38 fleilM > umom. t mm. it mu mi xun.ino .Slovenski Narod« velja: v Ljubljani ca dom dostavljen v opravnistvu prejeman: celo leto......K 24— , celo leto......K 22-— pol leta........12-— pol leta .......11 — četrt leta........6*— j četrt leta........550 na mesec......• 2-— 1 na mesec......a IDO Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CređsUtro: Knallova olica it 5, (v pritličju levo), telefon 4t 34. neeelie te Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. L prav niš tv u naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Pmimbi številka veliš 10 vteerjev.-- Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. Narodna liskama telefon it SS. .Slovenski Narod" velja po pošti: as Avstro-Ogrsko: za Nemčijo! celo leto.......K 2fr— cdo leto ......K cektleta« '. I * l l 6'50 j ra Ameriko in vse druge dežele: na mesec! I l - " l 230 ! celo leto.......K3(r- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica afl znamka l pravni*', vo: Knaflova ulica iL 5, (spodaj, dvorišče levo), telelensLlS Vlada in reMamcclje preti uclitvenemu imeniku. Včeraj jo izšel vladni razglas, da so reklamacijo proti volilnim imenikom rešene in da so volilni imeniki končno sestavljeni v obliki, ki ima biti nierodajna za bodoče občinske volitve. Vladnih rešitev na vložene reklamacije sicer nimamo v rokah, vendar pa lahko na podlagi izvedenih rektifikacij v volilnih imenikih .-melo trdimo, da je vlada pri reklamacijah postopala skrajno površno, da ne rabimo drugega, bolj ostrega, a morda tudi bolj upravičenega izraza, Uvažujmo samo: Podanih je bilo okroglo 1300 reklamacij. A kakšen uspeh so imele to reklamacije? Zgolj ta, da se je znižalo število volilcev od prvotnih 13.950 na 13.828, torej za ;22. To dejstvo kaže, da je deželna vlada zavrnila najmanj 50% vseh reklamacij ter jih vrgla v koš. Ker je narodno - napredna stranka vložila dobro polovico vseh teh ugovorov, je jasno, da je ta stranka ri tej odločitvi deželne vlade najbolj vprizadeta. Da to ni morda samo slučaj, marveč preracunjen namen, nam pač ni treba še posebe naglasa ti, saj je no-torično, da je vse stremljenje deželnega predsednika osredotočeno na to, kolikor mogoče oslabša pozicije narodno - napredne stranke pri bodočih občinskih volitvah ljubljanskih. Sicer pa je že po volilnem redu >krbljeno za to, da so vladnemu na-Mlstvu, vladni krivičnosti in prepo-tenci pri volilnih reklamacijah na otežaj odprta vrata. V volilnem redu je namreč določeno, da ukrepa o volilnih reklamacijah brez priziva v prvi in zadnji instanci deželna vlada. Da je ta določba, rekli bi, naravnost absolutistična., je tako gotovo, kakor amen pri očenašu. S to določbo je dana deželni vladi neomejena svoboda, da lahko volilne reklamacije, ne glede na zakon, pravičnost in nepristranost, rešuje tako, kakor se. ji zljubi, oziroma kakor se ji zdi primerno, saj proti njenim ukrepom sploh ni priziva. Da pa avstrijske oblasti niso ravno vzor pravičnosti in nepristranosti, o tem nismo prepričani samo mi, nego ves svet. Če se že o naši justici semtertja dokaj upravičeno zatrjuje, da nima vselej zavezanih oči, potem se še z veliko večjo upravičenostjo sme reči, da sta pravičnost in nepristranost lastnosti, ki se kaj redko* najdeta pri naših političnih oblastvih. Najvišje načelo pri teh oblastni-jah so navadno takozvani »državni interesi«, katerim se podreja vse drugo, tudi princip zakonitosti, pravičnosti in nepristranosti. Kadarkoli se hoče grešiti proti tem principom vsake poštene državne uprave, se oblastva vselej zabari-kadirajo za — »državne interesen. Ti »državni interesi« so namreč iako elastičen pojem, da se jih da iolmačiti vselej tako, kakor se zljubi tistim, ki imajo slučajno pri upravi v državi ali deželi glavno besedo iu da se jim da. Če je potreba, tudi kaj podtakniti. Ponajveč so »državni interesi« to, kar smatra za dobro in koristno kaka posanma merodajna oseba in če tudi to ni, objektivno vzeto, niti dobro, niti koristno. Pri na« na Kranjskem odločuje seveda o tem, kaj zahtevajo in velevajo »državne koristi« baron Božidar Sehwarz. Kaksiiih nazorov pa je ta pred-marčni birokrat, tega nam pač ni treba še razkladati. Da je nasilnik in nasprotnik vsakega svobodnejšega gibanja, je dovolj dokazal s svojim dosedanjim delovanjem. In da smatra za »državni interes«, ako se na vseh koncih in krajih z vso državno avtoriteto in z vsem državnim aparatom podpira razvoj klerikalizma^ to je očividno pokazal v vsem svojem poslovanju, ki je dosledno težilo za tem, da podpre in ojači položaj klerikalcev, pozicije narodno - napredne stranke pa kolikor mogoče oslabi. Vzpričo takih tendenc v okrilju deželne vlade kranjske se pač ni čuditi, ako so klerikalci pri kovanju novega volilnega reda za deželno stolno mesto s prav določnimi tiada-mi položili končno in edino besedo pri reklamaeijskem postopanju njegovi prevzvišenosti Božidam baronu Schwarzu, saj jim je bila Schwarzo-\ a oseba zadostno jamstvo, da se bo ieklamacijsko postopanje izvršilo prav gotovo njim na korist. Uesno bi naj potem pripuščali priziv* in ugovore proti Schwarzovim oanio to dejstvo, prihodnjič pa bomo navedli konkretne slučaje, ki bodo nepobitno dokazali, kako uporablja baron Schwarz sistematično vsa .sredstva, samo da bi na umeten način utrdil klerikalne pozicije pri prihodnjih občinskih volitvah ljubljanskih. To Schwarzovo postopanje nas pušča docela ravnodušne, zakaj v dno duše smo prepričani, da ne bodo nobeni Sehwarzovi leki in manevri pomagali, da bi Ljubljana postala črna! Obsojeni oBrekoMlcl. Dunaj, 10. marca. V sredo se je pred parlamentarno komisijo »Slovanske Enote« raspravljalo o pisavi »Slovenca« ter o njegovih zahrbtnih in grdih napadih na posamezne člane »Slovanske Enote«. Dr. Švifetersič je moral priznati, da obsoja te nekvalificirane napade, zatrjeval je, da ž njimi ni v nikaki zvezi in je obljubil porabiti ves svoj vpliv pri ^nestrankarskem« glasilu, da zabrani v bodoče podobne slučaje, katerim smo — žal — se morali privaditi doma na Slovenskem, katere pet velika poHtiona, javnost najgloblje obsoja, ker smatra osebno blatenje in obrekovanje za popolnoma nedopustno orožje političnega boja. Boj »Slovenca« proti poslancu dr. Kramaru in H r i b a r j u je dal slovenski javnosti priložnost za trenutek pogledati v vražarsko kuhinjo naše domače^ klerikalne stranke, kjer se neprenehoma vari strup obrekovanja, grdenja, da se ga dnevno brizga proti političnemu nasprotniku. S studom se je obrnila slovanska javnost od tega — žalibog.slovenskega — močvirja iu dr. Šusteršič je hitel zatajiti »Slovenca« iu obljubljati zboljšanje in pokoro. Toda zmaju odsekaš glavo in na njegovem mestu jih zrase devet. Komaj je bilo izdano oficijalno poročilo o v sredo se vršeči seji »Slovanske Enote«, že so» hiteli oni ljudje, ki so ravnokar obsojali »Slovenca«, k telefonu ter nakopičili v včerajšnjem »Slovencu« novo gromado laži, naperjenih sedaj ne le proti dr. Kramaru, temveč direktno proti predsedniku »Slovan. Enote«, dr. F i e d -lerju, katerega so obdolžili, da je izdal enostransko pobarvan komunike. Ta brzojavka »Slovenca« je danes vplivala kakor smrdeča bomba. Člani »Slovanske Enote« so se morali vprašati, kako je mogoče govoriti in sodelovati z osebami, katerim je najenostavnejši pojem iojali-tete prazna fraza, z ljudmi, ki zagotavljajo, da hočejo skupno delo, to »voje zagotovilo pa trenutek pozneje na najbolj obsojanja vredni način prelomijo ter napravijo svoje strupeno orožje naravnost proti obstoju skupne organizacije. Xa to vprašanje naj bi bila odgovorila danes parlamentarna komisija »Slovanske Enote«, katero je sklical predsednik dr. F i e d 1 e r takoj, ko je bil obveščen o »Slovenoevem« napadu. V zbornici se. je hipoina raznesla vest, da pride danes do popolnega poloma in da bo ali dr. F i e d 1 e r odložil predsedništvo, ali pa bo izključen dr. Šusteršičev klub iz »Slovanske Enote«. Kajti vsem slovan. poslancem je postalo jasno, da so bile vse dr. Susteršieeve izjave v seji, ki se je vršila v sredo, sama pretveza in da je treba pripisovati njemu, oziroma njegovemu klubu vso odgovornost za pisavo »Slovenca«. Seja se je vršila ob 1. nri popoldne ter je bila mestoma jako burna. Največji udarec so sprejeli slovenski klerikalci bas od svojih dosedanjih najboljših prijateljev — čeških agrarcev. Poslanec, bivši minister P t a š e k, je ostro in brezobzirno obsojal njihov osebni boj ter jih zvaril naj stvari ne ženejo do skrajnosti. V boju bo »Slovanska Enota« kakor en mož proti vsakomur, ki noče obvarovati principov solidarnosti in lojalnosti. Dr. Šusteršič se seje ni upal udeležiti, dr. Korošec pa je moral narav, uost priznati, da je včerajšnjo poročilo v »Slovencu« sam telefoniraj v Ljubljano! Krivdo pa je odklanjal, rekoč, da se je dotično poročilo glasilo popolnoma drugače, kakor je bilo potem reproducirano: obdolžil je torej »Slo->enčevo« redakcijo naravnost falzi-liciranja! Na ta način se je našim klerikalcem še enkrat posrečilo odvrniti največji škandal, ki bi bil mogel zadeti njihovo* parlamentarno organizacijo in ki bi bil v parlamentarnem življenju brez primere: moralično obsodbo celega »Slovenskega kluba- od poklicanega foruma slovanskih državnih poslancev. Cena, ki so jo morali plačati slovenski klerikalci, da se izognejo ik>-polnemu polomu njihove, itak ne prevelike reputacije, je za nje občutna in sramotna . Obsoditi so morali pred najširšo javnostjo svoje lastno glasilo »Slovenca« kot nedostojno! Kajti dr. Korošec je glasoval za resolucijo parlamentarne komisije »Slovanske Enot««, katera zavrača »Slovenčevo« poročilo kot neresnično in obžaluje osebne napade tega lista na posamezne člane »Slovanske Enote«! Toda s tem še ni izrečena zadnja beseda. Člani »Slovanske Enote« so si svesti, da prazne besede klerikalnih poslancev ne pomenijo ničesar in da je treba zahtevati garancij, da se podobni slučaji ne ponove. Zato je sklicana za torek nova seja parlamentarne komisije, v kateri bo moral podati dr. Šusteršič popolnoma druge izjave in pojasnila, ako hoče, da se izogne on in njegov klub najsramotnejšim posledicam ... Cela »Slovenčeva« afera je žalostno poglavje v zgodovini slovanske parlamentarne politike; v skupno organizacijo slovanske opozicije so klerikalci zanesli osebno sovraštvo in za-sejali kal nezaupljivosti, kar pomenja največjo nevarnost za uspešnost skupnega dela. Slovenska napredna javnost pa si bo današnji dan dobro zapisala; dobila je zadoščenje v svojem boju proti klerikalizmu, ki nas ojaei k še, vztrajnejšem delu. Boji med komervotivcl in IiršccnsKlm! soclalcl na Jtfiierskem. V Celju, 8. marca V Gradcu se je minule dni od* igral v porotni dvorani tiskovni proces, iz katerega bodo nekateri odlomki zanimali tudi Slovence. Sta-rokonservativni državni in dežeim j poslanec ter štajerski deželni odbornik Franc Hagenhofer je tožii urednika krščanskosocijalnega lista »Oe-sterreiehischer Staatsburger« Raj-munda Neunteufla zaradi razžalje-nja časti. Neunteufel mu je očital, da je njegova politika »umazana obrt«. Za svoje trditve je nastopil obširen dokaz resnice, ki se mu je po enoglasnem pravdoreku porotnikov z malimi izjemami