaj delate" — mi pa kličemo njemu : Glejte, kaj pišete in govorite 1 Vsi mi izvrievalni udje pevskega druitva „Zarja" se hočemo a vesto boriti za narodni obstane k in pokazati hočemo s pripomočjo našega g. predsednika, kako drago nam je to naše društvo — napeti hočomo vse svoje moči v prospeh narodnega petja. (Dostavek uredništva). Se zadovoljstvom jemljemo na snanje to zatrdilo gg. pevcev, a dozvoljujemo si izraziti iskreno željo, da bi se skoro pozabile nasprotnosti ter da bi se vrli Rojanci složno, kakor d'isedaj, borili aa to, kar je njim vsem in nam pri srcu — za obstanek ndrodnosti naše. — .Tržaško podporno In bralno druitvo" vabi na domačo zabavo, katero napravi veselični odsek na Silvestrov večer v društvenih proatorih (ulica Stadion št. 19, I. nadstr). Razpored: 1. Igranje na glasoviru: „VeiČck domačih napevov". 2. Šaljivo srečkanje. 3. Deklamacija: „Silvestrov večer". 4. Igranje na citrah se spremljevanjem na goslih. 5. Prosta zabava. gg. članih vpeljani gostje so dobro došli ! Začetek ob 7. uri zvečer. Ustop-nina prosta. Iz Mavhinj se nam piše : Dne 7. t. m. izročili smo materi zemlji smrtne ostanke našega marljivega in nepozabnega vodje veteranske godbe, Valentina Urdiha. Pogreb je bil zares sijajen, kajti privrelo je ljudstva od vseh Btrani. Pri pogrebu je svirala veteranska godba. Ilvala vsem onim, ki so »kazali poslednjo čast pokojniku. Veterani. Vabilo na XCVII. odborovo skupščino „Slovenske Matice", katera bode v četrtek d 6 21. deoembra t. I. ob 5 uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih na kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika o XCVII. odborovi seji. 2. Na- znanila predsedništva. 3. 'Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. Prošnja do usmiljenih src. Neki siromašni ženski ukral je nepoznan lopov na trgu Ponte rosso svoto 15 goldinarjev — vse njeno premoženje, s katerim je baran-tala. Nesrečnica so nahaja sedaj v najhujši bedi, ker ai ne moro pomagati na nobeno stran. Zima je tu, skrbeti mora za dva nedolžna otročiča, pomoči od nikoder — to Vam je res uboga, usmiljenja vredna ženska! V ime človekoljubnosti se obračamo do blagih usmiljenih src slovennkih, da u-bogi ženski pomorejo s kakim darčkom; Baj jim vse povrne ljubi Bog! Dotičnica se imenuje Josipina Kavčič, je doma tam od Postojine in stanuje v Via Media št. 36. Se Blično prošnjo obračamo se danea zlasti do rodoljubov po vsej Istri v prilog bedni rodbini Antona Kurent odBa-b i č e v na Pomjanščini. Znano je vsemu svetu, da je na Pomjanščini vsled srditih c&rodnib in politiških bojev marsikdo zašel v navskrižje se zakonom. Tako se jo zgodilo tudi gori imenovanemu Antonu Korenu. Obsojen jo bil radi izgredov na 4 mesece zapora, preiskava pa je trajala 3 mesece, tako je presedel celih 7 mesecev. Ker je siromak, zašla jo njegova na vsem nedolžna družina v skrajno bedo, da je res usmiljenja vredna. Rodoljubna srca naj se ob teh poezije polnih praznikih, ko bodemo slavili Bpomin rojstva našega Izveličarja, spomnijo tudi teh siromakov. Haj le tako bodemo ustrezali božji volji Njega, ki je bil zgolj ljubezen iu usmiljenje« ako po svoji moči pomagamo revnim ia bednim. Ivan Ristlć, znani državnik in bivii srbski regent, je tako nevarno obolel, da se je bati najhujšega. Ristič trpi na rev-matizmu. Štrajk tlskarjsv ? Z Dunaja javljajo, da bo se minulo nedeljo na sedemdesetih krajih Avstrije vriili shodi tiskarjev, na katerih so se pogovarjali, kako bi se dal organizovati obči štrajk. Razprava proti druitvu „Omladina*« katerega