posrečil ter je bil oproščen. Zanimivo je omeniti, da je Hagenhofer omejil svojo tožbo le na en kratek stavek, v katerem se mu ravno očita »umazana obrt«; »stali dol članka, v katerem so se mu očitale dosti bolj slane stvari, ga očividno ni razžalil. Bal se je perila pred porotniki. LISTEK. Miniva novo življenje... Spisal Milan. Prebudil se je iz dolgega spanja in mirno odprl oči. Ne kakor navadno: ni se mu uprl pogled v temne sence, ki so iztezale svoje pošastne roke po temni sobi, ni a grozo v srcu prisluškoval tiktakanju stenske ure in ni pogledal na okno, kjer so se plazile breztelesne prikazni. Vsega tega kar ga je navdajalo prejšne dni z nepopisno grozo, vsega tega ni videl danes. Videl je samo svetle mesečne žarke, ki so trepetali na sosedni steni in mirno zrl na njo. Nekaj posebnega je občutil danes. Bolečine v prsih so ponehale, kakor da jih nikoli ni bilo. Ni več občutil mraza in ne vročine, prijetna utrujenost je legla nanj in ga držala v mehkem objemu. Temne smrtne misli, ki so ga nekdaj tako neusmiljeno mučile, je prepodil lunin svit in jih nadomestil s trepetajočimi mladostnimi. Jasneje kot nikoli poprej se je razgrinjalo pred njim njegovo življenje in zahotelo se mu je po svoji ljubici. Videl jo že ni nekaj mesecev od onega dneva v dre- voredu. Zadnji dan je bil to, oni dan, ko je legel, da še do danes vstal ni. Da oni dan je to bilo, oni pozno jesenski dan v mestnem drevoredu, kjer se je zadnjič sestal s svojo ljubico. Pusto jesensko vreme je prepodilo tudi zadnje šetalce tega drevoreda. Bolestni dihi ix>slavljanja so trepetali na odpadajočih listih. Pusta mogla se je vlačila iz ribnika ter ovijala samotno drevje v svoj dre-moten pajčolan. V ozračju nekje je zahreščala tropa vranov, ki je urno bežala, da se reši pred smrtjo, ki je vsepovsod i prete vzd igo vala svoje koščene roke. Predsmrten mir je bil razlit po krajini. Le semtertje je potegnil veter ostro in bodeče, da se je on tesneje zavil v svoj plašč. Za hip so se razpršile megle, odpadlo listje je skrivnostno zašumelo, kot da bi čul šklepetanje bližajočega se okostnjaka. A on je videl vse to, videl je in vstrepetal. Toda kmalu je prišla ona. Živa pomlad je prihajala pozni jeseni v posete. Šel ji je nasproti. Neprijetno so ga dimile njene rdečo ustne, plamteče oči in rožnata lica. Veselo ga je pozdravila, s smehom na ustnah se mn je bližala, a ko je prišla do njega, se je zgubil nasmeh z njenega obraza. Začel je stvoriti, a predno je končal, ga je posilil ka- šelj, da je moral prekiniti. Molčala sta oba. Koščene roke so prijele njen obraz in blede ustne so se ji približale. Toda ona se jim je umaknila, kajti smrt je hotela poljubiti j>omlad. In ženska ne ljubi človeka, ne, ona ljubi moža, ona ljubi življenje. — Kmalu sta se ločila. »Ako ne pridem jutri sem, me obišči na domu.« — »Da, obiščem te . . .« Megla je postala gostejša, mraz je hitro legal na zemljo in rezek veter je prinašal pretrgane akorde večernih zvonov v samoten drevored. Pospešil je korake in se tesneje zavil v svojo suknjo. Naglo je stopal, po ušesih pa mu je zvenelo: »Da, obiščem te . . .« In sedaj leži tu že celo zimo, a nje še ni bilo. Toda danes se mu je sanjalo: ona pride. Pisala mu je pismo. Opravičevala se je V njem, zakaj da še do sedaj ni prišla: ni mogla! Odpotovati je morala v drugo mesto, a sedaj se je vrnila in danes ga obišče. Prišla bo k njemu, padla bo pred njim na kolena, poljubila mu bo roko jn on ji bo odpustil. »Pozabiva kar je bilo in pričniva novo življenje.« Da resnično, to so bile le sanje, a te se vresničijo, izpolnijo. . In danes bo prišla, ravno danes: pokleknila, poljubila roko. »Po- zabiva, kar je bik) in pričniva novo življenje.« In on bo odpustil, vse bo odpustil, vstal bo in šel bo z ljubico v oni drevored kot v jeseni. Mesec bo lil svoje srebrne žarke, slavci bodo peli ljubavne pesmi, zvezde bodo ža-role, rože duhtele in srca trepetala razkošnih čustev spomladanske mesečne noči. In sedaj čaka, čaka tako mirno, kakor še nikoli nobenega sestanka. Svečana tihota je razlita po sobi in le mesec se trese in trepeta na njej. Priplaval je na njegovo posteljo in obsinil njegrovo obličje. Zahreščala je ura: tričetrt na dvanajst. Vznemirilo ga je. Znojne kaplje so ga oblile, mrzlica ga je pretresla in hotel je skočiti s postelje; a že ga je zopet obšla ona prijetna utrujenost. Legel je zopet mirno nazaj: saj pride, po čem se razburjati, gotovo iu šo danes pride. Pokleknila in poljubila ga bo ter začelo se bo novo življenje. Kako blaženo mu je bilo, blaženo kot nikoli popreje. V srcu trdno upanje, na obrazu sladko pričakovanje, mesec v izbi in svečana tišina naokoli. In glej, že so se odprla vrata, široko so se odprla, na stežaj, a brez vsakega šuma in pri vhodu je štala ona. Mirno je odprl oči in se ozrl proti njej. Lepa je bila kakor nikoli poprej. Sicer ni imela več rosnatih lic, rdečih usten in plamtečih oči, ne, deviška giorijola je obsevala njeno obličje. Lahen nasmeh je trepetal na njenih ustnah in svetonočni mir je plaval iz njenih oči. Počasi se mu je približevala. Mesečni žarki so zatrepetali na njeni beli obleki in mahoma se je razlila čudovita luč po izbi. Že je bila blizu postelje, a cul ni njenih korakov, čul je le šum njenega krila, oni dobro znani šum iz prejš-nih dni, ki ga je tolikokrat sladko vznemiril. A danes ni bilo vznemirjenja, težko opojua blaženost je mamljivo legala na njegove prsi. In že je pristopila k postelji, pokleknila in poljubila, vse kakor je on pričakoval. Nekaj neizmerno sladkega je leglo na njegovo dušo, da je zatisnil oči. V vzneseni lepoti se je razgrinjala pred njim bajna krajina z mestnim drevoredom. Z napolzatis-uenimi oč^ni je zrl v to čudovito krasoto in se kopal v njej. A ona se je sklonila čez njegov obraz in mu šepnila: »Pozabiva, kar je bilo.« Nalahno ga je poljubila na blede ustne: »Pričniva novo življenje.« Lahen nasmeh nepojmljive sreče je zaigral zdajci na njegovem licu. In ta nasmeh je zamrznil na njegovem obrazu in z njim je odplaval v novo življenje . . . en Kakor rečeno, bodemo omenili iz cele, tri da i trajajoče in seveda sijajno obiskane obravnave le nekatere momente, ki najlepše in najpopolnejše slikajo politično moralo nemških klerikalcev na Štajerskem, teh prijateljev in duševnih sorodnikov tiste maloštevilne svojati na Sp. Štajerskem, ki pod krinko vere in narodnosti izbrablja politično neizkušenost slovenskih kmetov v svoje zasebne namene. Na Dunaju so se združili krščanski soeijalci in nemški konservativci v enoten državnozborski »krščansko-socijalen« klub. V tega jo stopilo po vzgledu svojih somišljenikov ua Zg. Avstrijskem tudi 0 konservativcev, izvoljenih največ na Srednjem Štas jerskem. Imenovali so se oficijalno »krščanske soeijalee«, v resnici pa so ostali to, kar so bili: stari, zakrknjeni nazadnjaki, zavezniki visokega plemstva in visoke duhovščine in sovražniki vsakega .demokratizina in vsakega socijalnoga napredka. Pri dr-žavnozborskih volitvah 1. 1907 so se za izvolitev treh, vsaj po imeuu kr-šcanskosocijalnih poslancev ua Zg. Štajerskem prav krepko potegovali tudi kršcanskosocijalni delavci, mali obrtniki in sploh ljudje, ki so se navdušili za Luegerjeve ideje in misli, da bo mogoče priti do njihovih pravic sicer na »katoliški« podlagi, ali brez jerobstva duhovniške in plemenitaške klike. Jeseni 1. 1007 so sc dogovorili v Gradcu konservativci in krščanski soeijalci, da bodo ustanovili enotno stranko za celi Staj^r. t !> Izdelovanje strankinih pravil je prevzel Hagenhofer. Ta jih seveda nikoli izdelal ni in si je za hrbtom svojih krščansko-socijalnih tovarišev v odboru enotne stranke na Dunaju zasfgmral samostojnost štajerskih konservativcev v domačih političnih zadevah. To so je izkazalo šele ^edaj v porotni dvorani in lahko si je misliti ogorčenje krščanskih soei-/»alcev, ki se jih je tako lepo si>eljalo na led! Že 1. 1902 se je pojavilo stremljenje zediniti krščanske soeijalee s konservativci .ki se opirajo na svojo »Kmečko zvezo« (Bauerm eroin. Tredpodoba »Kmečke zveze« na Sp. Štajerskem). Takrat se je ustanovilo poseben skupni izvrše vam i odbor, ki je zavzel svoje stališče k deželnozbor-skim volitvam 1. 1904. Takrat so krščanski soeijalci propagirali kamli-dfituro kaplana Giirtlerja; tudi Hagenhofer je bil pred njimi za njo. na tihem pa ji je nasprotoval in jo tudi preprečil. Ravnal se je po navodilih škofovih, kateremu ni bil ljub kršcanskosocijalni pokret med nržjo duhovščino. Saj bi se lahko sčasoma razvil iz njega pravcati socijalni in razredni boj proti visoki, bogato plačani duhovščini! Giirtler sam je izpovedal, da ga je to »neodkritosrČno in 21*vratno ravnan.ie« skrajno razka-Čilo. Na to so krše. soc. izstopili iz izvrševalnoga odbora. L. 1907 so obljubili poal. Ragen-hofer, Pantz in dr. pod častno besedo, da se bode krščanske soeijaloe upoštevalo pri deželnozborskih volitvah 1. 1909 zaradi njihovih, zgoraj, omenjenih zaslug pri državnozbor-sfcih volitvah 1. 1907. Krščanski soeijalci so hoteli kandidirati v graški okolici iz splošne kurije Fiirpasa, JKagenhofer in tov. so pa to preprečili in vrinili v ta volilni okraj rajnika »Kmečke zveze« Gollesa. Svojo častno besedo so torej zopet mirno snedli Pri obravnavi nista vedela Hagenhofer in glasoviti baron Morsov za nobene obljubo in častne besede. Pa tudi v praktičnih političnih poslih je pokazal Hagenhofer, da vsaj doseza — našega orjaka Boikarja. Oba naša moža sta si sploh čudovito enaka . . . Pri akciji za železnico Gleisdorf - Hartberg je bil Hagenhofer enkrat za njo, če je imel posla i Oradoani in volilci, drugič proti nji, kadar ga je srečalo z našega stališča čisto hvalevredno priznanje, da je Hartberg čez Piirstenfeld itak že zvezan z Gleisdorfom in Gradcem. Prav interesantna pa je zadeva z neko Marijo Kogler. Ta je hotela dobiti v Innersdorfu gostilniško koncesijo. Župan in Hagenhoferjev speci Hau-benhofer pa ima že v tej vasi gostilno. Kogler je poslala Hagenhofer jn desetak, da ji pomaga do koncesije; desetaka ta katoliški politik ni vrnil, pač pa se je potegnil v Hartbergu za Haubenhoferja . . . Končno je Kogler le dobila koncesijo, ali vsled intervencije Einspinnerjeve. • Opralo 6e je torej precej klerikalnega umazanega perila. Neunteu-fel je ob koncu obravnave patetično vzkliknil, da so hoteli konservativci krščanske soeijalee spraviti v »klerikalno močvirje«. On si je nadel nalogo očediti konservativen strankarski hlev, v katerem so cele gomile za-vratnosti, nepoštenosti, neodkritosrč-nosti in razprtije.« Krivda ' je'poal. Hagenhoferja, da so bili najširši krogih volileev ogoljufani za izvrševanje svojih političnih pravic, ki so jih dobili v državnem zboru . . . Želimo mu n nogo uspehov; ali kakor hitro pride h koritu, bo uvidel, da je najbolje, ako je človek kakor Hagenhofer konservativce in krščanski soeijalee, obenem. Posebe dandanes, ko prihajajo za visoke* hierarhijo in plemstvo v Avstriji zopet zlati časi. Interesantna bi bila kratka politična ekskurzija na Slovensko. Ha-genhoferjev Imamo tudi pri nas dovolj, samo Neuntenfli Še doslei manjkajo, da bi dokazovali, kako se pri nas na ljubo faliranim škofom in reakeijonarnim državnim potenta-tom goljufa široke vrsto voiilstva za njihove pravice in koristi. Ali dobPi s»* bodo tudi ti in potem imamo pričakovati interesantnih odkritij in 1 riznanj. _ Politični kroniko, Državni zbor. Dunaj, 10. marca. Poraz, ki ga je doživela vlada pri današnjem glasovanju o predlogu ustavnega odseka, glede reforme društvenega zakona je bil jako občuten. .... Vsem strankam je postalo jasno; .'a bi se reklo odložiti celo vprašanje ad calendas graocas (ree se tudi lahko »austriacas«, kakor je v debati dobro povedal eden izmed govornikov), ako ustrežejo viadini želji ter izročijo celo vprašanje zopet usta vnem u odseku vnovič v pretres. Le naj verne jše nemške stranke — kršč. soeijalci in nemški nacijonalci — so si ostale v brezpogojnem vladnem tlačanstvu zveste, vendar pa si niso Tipale proti glasovati ter so te le glasovanju odtegnile. Vsa ostala zbornica pa je soglasno sprejela predloge ustavnega odseka, s katerimi se odstranjajo vsaj najbolj kričeče kri-vičnosti veljavnega društvenega zakona. Pod vtisom tega soglasnega sklepa si vlada pač ne bo upala strmoglaviti ta košček reforme v gosposki zbornici. Smemo torej upati, da oodo danes sprejete spremembe društvenega zakona skoraj sankcijonii ;ine. Novo določbe, ki šmo jih že pnr-krat navedli, bodo znatno olajšale delovanje naših političnih društev; želeti bi bilo, da se napredna javnost z ▼ao energijo poaMtt informiranega društvenega prava, kakor bodo to gotovo storili klerikalci, kateri upajo na znatno pomoč v političnem življenju, v katero ji reformirani zakon odpira vrata. Kot druga točka dnevnega reda je zbornica razpravljala danes vrsto agrarnih resolucij. Kot referenta sta uvedla debato posl. Po vse in prof. Hrask?. Prvi je priporočal vrsto predlogov v pospeševanju pašništva, živinoreje, o ustanavljanju posebnih poskusnih štaci j in semenišč ter o reorganizaciji gospodarskega poduka. Pos. Hrasktf se je bavil s službenimi razmerami pri agrarnih operacijah ter poudarjal važnost komasacije zemljišč. V debati je danes prvič nastopil poljedelski minister baron Wid-m a n n , ki je imenom vlade soglašal s priporočanimi resolucijami ter našteval korake, ki jih je poljedelsko ministrstvo v pospeševanje poljedelstva že storilo. Agrarci so sprejeli deviški govor barona W i d m a n n a jako hladno; oči vi dno jim minister ne ugaja. Na koncu seje je priporočal poslanec Presl Še enkrat svoj nujni predlog o odpravi davkov na meso, ki je bil na to odkazan davčnemu odseku. Prihodnja seja poslaniške zbornice se vrši v torek. Na dnevnem redu te seje se nahaja kot 5. točka re-krutni kontingent, kot 6. pa predloga 0 italijanski pravni fakulti. >» * Upravni odsek je imel včeraj sejo, v kateri so se pred vsem porazdo- 1 i 1 i referati. Posl. Sokol je dobil referat o resoluciji zaradi izvolitve ljubljanskega župana, posl. Jare pa predlog glede ljudskega Štetja. Novi brambni zakon je že četrt leta gotov. V par dneh bo že doliskin. Vlada namerava predložiti brambni zakon takoj po veliki noči obema zbornicama, toda le pod pogojem, če se bo do takrat doseglo sporazumljo-uje glede vojaškega kaz. procesa. Do danes se namreč navzlic ponovnim konferencam ni posrečilo glede teh vprašanj doseči sporazum ljenje med avstrijsko in ogrsko vlado. Koncem tega meseca se; bodo v tem oziru vršile nove konference. In od teh bo odvisno, če bo brambni zakon ob določenem času predložen zbornicama. Ge bodo pri debati videli, da bodo najbistvenejše točke brambnega zakona za skupno armado v obeh zbornicah sprejete, tedaj bo bo na povelje cesarjevo izdal poseben brambni zakon za Bosno in Hercegovino. ' Italijanska kraljevska dvojica obišče jeseni srbskega kralja Petra v Bel gradu. Vrniti hoče s tem obisk srbskega kralja v Rimu. * * * Na Portugalskem monarhisti nikakor nočejo mirovati. Kakor jmo že poročali, so v Rio de Janeiro odkrili monarhistiČEO zarote*. 2daj so prijeli na krovu ladijo »Arragon« nekoga Feiga - Fraia, člana te zarote, ki je bil poslan kot agent v Evropo. Pri njem so našli razne listine, iz katerih je razvidno, da je hotel lizabonsko garnizijo podkupiti, da jo pridobi za zaroto. Xa to naj bi šlo kmeteko ljudstvo v velikih masah v Lizbono ter se pridružilo monarhističnim upornikom. Vsi člani provizorične vlade naj bi 86 pomorili in nato naj bi se zopet razglasila monarhija. Agent je imel veliko vsote denarja pri sebi in je bil akreditiran na nadaljne vsote pri bankah v Londonu, Parizu in Madri- du. Oblasti so dognale za mnogo oseb na Portugalskem in inozemstvu, ki so zapletene v to zaroto. • e * V Maroku so se zopet pojavili resni nemiri. Madridski »El Liberal« poroča iz Tangerja, da ae širijo resne vesti o armadi, ki so jo poslali v pokrajino Serarde. Posamezno čete upornih plemen so se združile in so baje popolnoma premagale sultanovo armado. * e V Mehiki vlada anarhija. To vest so dobile hamburške velike tvrd-ke. Mesto Caaagrande branijo do zdaj pogumno vladne čete; uporniki so do 24. februarja štirikrat napadli to mesto, toda so bili vedno odbiti. — »News« poroča iz New Yorka: Ameriška akcija zoper Mehiko in oboroževanje Združenih držav se nadaljuje. Od vseh strani k6rakajd vojaške Čete proti mehikanskl meji. Železniške uprave sestavljajo posebne vojaške vlake. Prve čete pojdejo že 15i marca na mejo. V glavnem mestu Mehike so še vedno prepričani, da Združene driave mobilizirajo na prošnjo Mehike, da preprečijo, da bi uporniki dobivali orožje in municijo. — Neki zabtopnik »Associated Press«, ki je predsednika Tafta spremil proti jugu, javlja iz Charlottev ville, da so Združene države le vsled tega odposlale čete, da napravijo dobro vojaško mejno stražo ob Rio grande. S tem se hoče preprečiti, da bi ustaške čete ne prestopale mej in da bi so ne utihotapljalo čez mejo. Vlada je mnenja, da bo na ta načhi V kratkem udušen upor. * V državi Kongo se je pripravljala vstaja. Bruseljska »Independan-ee belge« objavlja senzacionelen dopis iz Borne, glavnega mesta države Kongo. V Borni so baje odkrili kom* plot,ki namerava vzeti belim gospodstvo. Povzročitelji komplota so domačini pokrajine Nelli, katere jemljejo belokožci navadno za svoje privatne družabnike. Ti domačini, ki so ze precej civilizirani, so hoteli povzročiti v glavnem mestu vstajo ter izgnati be-lokožee. V to svrho so imeli opetovano sestanke. Nameravali so vse visoke uradnike pomoriti in njihova stanovanja z dinamitom razstreliti. Komplot so odkrili vsled indiskrecije nekega zarotnika. Takoj so uvedli hišne preiskave ter našli orožje, dinamit in druga razstreljiva. Več oseb so aretirali. Trjovjkn (n obrtniška zbornico u Ljubljani. Snoči je imela v dvorani mestnega magistrata trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko povoljno obiskano redno javno sejo. Zbornični predsednik, g. Lenarčič je otvoril zborovati je, imenoval za overovatelja zbornična svetovalca gg. Mejača in Grobelnika^ pozdravil vse zbornične svetovalce iu vladnega zastopnika ter podal predsedstveno poročilo o delovanju zbornice v minulem letu, ter o tekočih zadevah. Razširjenje postaje v Domžalah. Zbornično predsedstvo se je obrnilo do ravnateljstva državnih železnic glede preustrojitve in razširjenja postajališča in čakalnic v Domžalah. Ravnateljstvo državnih železnic je v principu priznalo potrebo takih pre-ustrojitev, vendar pa za sedaj odklanja izvršitev večjih del, češ, da nujnost teh izprememb še ni tako občutljiva, pač pa hoče skrbeti, da se uredi nov končni tir. Prva služba. Spisal Josip P r e m k. (Konec.) »In vi ste mi že odpustili?« je povprašala Angela in ga pogledala vdano in proseče. »Odpustil,« se jc začudil kaplan Lovro — »saj vam uisem imel ničesar odpuščati. Vsak človek ima svobodno voljo in voli dobro po svojem srcu in razumu, kdoT pa hoče koga k čemu prisiliti, je tiran in bedak.« »Jaz sem bila še otrok,<< se je opravičevala in v njeucm glasu je spoznal, da bi tisti trenotek ne ravnala tako, a je ostal vsaj navidezno hladen in miren. »Ne, otrok niste bili,« ji je oporekal prijazno in celo lahen nasmeh mu je obkrožil ustnice — »ampak ravnali ste tako, ker vam je že prirojena, kakor sem spoznal, neka odporna sila napram vsakemu, ki ga srečate v življenju prvič in to jo prav!« »Prav?« je ponovila Angela očitajoče. »Da,« ji jo potrdil kaplan Lovro — »ker je pametno, da je človek napram v&akemu, ki ga ne pozna — ne> zaupen. Kajti, kdor zaupa preveč, ga izrabljajo.« »Ali v tem oziru mogoče vendar ni bilo prav,« je opomnila plaho in se zagledala v konec svojega Solna, ki je ljubko kukal izpod višnjevega krila. »Kdo ve,« je skimal in jo pogledal zamišljeno. Ko bi človek videl v svojo prihc>dnjost, bi ravnal vedno pametno, tako pa stori pač, kakor mu narekuje srce, ki nikoli ne laže!« In da je pogledala Angela tisti hip v njegove oči, bi spoznala, da je govoril veliko resnico: vso njegove mrzle besede so bile popolnoma tuje globoki žalosti, ki je tisti trenotek zaplakala v njegovih očeh. Ali Angela je ni videla, zato je bil njen glas še vedno ves plah in boječ . . . »Jaz nisem mislila takrat ničesar, kako, saj niti misliti nisem znala . . .« »In zdaj*?« je povprašal kaplan Lovro, ne da bi odtegnil pogleda od nje. »Zdaj,« je priznala Angela odkritosrčno in mu pogledala v oči — »vem, da je časih neznaten moment velike važnosti za vse življenje.« »In če bi prišel tak moment sedaj?« je dejal in ji podal roko. Angela je segla po njej in izpovedala odločno: »Bi ga porabila drugače, kakor takrat . . .« »In morda bi ne bilo prav,« je dejal kaplan Lovro, a njegove oči so govorile drugače in tudi ustnice, ki so se tisti hip približale njenim, so šepnile vse nekaj drugega Takrat je ovila Angela roke okrog njegovega vratu, in v svoji sladki zmedenosti zablodila s svojimi ustnicami celo dvakrat na njegove oči . . . »In kaj sedaj? —« je dejala, naslonjena na njegovo ramo. »Sedaj —« se ji je nasmehnil on in pritisnil njeno glavico k svojem ti obrazu — »je treba dokazati, da ni na svetu ne postave, ne prisege, ne blagoslova, ki bi bil tako močan, da bi oviral na poti do sreče tistega, ki ima popru m, smejati se vsemn svetu v obraz! . . . Ali me razumeš?« »Razumem,« je prikimala Angela in ves njen obraz je žarel v sreči in zadovoljnosti . . . Nato ji je še enkrat stisnil roko in Angela ga je spremila do vrat. kjer sta govorila Šepetajo še dolgo, da, dssi je bila učiteljeva soba odprta na steza j. -— — In čez pol ure potem je obstal pred šolo koleselj. Kocmorjev hlapec, ki je bil že ves grbast in plešast, je sedel na kozlu in cmakal in pljuval na vse strani, kot da drži prvič med zobmi tisto zakajeno pipo. Ne učitelj, ne organist se ni prikazal na praaru, ko je stopila An cela iz Šole s kovčegom v roki, samo hl»-pec je privzdignil zamazan klobuček in nekaj nerazumljivo zamrmral. Pusto popoldne je bilo, a Angelin obraz je bil ves pomladanski in tako veselo se je ozirala naokrog, kot £a Je vse polje polno mladih rož ... »Hi » hdt!