delovanje navaja vlada kot poglavitni vzrok proglašenju izjemnega stanja v Pragi, bodo trajala več tednov. Zatože-nih je 78 oseb. Umor na Reki. Dno 17. t. m. proti večeru pahnil je neznan človek druzega človeka med šetanjem na Rudolfovi obali na Reki v morje in pobegnil. Akoprav so iskali nesrečneža, niso našli še njegovega trupla. Hudodelstvo videlo je več Ijudlj, vendar pa ni mislil nihče na to, da bi prijel bežečega morilca. Morilec svojsga stotnika. V Lvovn ustrelil je te dni ulanski podčastnik Evgen Pajuta svojega stotnika Barisa, med tem, ko je isti večerjal. Morilec ju pobegnil dvakrat, zasačili so ga pa z nova in ga privedli v varnost. Nezgoda. lGletni kmetski fant Fran Zidar iz Tomaja padel je raz voz drv, katere je pripeljal v Trst na prodaj in si zlomil desno nogo*. Odnesli so ga v bolnico. Nezvesta hiiina. 18letna hišina Ki-rolina Žoleznik iz Komna ukradla je svojemu gospodarju Ilektorju SegrćtU 2 cekina. Dobila je za to itiri mesečno ječo. Nehvaležen bolnik. Zdravniku dr. Markus-u ukradel je nehvaležen bolnik zimsko suknjo, katera je visela v predsobi. Med bolniki, kateri so iskali brezplačne pomoči pri dr. Markusu, bil jo tudi 18letni čevljar Viktor Furlan. Njega so zaprli, ker je na suinu, da su je hotel skazati zdrav* uiku hvaležnega s tem, da mu jo odnesel suknjo, Sodnljsko. 191etni čevljar Ferdinand Berzin iz Trsta obsojen jo na 4 mesece ječo radi goljufije. Pridržal si je najden denar. — 37 letni zidarski mojster Josip Miklavec iz Trsta obsojen jo zaradi izne-vorjenja na 6 tednov ječe. — 44 letni težak Josip Presetnik in njegova 36 letna {ena Helena ata obsojena radi tatvine, odnosno aokrivnje pri tatvini, o n na 6 bo-aecev. o n a na dva meseca ječe. Železnica čez Ture .Montagn-R^vne- zagotavlja, da se tekom zime dovrši tehnično preučevanje namerjene železniške proge. Načrta sta dva; na vsak način dozori stvar do prihodnjega poletja. Zverska žena Ameriški listi piSejo o gospo Halliday, katera je bila oirožena že šestkrat in je vse svojo može — pomorila. Preiskava je dognala, da je Ilalliday poznala tudi glasovitega krvnika, razparalca Jacka, kateri je pomoril že toliko žen. Nesreča na ladiji IS-letni mornar Do-menik Guglielmi padel je na krovu par-nika „Marquis Bacquechem* v spodnja skladišča. Pobil se je tako močno, da so ga morali prenesti v bolnico. „Slovanski Svet" prinaša nastopno vsebino : Sistem in strankarstvo! — Nova politiška situvacija in slovenski državni poslanci. — Baron Bach in nacijonalna avtonomija. — Iz Krčevinskih potočnic. (Elegija). — Pesem. — Tajna ljnbav (Pesem). — Za-kaj so ljudje živi? (Dalje). — Značaj narodnoga junaka u južnih Slo-vjena. (Dalje). — Dve pomenljivi pismi (Iz Rusije). — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Zmes. — Književnost. — Oglasi na zavitku. Antnn Pn^kai na T0*la ul'ee oh®*" ttlllUlI rUlRdJ, in Cecilia,toči izvrstno domače iganje ; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemdko-alovenake postne tiskanice. CI ROJANSKO POSOJILNO IN KOMO DRDSTVO naznanja p. n. gg. zadružnikom in slavnemn občinstvu, da je cdprlo dne 15. t. m. lastno v Rojauu (poprej Pertotova) kjer Be prodaja goveje in telečje moćo, po naj, nižjih tržnih cenah. Priporoča se slavnemu občinstvu in udom. 1 — 3 SVOJI K SVOJIMI ,CommeFolo' in ,Tedesoo' v ulici Caterma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. N* razpolago »o časopisi v rainih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, Cl. kavarnar. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torre . o šr. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno * ceno. Cl. Martin Krže, I'ia/.za S. Giovanni St. 1 , ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pleteniuo itd. Cl. f Naznanjam si. občinstvu, da • sem odprl Via Lazzarstto vecchla št. 12 prodajalnico sadja in zelenjave. Prodajam tudi vino v steklen'cah, mleko, ame-tano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, kor imam veliko zalogo blagu I. vrste. Priporočam *e si. občinstvu za obilen obisk. Z velepošto* anjem 52—24 Matevi Fsirlais. B. Modic in Grebene, in Via Nuovt, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na bvojo zalogo porcolanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrasen j o grobnih spomenikov. Cl. jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef Cevne Plazza delta Caieras it. 1 (uhod Via Gheoa). Cl. Lekarna Trnk6czy-ja zraven rotovža v Ljubljani prod sja in vsakdan s prvo pošto razpošilja Marijaceljske kapljice za želodec zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr-stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju, pri krču v želodcu in zaba-sanju. — 1 steklen, velja 20kr.,V> tucata I gld , 1 t u ca t 2 gld. samo 8 gld. Božična drevesca prodajajo ae na senenem trgu (Piazza del Fieno) po jako nizkih cenah. — Priporoča se slavnemu občinstvu 5—8 Martin MiJclavčlč. 8—a C. kp. dvorna lekarna Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da jo prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Bonedetta Vluch-Miniussija, priporočajoč se najtoplojo in ob-Ijubljujoč natančno postrežbo z umorjenimi conami. Članom pDelalskcga pedpornoga društva" pa naznanja še posebej, da mu je odbor istega dovolil »prejemati rcoepte od njih v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za siučujno lokarske potrebe so priporoča 101—26 Ivnn Mlx/nn. DROGERIJA na debel« in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazza dcllft Leg na 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih Jbr.rv, lastni izdelek. Lak za kočije r. Angleškega, iz Frnnoijo, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. — Lesk za parkoto in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo sa žva-pljanje trt. 104-35 ■■gHnHHHDBnraH E. Švei«ljuga,:it;r dion št 1, priporoča so p. n. slovenskomu ob in-stvu za blagohotno obiskovanje. (JI. i Dominik Lušinj* 'dR Jlp v Kopru p priporoča svojo voliko zalogo razno-vrstne losetiino, kakor : trame, žagance, morale, dile, pa jfr ij; tudi opeko, apno, pesek itd. Naročila izvršujejo so točno in po naj- niiji ceni, 104—18 g^ Pcrtot urnr v frstu' JUdl|J I Cl IUI, Vecchia št. 1. prodaja in popravlja ure po nizki ceni. Priporoča sc slav neniu občinstvu. 1 — 52 Gostilna Ivana Trevna m ulici Mudu- nlnn št. 29. so priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zntirom izvrstna istrska in oltoličamka vina po najnižji ceni. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedrni. 1—52 finctilna ^ttttil" Staroznsna pod irae-UUallllla „Oiuikd t nom „belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Blovencont v mestu in na deželi. Točijo se izborna vine istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. ALGOFON je jedino srodstvo proti zobobolu, migreni itd. itd. i tu so dobiva v steklenicah z napotkom vred po SO nvč. jedino le v odlikovani 101 j lekarni Px-a.xma.pex* (ai dne Mori), Veliki trp v Trstu. Čuvati se ponarejanj. Tele/on it. 270. j Gostilna „Alla Citti di Vienna" (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najbolj*a kraška in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Iz-, borna kuhinja sprejeraljo naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer no izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Auboru po 42 no in najboljša isterska vina po 28 nč. — Za obila naročila so priporoča Ant. Brovedani. 