« je pognal h'anec in kolemelj je zdrdral po razriti poti i* vasi. de enkrat se jc ozrla Angela nazaj na kraj svojega prvega službovanja, nato se je zagledala v daljo pred seboj. Tam daleč zunaj vasi že, kjer sta rastli ob cesti dve mogočni, tistikrat že goli lipi in se je spuščala cesta ne-| koliko nizdol v klanec, pa je velela Angela obstati. Iu ravno je hotel vprašati hlapec, zakaj, pa mu je bese-la zastala, ker od tistih dveh lip je korakal naglo proti koieslju kaplan Lovro. Malce se je začudil voznik, pa se mu je vendar odkril, a kaj in o čem sta govorila z Angelo, tega pobožni mož ni razumel, ker je bilo vse v »gosposkem« jeziku ... A kar se je zgodilo med njima naposled, ko sta si podala roko, o tem se plešastemu Kocmurjevcmu hlapcu ni nikoli niti sanjalo . . . Tako je orišel v zadrego, da mu je skoro padel bič iz rok in ko je premišljeval vso stvar natančneje, je dognal po svoji pameti, da je naravnost smrten greh, če s to pregrešno učiteljico iz-oregovori med potjo še kakšno besedo. Ali povedal ni tega tisti večer nikomur, pač pa šele drugi dan, ko je odšel iz fare tudi kaplan LOvro; pa mu skoro ni hotel nikdo verjeti, dasi se je priveril in pridušll stoinstokrat pri vseh svetnikih, kolikor jih je v pratiki. Zbornični svetovalec Pammer svetuje, da naj napravi zbornično predsedstvo tudi vlogo na železniško ministrstvo in ker je v zadnji seji predlagal, da naj se spoji s postajališčem tudi pošta, ter je železniško ravnateljstvo samo pripoznalo korist take spojitve, naj se obrne zbornično predsedstvo tozadevno t vid i na trgovsko ministrstvo. Znižana voznimi za delavce na domu. Neka tovarna za čevlje se je obrnila svoj čas do zbornice za intervencijo, ker se je na gorenjski in tržiŠki železnični progi od strani železniških organov delavcem na domu odrekla pravica, posluževati so na podlagi legitimacije za delavce znižane voznine do tovarne in domov. Prepričana, da to ne odgovarja bistvu predmetnih predpisov, se je zbornica pritožila v utemeljeni vjogi na merodajnem me* stu. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic je nato naznanilo v dopisu z dne 27. novembra, da je glede gorenjske proge izdalo postajam potrebni nalog, in sicer na podlagi osebne tarife del II., zvezek I. V tarifi za lokalno železnico Kranj-Tržič pa ni določbe za izdajanje delavskih izkaznic, zategadelj na tej progi ni mogočo vporabljati vozno ugodnosti te vrste za delavce na domu. Treba je bilo torej zaradi dopolnitve predpisov obrniti se na c. kr. železniško ministrstvo. V dopisu z dne 3. t. m. je c. kr. ravnateljstvo državnih železnic naznanilo, da so odslej dovoljene tudi na progi Kranj - Tržič vozno olajšave za delavce na domu, če se izkažejo s potrdilom obrtnega oblastva, da so delavci na domu in z delavsko legitimacijo, in sicer pri vožnjah za prevzemanje materijala in oddajanja izdelkov od postaje, ki je najbližja sta-novališču delavca do postaje, ki je najbližja bivališču delodajalca ter obratno. Intervencija je torej imela popolen uspeh. Sledi tajniško poročilo, ki je vzame zbornica z odobravanjem na znanje. Nujni predlog, ki so ga vložili svetovalci Zore, Kregar in drugi sc postavi kot osma točka na dnevni red. Nato slede volitve. Pri voli t vi predsednika je odpadlo od 18 oddanih glasov 16 na dosedanjega zborničnega predsednika Josipa Lenarčiča, 2 volilna listka sta ostala prazna. Zbornični predsednik, g. Lenarčič se zahvaljuje za izkazano mu za upanje v kritičnem času, zahvaljuje se vsem svetovalcem in deželni vladi za naklonjenost in posebno referentu deželne vlade, Vendar pa "mu njegove privatne razmere ne dopuščajo, da bi nadalje vodil predsedstvo zbornic. Kakor hitro pa se njegove privatne razmere izpremene v toliko, da bo mogel zopet posvetiti vse svoje moči proč vi tu zbornice, se ne straši nobenega dela in bo z veseljem zopet sprejel to mesto, če mn je zbornica določi. Njegovo odklonitev vzame zbornica molče na znanje. Pri zopetni volitvi je odpadlo izmed 17 oddanih glasov 16 na zbornic* nega svetovalca gospoda Ivana Kneza, ena glasovnica je bila prazna. G. Ivan Knez se zahvaljuje za Iz-\olitev, vidi v svoji izvolitvi le začasno pozvanje na predsedniško mesto, vendar pa hoče resno zastaviti vso svoje sile v procvit zbornice ter sprejme izvolitev, seveda pod zadržkom, da dobi njegova izvolitev najvišje potrjenje. Za podpredsednika je bil izvoljen s 17 izmed 18 oddanih glasovnic g. Ivan Kregar, ena glasovnica je bila prazna. Pri volitvi provizornega predsednika jc dobil izrned 18 oddanih glasov 12 glasov g. Pammer, 1 glas g. Schrey in 5 glasovnic jo bilo praznih. G. Pammer volitve ne sprejme ker sc je pri izidu volitev pokazalo, da se ni držal kompromis, ki se je sklenil med pristaši strank, zastopanih v zbornici. G. Knez opozarja navzoče svetovalce še enkrat na kompromis, ki je bil sklenjen med navzočimi pripadniki vseh strank, poudarja dolžnost, držati se tega kompromisa in oriše g. Pammerja kot zelo delavnega člana predsedstva ter predlaga obnovitev volitev. Pri ponovni volitvi je bil izvoljen za provizornega predsednika g. Pammer s 16 glasovi med 17 oddanimi glasovnicami, ena glasovnica je bila prazna. Volitev račuuskih pregledoval-cev se je izvršila na predlog zborničnega podpredsednika g. Krega rja per acelamationem. Do sedaj so bili pregledovalci računov g. svetovalci Knez, Ložar in Rohrman. Na mesto g. Kneza, ki je bil izvoljen za predsednika, se izvoli g. svetovalec Mejčič. Na tajniško poročilo, ki prinaša obenem odborov predog pred zbornico, sta bila zato izvoljena kot zastopnika pri komlsionalnlh obravnavah zaradi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin gg* svetovalca Majdič In Sehrey. Kot zbornični zastopnik t kantori j slovenske trgovske šolo ▼ LJubljani, ki naj vstopi v ta kuratorij čim se ta korporacija na podlagi ministrskega akta, v katerem se odobri statut slovenske trgovske Šole, sestavi, g. Lenarčič. (Predlagale« svetovalec L o ž a r.) Na predlog- zborničnega svetovalca g. Ložarja je bil nato izvoljen na mesto umrlega svetovalca Ju-goviča za zborničnega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v Krškem g. Blagovšck. Po izvršenih volitvah je prišel na vrsto nujni predlog; svetovalcev Zorc,Kregari. dr. glede železni-čnih zvez in vpostavljenja večjega števila osebnih voz ob nedeljah in semanjih dnevih na progah Ljublja-na-Novo mesto in Kočevje. Svetovalec Zore utemeljuje nujnost in meri tu m svojega predloga skupno ter se opira na razne kou-kretne slučaje. Njegov predlog izpre-meni zbornični predsednik g. K r e -g a r, podpirajoč ta predlog, v toliko, da se naroča predsedstvu, naj stopi v dogovor z merodajnimi oblastmi, da skrbe za zadostno število železniških vozov na dolenjskih železnicah, da ne bo treba potovaleem po osle ure prestati v vagonih in naj poskrbe, da bosta prišla v promet ob nedeljah in semanjih dnevih in sicer začenši s 1. majem dva nova vlaka, od katerih naj vozi eden zjutraj ob bolj zgodnji uri iz Ljubljane, drugi pa ob primerni uri zvečer iz Novega mosta, ozir. Kočevja, Predlog se soglasno sprejme. Izredna podpora obrtnim nadaljevalnim šolam v Ljubljani. Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani je poslal zbornici proračun obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani za leto 1011, ki izkazuj*! skupne potrebščine 21.641 K 67 h ter pokritja 18.111 K 80 h, torej primanjkljaja 2920 K 78 h. V pokritju vpoŠteva tudi redno zbor. podporo v znesku 1800 K. prosi pa za pokritje primanjkljaja zbornico še za izredno podporo v znesku 500 K. Tudi lani je šolski odbor obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani prosil za izredno podporo. Častita zbornica jo v svoji seji dne 24. maja 1010 vkljub slabemu svojemu financijal-nemu stanju dovolila znesek 500 K izredne podpore, to pa le glede na to, ker so te šole vsled reorganizacije in radi selitve in razdelitve v več oddelkov imele izredne stroške. Tndi letos gmotno stanje zbornično ni ugodno. C. kr. trgovinsko ministrstvo dovolilo samo zbornično dckla-s da se bo s 6c/c ob normalnem dohodu zbornične doklade doseglo za zbornično potrebščino potrebno pokritje, ker je povprečni uspeh za 1% v lotih 1907—1909 znašal že okroglo 12.500 K. Toda da bi se doseglo za leta 1911 proračunjeno in po ministrstvu odobreno pokritje po zbornični dokladi v znesku okroglo 81.000 K, v»i moral Vft letos znašati 13.500 K. Ministrstvo torej računa z \~ečjim do-som nego je bil povprečno v letu 1907 do 1909. Dosedanji letošnji donos zbornične doklade pa tega no ka-o>. ampak je še nekoliko slabši nogo ta 1910, ko je znašal l*yc okroglo samo 11.500 K. Prva dva meseea je )o letos na dokladi 8389 K 42 h proti 8417 K 59 h v prvih dveh mese-cih lani. Ob takem položaju pač ne bo mogoče doseči po ministrstvu predpisane blagajuične rezerve ter V)odo denarna sredstva po mnenju odsekov zadostovala komaj tedaj, če se bomo strogo držali proračuna. Združeni odseki potemtakem ne morejo nasvetovati kakšnega prekoračenja za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani v proračun postavljenega zneska 1800 K ter tudi glede na to, da se je že tako počenši z lanskim lotom redna podpora za te šole zvišala od 1200 K na 1800 K, predlagajo častiti zbornici, da blagovoli prošnjo za izredno podporo odkloniti. Sprejeto. Zvišanje podpore raznim obrtnim nadaljevalnim šolam na Kranjskem. Tudi od nekaterih obrtnih nadaljevalnih šol na deželi so došle zbornici prošnje za zvišanje podpore. Že lani so v svojem poročilu o enakih orošnjah naglasili združeni odseki, da je gmotno stanje teh šol v resnici zelo ugodno, da pa so odseki mnenja, da je vzdrževanje trgovskih in obrtnih šol predvsem stvar države ter da ni izdatnejših prispevkov zahtevati od trgovske in obrtniške zbornice, torej posredno od trgovcev in obrtnikov samih, ki že tako plačujejo ogromne davke državi, in nakladati po njih vzdrževanim organizacijam bremena, ki bi jih po svoji naravi morala nositi država, Tndi na to je iznova kazati združenim odsekom, da zbornični prispevek za naprave, ki ho v korist pred vsem srednje- in maloobrtnim krogom, že sedaj dosegajo ves znesek, ki ga prejema zbornica na dokladi iz kategorije srednje in iz kategorije male obrti. Iz teh razlogov ter glede na zbornični gmotni položaj, pojasnjen že pri prejšnji točki dnevnega reda, stavijo združeni odseki predlog: Častita zbornica skle- ni, da je vse prošnje za zvišanje podpore obrtnim nadaljevalnim šolam, ki so zbornici došle in iatotako vse, ki bi letos se došle, odkloniti. Sprejeto. Podpora za gostilniški ia katarakt tečaj. Goatilničarska zadruga v Ljubljani je zaprosila zbornico iznova za izredno podporo za delno pokritje stroškov gostilničnrskega in kuharskega tečaja iz januarja 1. 1910. Spoznavajoč važnost takih tečajev, so sklenili združeni odseki predlagati, da dovoli zbornica v to svrho vsoto 200 kron. Sprejeto. Podpora za poučno-obrtno razstava zadruge rokodelskih obrtnikov v Krškem. Dovoli se podpora za to razstavo v znesku 50 kron, če zasigura razstavni odbor podpore tudi od najbolj prizadetih razstavljaleev ter predloži proračun in načrt razstave. Podpora deželne zveze za tujski promet na Kranjskem. Deželni zvozi za tujski promet na Kranjskem se dovoli kakor do sedaj I ozirom na njeno eminentno važnost podpora £00 K. Nato sledi tajna seja. Najboljši odgovor na škofovo „pastirsko" pismo—pridobite vsak vsaj enega naročnika na „Slov. Narod". Štajersko. Volitve v gornjegrajski okrajni zastop. Sloga poroča da volitve v gornjegraj&ki okrajni zastop ne bodo tako hitro vršile. Slovenci so vložili proti celemu nepostavno sestavljenemu imeniku veleposestnikov ugovor na C kr. namestnijo. Nemška šola na Pesnici. Pesniški nemškutarji so sklenili na občnem zboru krajevne skupine nemškega šulterajna zgraditi na Pesnici nemško ljudsko šolo. Prostor za stavbo se prepusti brez odškodnine in posamezniki hočejo prevzeti tudi dovaža-nje materijala zastonj. Nabralo se je za novo šolo že 740 kron in se bo nabiralo naprej. Pesnica je zelo ogrožena in zelo važna postojanka nad Mariborom. Po lanskem uspehu pri občinskih volilvah bi se naj delalo in utrjevalo to važno občino za Slovence še naprej. Slovenjgraški okrajni za sto p. Cesar je potrdil izvolitev g. Avgusta Guntherja za načelnika in gospoda Jakoba Pernata iz Može ob Dravi za poduačelnika slovenjgra-škega okrajnega zastopa, Štajercijanski župan v preiskavi. Župana V e h o v a r j a pri Sv. Km i v šmarskem okraju se je že dlje časa sumilo, da podpira z izdajanjem živinskih potnih listov tihotapce, ki skrivoma spravljajo zlasti svinje čez mejo iz Hrvaškega. Orožniki pa so ga zasačili in ovadili. Napravila se je v občinski pisarni preiskava in je uvedeno proti županu disciplinarno postopali je zaradi zlorabe uradne oblasti. Iz Celja. Poročilo »Slovenskega Naroda« o svoječasnih »junaštvih« dr. Valterja Negrija je vzbudilo med celjskimi renegati veliko razburjenja. Boje se, da bi bile kompromitirane še druge ugledne osebe, ki -»o se udeležile svoječasno v družin s pristnimi barabami napadov na Slovence. K Negrijevemu slučaju se nam še dodatno poroča, da je bil Negri takrat v vojaški suknji kot asistenčni zdravnik, a da se je vrgel za tisti »slavni« dan v civil. Ker mu te stvari ne služijo v čast in tudi ne v priporočilo v Celju, kjer je vsak nemški zdravnik zelo navezan tudi na slovenske pacijente, upamo, da se bo Negri oglasil s kakim pojasnilom. »Stid mark i no« postopanje z nem-škutarskirai obrtniki. Nek celjski nemški obrtnik nam piše: »Pred nekaj leti sem prišel v veliko denarno zadrego. Dobil sem delo za približno 2000 kron, a manjkalo mi je denarja in obrnil sem se v svoji sili in potrebi na tukajšnjega zastopnika »Sudmarke«, da bi mi i z posloval posojilo 600 kron (najbrže pri znani siidmarkini banki v Gradcu, op. nr.). Plačal sem mu za informacije 6 K. Ko sem prišel vprašat, kaj je s posojilom, se mi je reklo, da ni nič, lahko r»a da prosim drugič. Slo bi zopet za informacije šest kron — česar pa nisem hotel storiti in sem se raje obrnil drugam. Tako je v resnici postopanje »dobrodelnega« društva »Sudmark« z — nemškimi obrtniki.« — Dostav, ljamo k temu, da nam je na razpolago še več gradiva »Siidmarki«, ki ga bodemo polagoma objavili. Drobne novice. Umrla je v Mariboru stotnikova vdova Jožefa Pcra-kovič, stara 96 let — V Celje ie do-šel deželni davčni nadzornik Karel Le vinski, da pregleda pri okrajnem glavarstvu davčni referat. — V Opo-ki pri Storah je razsajal zvečer v go- stilni delamo Kotola tako, da ga je moral krčmar posaditi pod kap. Ker je gostilničar zaprl vrata in ni pustil več pijanega delavca v hišo, je ta s krampom razbil vrata. Pomirili so ga z veliko težavo. — Obetrelil je v Pre- ( sičnem pri Brežicah kmečki fant Arlič svojega tovariš* Gračnerja v prepiru in ga teško ranil. Slovensko gledališče v Celja. V soboto, dne 11. marca, se uprizori na celjskem odru Blumenthalova veseloigra »Drugo lice«. Opozarjamo občinstvo, da se začne predstava točno ob pol 8. zvečer. Zanimivi glasovi z Murskega polja. Iz Križovc na Murskem polju je priobčil »Narodni list« sledeče zanimivo poročilo: »Dne 5. t. m. se je vršil tu zaupni shod kmetov iz celega okraja. Sklicala sta ga kmeta Franc Puconja in Alojzij K a r d i -n a r. Shod je imel razpravljati o tem, kako se naj odpravi strankarski boj med našim ljudstvom ter združi bojujoče so stranke k skupnemu, složnemu delu, posebno na gospodarskem polju. Vabil se je razposlalo 112, a vabljeneev je došlo na shod okrog sto. Med njimi so se bili tudi trije nad-uČitetji. Zastopani sta bili obe stranki. Navzočih je bilo tudi nekaj Štajerci jano v. Po po^ravnem govoru F. Puconja je pozival kmet Kardinar navzoče, naj delujejo na to, da prenehajo strankarske mržnje med brati, ki se naj združijo k skupnemu, vstrajnemu delu za prospeh naroda in kmetijstva. Slišati je bik> živahno pritrjevanje. V debati je govorila cela vrsta kmečkih govornikov in na-glasala, da so uaj združita narodna stranka in kmečka zveza potom kompromisa. Le dva govornika sta bila za to, da bi se vsi kmetje združili v klerikalni stranki. Splošno se je poudarjalo, da se naj opusti nedostojno hujskanje in napadanje po časopisju. Ker so naši poslanci needini, lezemo v narodnih in gospodarskih zadevah nazaj, pri ljudskem štetju so sc nam godile največje krivice. Končno se je izvolil odbor, ki naj nadaljuje akcijo za združitev vseh slovenskih kmetov v eno (a ne klerikalno) stranko. Predsednik je Frane Puconja s C vena, drugi odborniki so tudi sami kmetje.« — Ta zanimiv pojav smo posebej registrirali, ker utegne biti prvi pojav novih političnih razvojev na Spodnjem Štajerskem. Klerikalizem oa je čudovito dogospodaril na lepem M u rsk eni polj n! Iz Petrove pri Celja nam poročajo: Danes, dne 9. marca ob 3. zjutraj je umrla tu po daljši mučni: bolezni velepesestmea ga, Antonija J e-ž ovni k (Šantel), roj. Sehwab^va. Pogreb se vrši v soboto ob 4. podoI-dne. Pokojnica je zapustila 6, večinoma že odraslih otrok. Narodni rodbini naše iskreno sožalje! Ponesrečeni beg župnika Soma z Belih vod pri Črtanju. Kakor znano, je okrožno sodišče v Celju obsodbo i>obožnega župnika S orna z B^Ph voda na eno leto težke ječe zaradi svinjarij, ki jih ie uganjal z moškimi svojimi fara ni. Šorau ni nič kaj dišal ričet, zato je pobegnil in celj«ko državno pravduištvo ga je zasledovalo s tiralnico. Te dni so ga pa na potu v Ameriko v* jeli v H n stri na Švicarskem. Imel je s seboj tudi svoji dve »ljubici«, dva kmečka fanta,, ki ju je imel najrajši. Seveda ste morali tudi ti dve rdjubici« nastopiti rajžo v Celje nazaj, kier bodo končno vse tri dejali pod kliuč. Kvartopirti ujeti. V Studenčni "lici v Celin je prepustila hišnica Julija Orešnik svojo stanovanje več mladih ljudi, da so igrali tam »eno-indvajset« in »ferhl«. Celjska policija na jih je v jela, pobralo karte in denar ter jib naznanila. Utonil j*» v Skofji vasi pri Celju v Hndinji triletni sinček Franc, sin nosestnika Hribernika. Starši so odšli v gozd in pustili otroka samega doma. Igral se jo ob potoku, padel v vodo in utonil. Pod električni voz je prišel v Gosposki ulici v Gradcu vsled lastne neprevidnosti mizarski pomočnik Sket. Odrezalo mu je skoro popolnoma levo roko in dobil je težke rane na *rlavi. Spravili so ga v bolnišnico. Šket je oče osmih otrok. Učiteljska gospodarska in kredit« na zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Celju, je začela poslovati ter je imela v nedeljo, dne 5. marca t. 1. prvi uradni dan. Do zdaj je nad 20.000 kron prometa. Zanimanje za zadrugo je zelo živahno in vidi se, kako potrebna je bila. Poeojuje se zadružnikom po 6% na razne načine v rače van ja, a vloge se sprejemajo od vsakogar po 5%. Da se oetreže mesečnim varčevalcem, se obrestujejo vloge, ki dojdejo najpozneje do 5. dne meseca, še za ves dotični mesec Položnice e. kr. poštne hranilnice so na razpolago. Uradne ure: vsako nedeljo od 8. do 11. ure dopoldne v Celja, Breg Št 29, I. nadstropje. Za natančnejša pojasnila pa se je oglasiti pod naslovom: »Učiteljska zadruga, Oriše pri Celju.« Za odgovor je vedno prideiati 15 vinarjev v znamkah. Drafba tova. Lovišče v okoliše* občine Ljubno v izmeri 5336 ha ae bo 21. junija ob 10. dopoldne draabalo v občinski pisarni na Ljubnem. Izklicna cena znaša 200 kron za vsako leto. Lovišče ae odda za dobo od 1. julija 1911 do 30. junija 1917. Iz Maribora. (Slovensko gledali-šee.) Vabilo »Dramatičnega društva« k predstavi narodne igre »Testament«, ki se je uprizorila dne 5. marca, se je odzvalo zopet 1» malo občinstva. To je rana, ki brani dramatičnemu društvu do razvoja in vsled katere se je že moralo omejiti število predstav. In kako bo naprej, če vztraja naša javnost pri svoji re-sistenei ali zanikernostit Ce primerjamo Kersnikovo povest »Testament« po kateri je spisal J. Rozman dramo istega imena, z igro, moramo dati povesti prednost V romanu se lahko omili in ugladi marsikateri oster ris, ki ga na odru ne gledamo radi. Tako n. pr. vpliva jako mučno prizor na začetku drame, ko umira v krčmi potujoči tujec Našim igralcem se ja še posrečil ta težak prizor, kar je v prvi vrsti pripisovati umetnosti g. Savina. Marsikaj drugega pa nam v tej uprizoritvi ni ugajalo, in sicer pred vsem zadnje dejanje, kjer so odrekli soigralci v manjših vlogah. Tudi gostilniški pivci se niso odlikovali, kakor je neverjetno, da bi vaški fantje v igri morali biti samo karikature pravih fantov. Glavno vlogo Miklavža Topolščaka je igral gosp. Painhart, ki je s svojo orjaško postavo premalo vzbnjal predstavo posestnika, ki mu grozi polom, kajti iz njegovega dobrohotnega lica ne moreš čitati zvitega, brezsrčnega značaja lakomnega kmeta, ki je pripravljen ubijati in se omadeževati s kakršnim koli zločinom. Igral je dobro, še bolje pa bi bila ta vloga pristajala gosp. Nonmannu, ki je igral hlapca Tomaža Omahneta. Gosp. Križanič (Brnot) je bil jako dober, istotako gdč. Zinko (rejenka Metka) in gdč. H. (Brnotova žena Marjana), ki pa je imela premlado masko. Rabijatnoga mešetar ja Klandra je izvrstno podal gosp. Savin. Dobri tipi, deloma že znani, so bili Urša, Topolščakova sestra (g. P-) Gotard (g. Rosina) in vaški siromak Tina. V tej vlogi se je poslovil od mariborskega občinstva g. Berlič, ki je bil žrtvoval našemu odru dve sezoni vse moči. Krasen venec in burno ploskanje sta bili priči, kako je cenilo občinstvo njegove diletantske zmožnosti. — G. Maier je dokazal, da ni samo izboren komik, temveč tudi v skrajno resnih vlogah. Berač Martin (dr. Jan) je bil imeniten. Celotno je bilo slišati na odru preveč narečja. — Brezkončne odmore je okrajšal domači orkester s koncertnimi točkami. Iz Maribora, Komu ni znana četvorka, priljubljen francoski ples, ki še mika marsikaterega starejšega go-spoda in damo, ki sta sicer prenu stila že davno ples mlajšemu zarodu? Četvorka (quadrille) je prvotni francoski ples, ki ima tudi francosko besedilo. V zadnjem času pa se opaža, da poskušalo nekateri v>lesni učitelji prevajati francosko besedilo v slovensko in sicer vs*k po svoje in kolikor se ravno da. Vsakemu, ki pozna pomen francoskega besedila, se u4 ra tek spnkedrani prevod in mešanica. Kam bi naj dejali pri plesu izraz hlače (le pantalon), kakor se sploh ne dajo primerno prevesti nazivanja peterih glavnih delov ( V ete — polet ie, la ponle — kokoš, la trenise = ločitev, la pastourelle = pastarica). Če se prevede »chaiue anelaise« v slovensko »vericro«, kako bi pa potem naj imenovali »chaine des da-mes«, »chaine« in »grande chaine«. Beseda »veriga« tukaj sploh ni umestna, ujemala bi se menda bolje »vez«, ki bi se tndi lažje naglašala. Tudi izrazi, kakor: avant — naprej, travers^ ~ prehod na nasnrotno stran, reiraverse = nazaj na staro mesto in veliko drugih, ki se sicer dajo primemo nrevesti, se v francoščini veliko lažje rabijo, ker so kratki in se najrfašaio skozinskoz na zadnjem zlogu. Ce se zadovoljijo s francokim liesedilom Angleži in Nemci, zakaj pa bi si ravno mi ustvarjali tak jezikovni nestvor. Kakor rabi vsak boljši nemški plesni učitelj skozinskoz francosko besedilo, tako bi naj storili tudi mi. Tuji, plesalcu često nerazumljivi izrazi dajejo celoti neko svečano barvo, plesalcu pa ob enem zmožnost, da razume navodilo, če pride slučajno v tnjejezično družbo. Ce pa bi so čutila res potreba, da se prevede besedilo v slovenščino, preskr-bel bi naj to kak spreten jezikoslovec. Izdala bi se naj posebna plesna knjižica, ki bi bila potem merodajna za vse slovenske kraje. RonikOe Sanacija klerikalne osrednje bla- »Klagenfurter Tagblatt« poro-v četrtek: »Blagajniškim društvom lahko poročamo, da je bi) akt zadevajoč ae izplačila nadaljne vsoto 4600 K, v ministrstvu 7. t m. zaključen. Morda še v prihodnjih dneh, tovo pa v najkrajšem čoau, ae bo ta velika, aa sanacijo blagejen njena vsota izplačala.