101-3 4 j Josip Kocjančič, Via Barriera vecchia št 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjiini pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andumo de Franz" v ulici Irdneo se priporoča slavnemu občinstvu Toći izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „Pri dvanajstih murvah", priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk. — Točila se bodo aamo cfto-raača tsvratna vina. 104 -18 Mlekarna Frana Gržine L?« na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria it. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat sa dan friino opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno is Št. Petra, sveža (frišna) smetana. m vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre« »arbljeno jasnim (v ulici Belvedero št. 3) pristopno zadružnikom in nozadruinikom, koji prvi so deležni letnoga čistega dobička. Priporoča . tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej rertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili. ggf- Novi člani ■e še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od K —7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp. 104 — 49 L A FILIAL,® della BANCA UNION TRIESTE b' occupa di tutte lo operazioni di Banca e Cambio • Valute. ») Accetta versamenti in conto corronte ab-buonando 1' intoress« »nnuo per baaconote 3 0 8 con proavv.so d. 5 giorm 3'/,% » 12 - H'/ „ a 4 mesi heso 3Vl . « 8 « per Napoleoni 2 •/. con preavviso di 20 giorni 2'/» » ■ * * * S«/' • n " - i m0h' Sulle lettere di' versa.nento sttualmente in , . tasso d interesso entreri circolazione ll nuovo ia»»u « In vigore al 22. corr., rispett.vamente 29. corr. a eeconda del rispetivo P«»TT18<\ .. „s/ .. , . b) In banco giro abbuonando >1 2 /4 / into-u; An a niialunaue somma; preleva zirni rr: «!u-q -o^ ^c-assi^ss ? m qu »l»ia»i ora d ufticio /« valuta del fnedes.mo 9i°r'Aasume pei propri correntiati Vincapo dei cont^Tp alj TJ^U Ver Tne^e BudapJrd altri V^^^lor^falZ astegni per aueste ptazze, accon*« fra„PO di domicillare effetti pre»*o l* fraUC° d' ogni speaa per esai. vendita d) S' incarica d.iracauistoedelU^nau. di effetti publici, valute e dunse r>o f n ^ d' OMtegni, eatnbiali e coupons, rerso viffione. v iorI Eate d) Procura la bolatnra di,^m'ndixiori con la masaima sollecitudia« ea*1 n| modicisHime. e) Vende le lettero di pegno 4'/,% e 0bli-gazioni comunali 4%. con &7o P' premio della Banca Commerciale Ungherese di Post. Lo Ict-tore di pegno 4°/., della Itanca Ipotecaria ITnghe-rese, nonch& le Obbligazioni oomunali 4'/i7a dolla stoBsa baiisu. Le Lettero di Pejtno 41/,*/« osonti da imposta dolla Danca Proviuciule Ipotecar a della Croazia e Slavonia in Zaagbria. La Filialo dolla Banca Union accetta in custodia vorso una tenuissiuia tasxa elTetti di qualsiasi specie, procura 1' incasso dol coupons alla soadenza o la veriflca dei titoli sor-! toggiati. Trieste, 17 ottobre 1893. 