« To torej so ona zrna, po katerih se je zahotelo tudi dr. Brejcu in monsinjoru Podgorcu. Malo pozno sta se domislila, da je tudi treba nekaj dobiti za prizadete slovenske zavode. Najbrže ju je morala neka znana pest šele suniti pod rebra. Pozno sta prišla gospoda in bojimo se, da se jima bo godilo kakor onim svetopisemskim devicam. Potem pa bo zopet enkrat kriva neumnost, če bodo slovenski klerikalni zavodi, ki so prizadeti pri tem polomu, ociganjeni za lepe tiso- • čake. Raztrgane hlače so imeli, pa tega niso hoteli priznati. Zdaj pa, ko jim jih hoče kdo zaflikati, pa vpijejo: »meni tudi, meni tudi!« Devet mesecev je preteklo, odkar je bil odkrit ta velikanski škandal, pri katerem so šli 3Vv milijoni v nič, in za sanacijo je prišlo že 980.000 K, in sicer 500.000 kron o Božiču, 480.000 K pa sedaj- Za eno četrtino je tedaj že pokritja, katerega ne bodo trpele blagaj na. Sekira, igrača. Med igro je udaril v Holmiču otrok nekega drugega otroka z nabrušeno sekiro na desno roko. Otroka*, ki je dobil zelo težke poškodbe, je moral oddati njegov oče v celovško otroško bolnišnico. Gozdni požar. Nad Osojskira jezerom na planini, ki je last osojske graščine, je nastal pred par dnevi velik gozdni požar, katerega je mogla požarna hramba, krepko podprta od kmetov, šele po dveurnem napornem delu omejiti. Primorano Iz narodnega prijateljstva. V Gorici odpovedujejo nekateri uestrpni laški gospodarji Slovencem stanovanja, ker so se ti vpisali za Slovence in celo to drznost imajo, da jim prav nič ne prikrivajo vzrokov odpovedi. Vodstvo električne železnice jo odpovedalo službo nekemu slovenskemu uslužbencu zato, ker se je vpisal za Slovenca. Xe vozite tako hitro — še ni vseh dni konec! Izginil je. Dne 4. t. m. je šel i doma 381etni čevljar Edvard Marti-n u z z i v Gorici v ulici Formiea. Od takrat ga ni bilo več nazaj. Njegova žena je vsa obupana in se je zatekla k policiji, ki Martinnzzija že išče. Nova vojašnica. V Tolminu zgrade, kakor se čuje, veliko vojašnico, ki bo stala 350.000 K. Z delom začno morda že letos. Nesreča na železnici. Včeraj ponoči je povozil vlak nekega železniškega usjužbenea pri Prvačini. Vlak mu je odtrgal glavo. Z revolverjem. Med vožnjo iz Trsta v Gorico z motornim kolesom je hotel poskusiti Samuel Liebermann iz Ogrskega^ ki je sedel v prikloplje-nem vozu, svoj revolver. Dvo krogli sta zadeli vinskega trgovca P* tra Petriča iz Dalmacije, ki je vodil kolo in ga težko ranile. Prepeljali so ga v bolnico v Tržič, Liebermanna pa so zaprli. Gozdni požar. Vsled isker, ki so letele iz lokomotive, se je vnel v sredo v bližini Tržiča gozd, ki so jc hitro razširil. Ogenj so gasili »gnjegasci iz Tržiča, oddelek 29. lovskega bataljo* na in kmetje iz sosednjih vasi. Škoda je velika, ker je pogorelo kakih 5 oralov- gozda. Živa zgorela. 701etna Ana Miku-lin iz Medane je dne 8. marca nesla v gozd kosilo delavcem. Ker jo bilo precej mrzlo, je ženica zakurila ogenj, da bi segrela kosilo. Pri tem pa se je vžgala suha gozdna trava. Žena je hotela ogenj pogasiti, plameni pa so se' prijeli njenega krila. Našli so jo pozneje vso ožgano v zadnjih vzdihi ja jih ter je kmalu nato umrla v gToznih mukah. Iz postne službe. Imenovan je poštni tajnik dr. Viljem Pfeiffer z Dunaja za poštnega svetnika v Trstu. Ravnatelj tržaške realke. Pro fesor državno realke v VI. okraju na Dunaju dr. Artur Brandeis je imenovan za ravnatelja c. kr. državne realke v Trstu. Iz pomorske stavbne službe. Višja stavbna komisarja pri pomorskem uradu inženir Alojzij Deš k o v i d in inženir Jožef P i c h 1 e r sta imenovana za stavbna svetnika. Nova društva. V Trstu so ustanovili društvo jugoslovanskih bančnih uradnikov. — V Dutovljah so ustanovili podružnico družbe sv. Cirila in Metoda; v Tomaževici pa bralno in pevsko društvo »Napredek«. - Izobraževalno društvo so ustanovili v Gradišču ob Soči. — Namestništvo je vzelo pravila novih društev na znanje. Človeško meso vendar dobro ne-ae. Posest ni ca neke tolerančne hiše v Trstu v ulici delle Beccberie št 41 ima v neki sobi v pritličju železno blagajno, h kateri je shranjevala ključ brezskrbno v nezaklenjeni m izniči iste sobe. V torek zjutraj je zapazila, da ji manjka 1400 K, izkupiček za pol meseea. Na sumu, da je izvršil tatvino, je prejšnji hišnik, ki je pobegnil. Ljudske štetje, Občina Vojšoica šteje 396 prebivalcev. V županiji Tolmin 945, Cadrg 342, Dolje 264 Gabrije 163, Ljubin 932, Podmele 727, Poljubin 484, Prapetno Podija- Mn 113, Volarje 309, Seliioe 52, Za-tolmin 462, Žabce 191, Zadlaz Žabce 196, Ravne Zabče 95, skupaj 4625 ljudi. Življenje ji preseda. V ulici della Fesa it. 27 v Trstu stanujoča 351etna Katarina Luser se je poskusila včeraj ob 10. dopoldne iz neznanih vzrokov zastrupiti. Prepeljali so jo težko poškodovano v bolnišnico. Dražba. V sredo, dne 15. marca od 9. dopoldne naprej se vrši v oddajnem skladišču c. kr. drž. železnice v Trstu (Campo Marzio) javna dražba nadštevilnega in nedviguje-nega blaga, kakor: perila, pločevinastih škafov, vina^ žganja, ruma, pisalnih strojev, tkanin, praznih sodov in dr. Kupljeno blago morajo kupci takoj odnesti. Podrobnejše se izve pri skladiščnem uradniku. Skrivnostna smrt. Predsinočnjim so našli v Trstu v ulici Montecchi 3 v petem nadstropju v lastnem stanovanju mrtvega nekega Zaratta, doma iz Forli v Italiji; njegova 391etna žena Pavla je bila v nezavesti in njiju hčerki, lOletna Mafalda in lletna Luiza sta bili istotako nezavestni. — Truplo mrtvega so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu, ženo in otroka po v mestno bolnišnico. Kako sta kradla. V sredo zvečer sta čuvaj zavoda za zapiranje in neka nočni čuvaj južne železnice zasačila v Trstu dva moža, ki sta bila razbila svinčene pečate na nekem vagonu, kateri je stal na tiru pri Silosu. Odprla sta vagon in prerezala par žakljev kave. Kavo sta tatova h lasno spravljala v žepe. Oba čuvaja sta pristopila in aretirala tatova. Ona pa tsta se postavila v bran, planila proti čuvajema in ju podrla na tla. Tedaj pa je eden čuvajev dvakrat ustrelil z revolverjem v zrak. Na strel sta pritekla na pomoč dva redarja in sta zlikovca zvezala ter odvedla na policijo. Tatova sta 261etnj Angelo Alberti, dninar iz Trsta in Anton Gau-dolfo, star 36 let, človek, ki je bil že 75krat kaznovan, večinoma zaradi tatvine. V žepih obeh tatov so dobili skupaj 75 kg kave. Nesreča. 281etni nakladalec Alojzij Furlan je delal včeraj dopoldne v drugem nadstropju skladišča št 0 v prosti luki v Trstu. Naenkrat ga je popadla božjast in ga vrgla po tleh. Padel je tako nesrečno, da je padel tfkozi neko odprtino v prvo nadstropje in dobil več poškodb. Prepeljali BO ga v bolnišnico. Tatvino na krovu. Dne 5. marca so aretirali na Reki nekega ladijskega natakarja, ki je bil zaposlen pri Cunardovi progi, ker je bil dne 4. t. m. na Llovdovem parniku »Baron Call« izvršil razne tatvine. To pa ni navaden tat, nosi se vedno izbrano elegantno in če krade, obleče rokavice. Špionaža. V Čresu so aretirali kot sumljivega, da je špioniral, vse-nčiliškega slušatelja Lemessieha. Pri hišni preiskavi so našli razne tiskovine in zemljevide. ValTla Politično in izobraževalno dru-:: Stvo za dvorski okraj :: priredi v nedeljo, dne 12. marca 1911 ob 10. dopoldne v gostilni „pri MlnU" Turjaški trg št. 1 faven shod. G tvorni* gosp. ureinik Raslo Pnstoslesnsek bode podnl ja^no sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati letn«. pol mdnona več dokiad ftfgn dn«1ei Vol lei in volilke, udeležita aa polnoštevilno škoda! ODBOR. Dnevne vesti. -j- »Slovenec« — se hoče izviti. »Slovenec« je prišel s svojimi podlimi napadi na češko delegacijo in na dr. Kramara v hudo zagato, ker je ž njimi spravil v zelo delikaten položaj klerikalni »Slovenski klub« v »Slovanski Enoti«. Zato se sedaj zvija na vse načine, da bi se izmotal iz precepa in s tem pomagal iz zadrege tudi svojemu gospodarju dr. Susteršiču. Toda ta posel ni lahek, saj ve vsakdo, da je »Slovenec«, ako stokrat reče, da je docela neodvisen list, kateremu nima nihče ničesar ukazovati, vendarle osebno glasilo dr. Šusteršiča, takisto pa ve tudi ves svet, da sobotnega nesramnega napada na dr. Kramafa ni v »Slovencu« pisal nihče drugi, kakor dr. Susteršič sam. Kdor je kdaj slišal govoriti dr. Šusteršiča v našem deželnem7 zboru, bo iz dotičnega Članka prav lahko spoznal, da ni nihče drugi njegov avtor kakor sam dr. Susteršič. Po slogu se »pozna človeka! — Ker so se torej dosedanji »Slovencev!« manevri, da bi sebe in dr. Snaterilea izmotal 1« neugodne situacije, ponesrečili, skuša sedaj »Slovenec« vso krivdo zvaliti na tretje osebe — na deške žurna list 3. Ti so baje krivi vsega tla in sicer zato, ker zajemajo vse svoje informacije o Slovencih zgolj iz slovenskih naprednih listov. Tako piše z vso resnostjo »Slovenec« v včerajšnjem uvodniku, ki je naslovljen »Češkim kolegom!« in podpisan »Uredništvo »Slovenca«. Toda ta uvodnik ima svojo zgodovino. Napisalo ga namreč ni uredništvo, ampak poslan je bil uredništvu — a Dunaja. O tem «mo bili obveščeni telefonično že včeraj ob dveh popoldne. Kdo je torej članek napisal in ga dal pod firmo »Sloven-čeve« redakcije priobčiti, nam pač ni treba še posebe omenjati. S tem razkritjem, ki je docela avtentično, je vrednost članka »Češkim kolegom!« reducirana na minimum, obenem pa je tudi podan dokaz, da se nekdo hoče za vsako ceno in na vsak način izmotati iz zagate in oprati, pa se ne more, marveč se vedno globlje podreza v jamo, ki si jo je izkopal — sam! -t- Kakšne so bile dr. Kramare* ve spletke proti slovenskim klerikalcem? V včerajšnjem »Slovencu« čitamo ta-le stavek: »Tudi dr. Kramar naj pomni, da dobro poznamo njegove stare spletke proti naši stranki. Nam dr. Kramar ni nikoli imponiral kot politik. Poudarjamo, da nikoli.