12 12 Jichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic so slej ko pn*j nedosežene tor so nnjpriljlihljnnejan božično darilo otrokom, ki so čoz tri leta stari Tudi so cenejše, nego vsako drugo darilo, kajti one trpijo mnogo let in jih je moči celo po daljsom času popol-uiti in povečati. Pristne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo mc '• d- reprezentujejo jedino igro, ki jo v vseli deželah žela nepriatranako pohvalo, in katero vsak, ki jo pozna, iz prepričanja dalje priporoču. Kdor sb še ni soznanil s tem sredstvom, da so otrok igrajo prijetao zabava, kateri igri skoro ni najti primere, naj si naroči čim hitreje od podpisano lirmo novo bogato ilustrovaui cenik in naj čita v njom natisnjena mnjenja, ki so izrodno laskava. — Pri kupovanji blagovoli naj se izrečno zahtevati: Richterjeve aidro-omariće a kamenčki za gradnjo hišic (Richtor's Ankor-Sieinbaukaston) in naj se odločno odkleni vsaka omarica brez tovarniške znamko aidra ; kdor to ne st»ri, dobi lahko posnetek, ki je monj vrodon. Pristne sidro-omarice h kamenčki za gradnjo hišic se dobe za ceno 35, 70, 80 kr. do 5 gld. 111 vise in mo v icalogi v vseh ftnojiih trgovinah s igračami. Novo I Richterjeve strpljivostne igro: Jajc« Kolumbovo, strelovod, teši tel j v jezi, preganjalec muh ali trm, Pytliagorus itd. Novi zvozki sodržujejo tudi velezanimive zailače za dvojno igre. Cena igri 35 kr. Pristao samo n sHrom ! F. Ad. Riohter Sc Cie., T. avstro-ogerska c in kr. priv. tovarna sidro-omario s kamenčki %a grajenje hišic, Dunaj, I., Nibolungengasjo I, Uudolstadt, Norimberg, Olten, Ilotterdam. Lou- don E- C., New-York. U-18 I., Singerstrasse 15, Dunaj. I' lekarna •Zuni j^oMeneii Reiclisapfel". Kričistilne krogljiee, prej imenovano univerzalne krogljice zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici je mnogo bolesnij, pri katerih so t» krogljice pokazale svoj izvrsten učint'k Že več desetletij so to krogljice povsod razširjeno in malo družin utegne se najti, v katerih bi pogrešali malo zalog.? tega izvrstuoga domačega sredstva Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo te krogljice kot domača sredstvo, posebno pa proti boleznim po Miniti prebavi in xabaMan)u. Te krogljice stanejo: * ikatljiea as 1 Bm IcrojffIfleami 21 nč., jeden zavitek O ikatljic I IS nč., pri nefrankovani pošiljatvi fl <|. IO nč. — Ako so denar naprej pošlje, ni troha plačati porto, in stane: I zavitek krogljic t gld. 25 nč., 2 zavitka 2 gld. 30 nč.. 3 zavitki 3 gld. 35 nč .4 zavitki 4 gld. tO nč., '5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek so ne pošilja). Prosimo, da se izrsčno zahteva .1. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je. da ima pokrov w»nke Skatlji"e isti podpl« J. Pwerhofei* v iMi videti na navodilo za por »ho. Angleški balzam, i steklenica 50 nč. Fijakerski prsni praSek, JSS8-S&; 60 nć. Tanokininska pomada skatljica 2 gld. Univerzalni plašter ,r08?- 75 nč. dica M nč., i>>jšl. proato Balzam za ozebline fi^ZtAl K: uine 65 nč. Trpotče 4 sok, l Steklenica M nč. Amerik, mazilo za trganje, J,S0» ,c»včl. Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, Življenska esenca (Praške kapljice) 1 Htdkloaeica 'J2 nč. Itazven intcnovnih izdelkov dobivajo ~e še druge tu- In inozemske farmaooutično spo-cijalitote, ki so hilo po vsih avstrijskih časopisih o 7. nanjo ne ; in sn na zahtevanje točno in v ceno preskrbljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi. — ltax]ioiiliailin po podli vršo se točno, u treba je denar poprej doposlati ; vočju naročila tudi po poštnini povzetju. Pri dopoiiljntvl denarja po poAtni nakazniei Mtane porto doHli manj kakor po povasoli«. 12—lo Univerzalna čistilna sol IZ; ""In'utvu proti posledicam slabe prebave, 1 r.avit«-k l gld. Lastnik pol. društvo .Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolano v Trntu