« — Stolz lieb ich den Spanier, zares ponosne in samozavestne besede! Toda bili so časi, ko so dr. Susteršič in njegovi somišljeniki docela drugače govorili o dr. Kramaru in njegovi politiki! Ni še dolgo od tega. Bilo je to takrat, ko se je v parlamentu krpala državno-zbersks volilna reforma. V tistih časih je bil dr. Kramar Šusteršiču in »Slovencu« — prosvitljen politik, velik državnik in vzor pravega demokrata samo zato, ker je tako »spletkaril proti klerikalni stranki,« 'a ji je zatrotovil razen ljubljanskega vse držav nozborske slovenske mandate na Kranjskem. Seveda, takrat je dr. Kramaf verjel Šustcrši-čevim pripovedkam, da so kranjska mesta samo gnezda, ter se vsled tega žal dal izrabiti v klerikalne strankarske namene Če bi pa dr. Kramar tako pozna! Šusteršiča in njegovo črede, kakor jih pozna danes, bi gotovo spletkaril« druor^če! V lem slučaju bi se pa tudi dr. Susteršič sedaj ne Šopiril na Dunaju tako. kakor se. To vse je notorično, a vkljnb temu si dr. Susteršič sedaj upa kričati: »TuPi dr. Kramar naj pomni, da dobro poznamo njecove stare spletke proti naši stranki!« -f- »Slovenec« puščen na cedilu svojih lastnih ljudi. V včerajšnji eji »Slovanske Enote« se jc izrekla obsodba nad »Slovencemc radi :;je-Tovih nesramnih napadov na >eskr> delegacijo, zlasti pa na dr. Kramara. Ta obsodba je bila soglasna, glasoval je zanjo celo podpredsednik »Vseslovenske ljudske stranke«- dr. Korošec, ki je obenem pred vso »Slovan-ko Enoto« obdolžil »Slovenca«, da :e njegovo telefonsko poročilo o 3e-*rtkovi seji »Slovanske Enotne: tendenciozno in zlobno zavito. To je za poštenjaka »Slovenca« hud poper, zato se tudi ni čuditi, ako gospoda iz Kopitarjeve ulice v včerajšnji številki sramežljivo molči o dogodkib o včerajšnji seji ^-Slovanske Enote« in ne črhne niti besedice o značilnem nastopu dr. Korošca. Je pač težko nr>vedati, da se »Slovence vih lopovščin sramuje eelo — dr. Korošec! + Klerikalna »Zadružna zveza« prizadeta pri koroškem polomu! V Četrtek smo poročali, da sta se mudila dr. Breje in monsignor Podgorc iz Celovca na Dunaju, da izposlujetn državno podporo za one, ki so prizadeti vsled znanega poloma pri klerikalni zadružni organizaciji na Koroškem. Pri tej priliki sta dr. Brejc in Podgorc tudi priznala, da je pri tem nolomu močno prizadeta tudi klerikalna »Zadružna zveza« v Ljubljani. »Slovenec« na to našo vest, ki smo io priobčiti že v četrtek, ni reagiral, kar je dokaz, da je docela resnična. Potemtakem so klerikalci nesramno lagali, ko so zatrjevali, da njihova »Zadružna zveza« ni oškodovana pri klerikalnem polomu na Koroškem, takisto pa so tudi lagali, ko so pisali njihovi listi, da so propadlo koroško klerikalno zadružno organizacijo rešili škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki s tem, da so zanjo podpisali ogromne vsote! Niti prvo, niti drugo ni res, res pa je, da je koroška klerikalna zadružna organizacija še vedno ▼ konkursu In da je pri tem konkurzu po priznanju dr. Brejca in Podgorca občutno prizadeta tudi klerikalna »Zadružna zveza« v LJubljani. Uvaževaje to, bo pač vsakomur umljivo. zakaj so klerikalci oro-oali vsenčiliški fond za 759.099 kron in zakaj je bilo treba deželi prevzeti jamstvo za 2 milijona za »Zadružno zvezo«! + Zanimiva statistika. Rokla- macijsko postopanje je zaključeno in so poprave v volilskih imenikih že izvršene. Vseh reklamacij je bilo okroglo 1300, nekako polovico vach je ▼lotila narodna stranka, dobro tretjino S. L. 8., ostale pa Nemci, ozir. socijalni demokrati. Rešitve so večinoma že vse dostavljene. V prvem razredu, ki je prvotno štel 1508 volilnih upravičencev, se je vsled reklamacij vpisalo 12 volilcev, izbrisalo pa 27, tako da jih sedaj šteje 1493. V drugem volilnem razredu je bilo prvotno vpisanih 3439 volilcev, pripisalo pa se je 93 in izbrisalo 74 volilnih upravičencev, tako da jih sedaj šteje 3458. V tretjem volilnem razredu je bilo sprva 9003 volilcev, vpisalo pa se je nanovo 166 in izbrisalo 296 volilcev, ozir. 266 in 392, ker se prepisi in izbrisi I. in II. razreda v III. razredu ponavljajo. Prvi razred se je tedaj skrčil za 15, drugi je narastel za 19 in tretji razred se je skrčil za 126 volilcev. Prvotno skupno število volilcev je znašalo Ki.OoO volilcev, to število pa se je vsled re-klamaeijskega postopanja skrčilo za 122 volilcev, katerih bo sedaj 13.828. Raznovrstnih poprav imen, priimkov, poklica in stanovanja je bilo v prvem razredu 31, v drugem 64 in v tretjem 88, ozir. 183 ker se poprave I. in II. razreda v tretjem razredu ponavljajo. Če se vpošteva obširnost volilnega operata, so uveljavljene izpremembe, ozir. poprave ueznatne in ne izpremene mne>go celote. Popravljeni volilni imeniki so skozi 8 dni razpoloženi v mestni posvetovalnici vsakomur na vpogled in sicer od 8. zjutraj do 6. zvečer, v nedeljo pa samo od 8. do 12. dopoldne. + Znamenita pridobitev za deželni muzej v Ljubljani. Iz Novega mesta se uam piše: Osrednja komisija za ohranitev zgodovinskih spomenikov je imela izborno misel, ko je poslala muzejskega ravnatelja g. dr. Mantuanija na Dolenjsko, da se k-»t njen zastopnik udeleži komisijcnal-nega ogleda belokranjske železniške proge. Malo smo se pač začudili, da osrednja komisija ni poslala svojega konservatorja, a naši pomisleki so hitro utihnili, ko smo zaznali, kako znamenite stvari je pri priliki iztak-iiil pospod dr. Mantuani. Kdo bi bil mislil, da hrani naša ubožna Dolenjska umetniške in zgodovinske znamenitosti. Vedno smo bili mnenja, da ie na Dolenjskem dobiti kvečjemu lepe majolike. A gospod dr. Mantuani nam je odprl oči. Čudovite stvari ie neki našel. Celo Novo mesto govori samo o teh najdbah. Našel je v neki cerkvi važne umotvore, našel je na kmetskih kolibah slamnate stre-be, ki £e j;h mora ohraniti, naj velja kar hoče in naŠt- v M«*^ s^bo c?"/. mu^eja.kjer so hranijo znane črepinje ^'Idkrot- ki j'h je snozn^l gospod dr. Mantuani za Človeške lobanje. -j- Odgovor na Škofovo »pasiir-ko« pismo. Kakor znano, se je ljubljanski škof v svojem zadnjem ^pastirskem« listu zaletel v napredne lito ter kliče božjo kazen na bralce in urednike naprednih listov. Posebno m« je v želodcu gladilo naprednih kmetov »Slovenski Dom«. Najboljši odgovor na to škofovo pismo je pač t«, da vsa napredna javnost povsod ^o-itira za tednik »Slovenski Dom ki stane samo tri krone na leto. Dolžnost vsflkecra naprednjaka j°: Naročiti si »Slovenski Dom«. Ljubljanski naorednjaki, ki imajo sorodnike po Teželi, naj za te naroče »Slovenski Dom«. Tri krone na leto lahko utrpi vsakdo. -f- Nadom^tn« drielnozborska volitev. Iz Litije-Šmartna se nam piše: Vsled odstopa g. Mandlja jo iz-r,rnznji je zlomil levo nogo. — Iz neprevidnosti se je zbodla kajžarjeva bei Iv. Grebene iz St. Rnp rta z nož m v levo oko in se težko poškodovala. Pri razkladanju stavbnega lesa v Spodnji Šiški je padel tram delaven adreju Dvoru na nogo in mu JO težko poškodoval. — V Tškivasi y* padel dne 4. marca kočijaž Anton Pav-pod voz ter si pri tem zlomil des-do nogo. -— V Gorici pri Moravčah podsnlo zidarskega pomočnika Fr. Urbanija ter je dobil na obeh nogah iržke poškodbe. Uboj. Dne 28. marca zvečer je nastal na cesti v Podreeah v kranj-m * >k raj u med hlapcema Antoni Jenkom in Matejem Kristanom eni in kajžarjevim sinom Mate-i Jamnikom na drugi strani sa-i adi vasovanja prepir. Jamnik je po-;egnii nož in z njim osuval Jamnika erkrat v glavo in v prsi. Jamnik se je brez zavesti zgrudil in je kmalu potem, ko so ga prinesli njegovim Maršem na dom, izdihnil. Žrtev alkohola. 521etni vdovec, mizar Jrkob Oblak iz Trboj v kranj->kem okraju rad pije žganje. Dne 6. ^rea je prišel ob 3. popoldne, ko je bil pil že vino v neki gostilni, v n^ki privatni hiši pa žganje, v gostpno Angele Zum in si dal prinesti ruma. Med tem ko so domfči op avlja'i svoja posla, je ostal Oblak sam v go-rilniški sobi, kjer so ga na*T č z nekaj časa mrtvega na tlrh Najbrže ga je zadela srčna kap vsled preobro zaužitega žganja. Občinski odbor idrijski ima v ponedeljek, dne 13. marca ob 6. zvečer sejo, na katerem spe/redu je več važnih zadev. Iz Postojne. Celih 14 dni je iskal neznan dopisnik kurje jajce pri srnjaku, a ga slednjič našel pri kozlu, ko nam očita v notici: »Nekaj spomina« z dne 7. marca, da smo postojnski lovci, kateri smo pa gotovo narodne jši ko on, ustrelili narodnega kozla s tem, da smo povabili na sv j lovski, krasno uspeli plesni venček, dne 18. februarja t. 1. tudi plannsko »Sudmarko« in Ha je bila vsa p.ire-«lite v mednarodna. Kdor je posetil naš plesni venček, je moral dobiti vtisk, da je bila prireditev atvrg? narodna. Vabila so bila samo slovenska, istotako naslovi povabljencem ter plesni redi za dame. Na venčku samem je bilo zastopano poleg lovskega kroja nebroj slovenskih narodnih noš. Plesala se je poleg drugih plesov tudi »Beseda« in prep v le zgolj slovenske, narodne pesmi. Vabila so se razposlala vsem domačim in okoliškim lovcem in prijateljem lova. Tako tudi posameznim lovcem in udeležencem graščine Haasberg, s katerimi prihajamo ne le na lovu, marveč tudi v drugih življenjs! ih odnosa jih malodane vsaki dan v dotike; niso se pa razposlala na planinsko »Sudmark«. Vprašamo le, je - li bil lovski ples v Ljubljani ali planinski ples v Trstu radi tega manj naroden, ker ga je posetilo nebroj nena- rodnoga občinstva. Tudi na našem plesnem ven&ku je bilo nekaj poset-nikov, kateri ao mani kot nenarodnoga mišljenja. Zakaj se g. dopisnik ne izpodtika nad temi? Zakaj *e is-podtika edino-le nad uslužbenci graščine Haasbergl Tu menda Uči tisto kurje jajce — ko nam očita, da amo povabili ljudi, kateri ao na svojem plesnem venčku lanskega leta oplju-vali dopisnico šaljive poŠte postojnskega lovca zgolj vsled tega, ker je bila pisana v slovenskem jeziku. — Nočemo pogrevati to »davno minulo, za dotičnega lovca mučno afero; vemo le toliko, da povod ni dal slovanski jezik, marveč vsebina dopisn:ce, da ni opljuval in poteptal dopisnice noben uslužbenec graščine Haasberg, marveč neki navzoči tuj posetnik trt-ga plesnega venčka. To g. d< pisnik, vam lahko potrdi dotični postojnski lovec sam. Ker smo bili v tej zadevi bolje poučeni, kakor vi, pač nismo imeli povoda ignorirati lovce, s katerimi večkrat skupno brrk:ramo. Tudi najbolj narodni gostilničar se ne brani tujega groša- in ga spravi v svojo malho, toliko manj mi, ker je bil namenjen čisti dobiček (bilo ga je 150 K) naše priredb^ v prid zgradbe slovenske planinske koče na Nanosu. Dobiček pa je povečal postojnski lovec, res narodni gospodar ho t la »Krona«, ki za svoje lepe, za take veselice najpripravnejše prostore, ni'i vinarja ni zahteval. In kozla smo odri i, celega ocvrli s parki ji vred že na dan p-esa. Ostala je le še koža z rogovi, katera čaka neznanega d pisni ka — da si jo ogrne — in rep, da si skrtači svojo patentirano narodnost. On pa nas narodne za ved" osti ne bo učil. Postojnski lovci. Ameriške novice. Rojaki tT m r 1 i. V Cblevelnndu, Ohio. je irl ono 14. februarja Fran Žele. Doma je bil v postojnski okoliei. — V New Yorku je umrla 151etna Marija Hribar. Doma je bila iz Domžal. — Rojak ustreljen. Fran Košir, doma iz Kozartj pri Lj^b'jani, je prišel dne 6. februarja v A m riko. Naselil se je v Leadville, Colorado. \ekega dne je hotel iti z Josipom Novakom in Josipom obiskat nekega svojega prijatelja. Ker slučajno ni bilo doma tega prijatelja, so si hoteli ogledati pokrajino. Med potjo so srečali dva angleška farmerja, ki sta šla z ve«zom po drva. Eden od tph je ustrelil brez povoda proti nuni ter 7adel Koširja v levo nogo pod kolenom. Rana je bila tako težka, da je Košir čez nekaj časa umrl. F°nt je Ml v Ameriki samo poldmai dan. — Rojak umrl. Dne 15. februarja umrl v Aureri Josip Kolenc v rarosti 47 let. Elektroradiograt* »Ideal« ima xl sobote, dne 11. marca do t rki, lne 14. marca 1911 na sporedu: Kaznovana zvijača. (Šaljiv vojaški p i-Todek iz dobrega starega časa.) drekov drobnogled. (Znansteno.) Zurna* Pathe št. 95. (Najnovejši posnetki.) Alojzij S. Just. (Velika zgodovinsko tragična drama.) Kako diši po plinu! (Jako komično.) — Dodat k k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Gosposki slepar. (Po pr sta-ni dvajsetletni ječi.) — Ker nod 4 spored jako zanimiv, posebno sliki: Alojzij S. Just in Gosposki slepar, se občinstva priporoča v obilen peset. Belokranjska ročna dela. Pri crosp. Ivanu Mattbianu so razstavljana občinstvu v pogTed bePk' an jska, domaČa, narodna ročna dela. Okraski del so 6e nabrali med belokranjskim narodom. Belokranjske ženske si ž njimi še dandanes krasijo svojo narodno nošo. Enakega narodnega bla-ra in računskih preglednikov. 2. Volitev 7 odbornikov in 2 namestnikov. 3. Volitev 2 računskih preglednikov. 1. Slučajnosti. — Ako ta društveni* zbor ne bi bil sklepčen, vrši se uro pozneje drugi občni zbor, ki js sklepčen ob vsakem številu navzočih dru-štvenikov. Društvo za zgradbo »Sokolskega doma« v Šiški ima v nedeljo 12. marca ob 3. popoldne v gostilni g. P. Burje p. d. pri Ančniku v Šiški svoj občni zbor. Prosvetn. »Slovenska Matica«. Odborova seja bo v ponedeljek dne 13. marca ob 6. zvečer. Slovensko deželno gledališče. Danes, v soboto zvečer se igra orvič na slovenskem odru elegantna komedija »P s y c h e«, spisal dramaturg zagrebškega kazališta in najodlie-nejši jugoslovanski dramaturg, pesnik in novelist Ivo conte Vojnovie. Dejanje se vrši med plemiči in umetniki. Glavne vloge igrajo gdč. Win-Irova, gdč. Šetrilova, ga. Bukšekova, T. Nučič, g. Danilo in g. Skrbinšek. Predstava za nepar. — Jutri, v nedeljo popoldne ob pol 3. se igra prvič v sezoni velezanimiva drama »G r o f Monte C h r i s t o« po romanu Alex. Dumasa (za lože nepar); zvečer ob pol 8. se poje zadnjič v sezmi Jarmova opereta »Logarjeva Krista« (za par). Rnztleil in thvanjkem sveta. — Jubilej češkega p-vskega dmštva. Sredi meseca maja slavi če- S ško pevsko društvo »Hlahol« v Pragi svojo petdesetletnico, katero bo praznovalo z velikimi slavnosti. Na te slavnosti so povabljena vsa slovanska pevska društva. S slovanskega juga se odzovejo vabilu ta - le društva: pevsko društvo* »Kolo« in akad. pevsko društvo »Mladost« iz Zagreba ter pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane. Društvo »Mladoet« se udeleži praških slavnosti korporativno s 60 pevci. Na povratku iz Prage bo priredilo več koncertov v praški okolici in na Dunaju. — Poraz bolgarske vlade. Prijatelj našega lista nam piše iz Sofije: Pretekli torek so se vršile občinske volitve na vsem Bolgarskem. Izid volitev v vseh občinah še sicer ni znan, čisto gotovo pa je, da je vladna demokratska stranka doživela na vsi črti občuten poraz. Opozicija je dobila v roke večino občin. Največji uspeh si je izvojevala stranka narodnjakov', ki jo vodijo zn?ni slovano-fili Gešev, Tedorc/v in Bobčev. Po teh uspehih soditi, bo ta stranka v doglednem času prišla tudi na krmilo v državni upravi. Da se spozna, kakšno številno razmerje je bilo med strankami, navajamo tu rezultate iz sli venskega okrožja. V tem okrožju so si osvojili: narodnjaki 16 občin, demokrati 10, cankovisti 5, radosla-visti pa 3 občine. Pri volitvah so dobili narodnjaki 1497 glasov, demokrati 1129, cankovisti 965, radosla-visti 410, socijalisti 101 in kmetska stranka 6 glasov. — Z ozirom na izid volitev piše »Večerna Pošta«, ki je v ozkih stikih z dvorom, pod naslovom: Napravite prostor demokraciji, da lahko izgine« to : le: »izid volitev ne odgovarja pričakovanjem vlade. Nasprotno, vlada je doživela poraz na vsi erti . . . Legenda, da j3 narod oduševljen za demokratsko stranko, je porušena v nj nih temeljih. Demokratizem je razorož.m. Svo-ječasno parolo demokratsko stranke: »Napravite prostor demokraciji«, je treba sedaj izpopolniti s stavkom, »da lahko izgine«. — Vprašanje vrh o vn ga poveljnika v srbski armadi. Z ozirom na vedno ponavljajoče se krize v vojnem ministrstvu, se je v krogih srb-^kili častnikov pojavilo gibanje, da bi se osnovalo mesto vrhovnega poveljnika srbske armade. S t-"m bi se preprečilo, da bi krize v vojnem ministrstvu vplivale na armado. Obenem pa o! v tem slučaju labki upravljal vojno ministrstvo tudi kak parlamentarec* - laik. Merodajni krogi se nasproti temu vprašanju msr> zavzeli stališča. — tešlro - poljske spravne konference v Šleziji. Dno 5. t. m. so se pričela v Opavi pod predsedstvom deželnega predsednika grofa Coudenho-veja češko - poljska spravna pogajanja. Te konference so se s poljskf strani udeležili zastopniki poljskejra šolskega društva za Šlozijo Miehejda Kotrs in Mareinek, župan ioest:> Rychwald Janeczko. ravnatelj Fried! in poslanec dr. Kunicki, s češke strani pa zastopnik češke šolske družb" dr. Šamal, odposlanec češkega narodnega sveta dr. Kordač in zastopniki čeških občin Poljska Ostrava. Dzipčmorovic in Pietwald. Vsa pogajanja so se osredotočila v tej smeri, da prevzame poljska občina v Rvch-\valdu tamošnjo češko privatno ^olo v svojo oskrb, češke občine v Poljski Ostravi, Di^cmorovicah in Piettral-du pa ondotne poljske šole. Delcgatjc <*e niso mocli sporazumeti. Končno se ie na konferenci sprejela ta-le reso tnci.ia: 1. £ole za narodnostne manj šine se morajo osnovati povsodi tam. kie so dani postavni pocroii; 2. občine so dolžne te šole vzdrževati in 3 udeleženci konfw°nce se zavezujejo propagirati te ideje. Književnost. — Libera nos a malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel, založila »Narodna založba«. Ta skoz in skoz zgodovinski roman obravnava dosedaj pri nas še zelo malo znano zgodovino čarovniških prec^v v kranjski deželi. Zlasti v Cerkniški dolini so zasledili koncem XV. stoletja vse polno vešč in čarovnic in Val-vazor nam pripoveduje, da so sežgali v tedanjem času ponekod skoro vs^ prebivalce kake vasi. ker so bili na sumu, da so čarovniki. Vsi liudje tedanjega časa so živeli v tej zrn- ti. izvzeti niso bili niti n^iinteligen'nejši sloji in če tudi je ta ali oni v svojem srcu dvomil, vendar si s svojim mnenjem ni upal na dan, ker se je mornl bati, da zapade kruti usodi onih. katere se je drznil zagovarjat*. Babj^-verstvo se je strahovito širilo med cerkveno in posvetno gosposko. Kmet je živel v isti zmoti, kakor n^g^v gospodar, vzdihoval j* pod krivičnimi davki in pod desetino. Bil je to največjih krivic in na vs*h koncih in krajih se je pripravljal kmečki punt. Vse to nam opisuje pisatelj v svojem romanu v živih dramatičnih slikah in nas popelje v Cerkn ško jezero ko se odteka in vreio od vseh strani kmetje na lov. Ordauje n*m krntost tujin gospodarjev te blago- blepnost duhovščine ter dnševne boje in zmote mladega duhovnika, ki mora te svoje zmote plačat;, prevaran od kartnzijanskih menihov v bi-sterškem samostanu s smrtjo. Opisuje nam zaupajočo naivno in vendar strastno ljubezen kmečkega dekleta, nje obup in boj za svojega ljubčka in končno, kar je moralo priti, njener obsodbo. Priporočamo to, vseskozi zgodovinsko in zanimivo povest kar oajtopleje. Cena je 1 K 40 vin. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Sumljivo blago. Posestnica A. Š. iz Mednega je izročila Pavli L. mernik rži, da jo v Ljubljani proda. Ta pa je rž po poti izgubila. — Rž sta našla dva fanta, od katerih jo je pa že na poti kupil posestnik J. B. za 2 kroni. Fanta sta denar zapila in v gostilni povedala potovki, da sta rž našla in prodala. Kupec bi lahko vedel, da je to blago sumljivo, ker mu ga ponujata dva dečka na cesti in za tako nizko ceno. Obsojen je bil zato radi nakupa sumljivega blaga na 10 kron kazni in povrnitev škode in stroškov. Zagonetna listnica. Fr. Golob, posestnik in mesar v Šiški je izgubil leta 1907 usnjato, 25 K 50 vin. vredno listnico, ki je vsebovala 70 do 100 kron. Izgubil jo je na potu od dolina v Vrhovčev hlev, kjer je imel spravljeno živino. Letos pa je to listnico, kateri je pa že manjkala srebrna okova, prinesla bivša Vrhovčeva gospodinja Jera Šavs, ki biva sedaj v Predtrgu pri Radovljici, gcstilni-čarki Lukežičevi v Šiški. Poudai jala je, da je listnica precej vredna, ker je pa ona ne rabi, mu jo podari. Fr. Golob pripozna listnico kot svojo, Jera Savs pa trdi, da jo je pred dvema letoma kupila za 3 K od umrlega natakarja Petra Grašiča. Obenem s to razpravo se vrši tudi preiskava proti posestniku Fr. Vrhovcu in njegovemu hlapcu Skopcu v Šiški. — Omenjena sta na pustni ponedelj k dopoldne že znano Jero Stravs vrgla s silo iz hiš<^ in jo baje pri tem poškodovala. — Jera Šavs pa je obdolžena, da je takoj po tem dogodku ubila šiloma okno in pokvarila pri tem dve svetilki. — Vrhove se zrgovarja, da je Jero Šavs na nasvet župana vlekel s hlapcem iz hiše, ker ni hotela iti izlepa, — Jera Šavs pa trdi, da ni poškodovala okna v hudobnem nume-nu, marveč ga je razbila zato, k-r Je hotela priti do svojega otroka, katerega je potem tudi res skozi okno >dnesla. — Ker so dokazi obojestransko pomanjkljivi in predlagata obe stranki nove priee, se razprava za 1 teden preloži. Ukradeno skupilo veselice društva »Prosvete«. Zabavni večer, katerega je priredilo dijaško društvo o novem letu v hotelu »Tivoli« je vrgel krog 77 kron kosmatega dobička.— Ta d°iiar. zavezan v denarni mošnji-ček. je bil še tisti večer iz mize v kmečki sobi ukraden. — Osumljen te tatvine je bil zasebni dijak I. I. Ker pa je on vse indicije jasno in nete-nodbitno ovrgel, je bil osumljenega dejanja oproščen. Lahko vam dam — samo skriti morate je rekel Aleš Gliha, hlapec tes. mojstra Fr. Gruma v Mostah današnjim obtožencem Jakobu in Antoniji Preglj, A. Vižintinu. C. Novakovi, M. Jerančičevi in M. Logarjevi ter jim izročil 24 lesenih tramov. Seveda so mu obtoženci za to uslugo dali žgan.ia. Ker so pa obtoženci morali vedeti, da je to neopravičeno, nosebno še ker so drva po ovadbi celo no posteljah skrili, so bili obsojeni že predkaznovani po 48 ur, še ue kaznovani pa po 24 ur zapora s postom. Zoper nenavzočega Aleša Gliha, pa se dvigne javna obtožba. Razne stvari. * Zopet požar v kinematografu. Na Portugalskem je izbruhnil v sredo v Albrantesu požar v kinematografskem gledališču. Iz strahu je drlo vse proti izhodom vsled česar je bilo 150 oseb poškodovanih, med njimi več oseb smrtno. * Smrt Vereščaginove vdove. Vdova slovitega ruskega slikarja Ve-reščagina, ki je poginil, kakor je -mano na oklopnici »Pe tropa vlovsk« med rusko-japonsko vojno, se je v neki moskovski bolnišnici zaradi raka ustrelila. * Nravnost. Veliko senzacijo vzbuja v Kopenhagenu aretacija 12 najuglednejših ljudi, ki so se bili težko pregrešili proti nravnosti. Med aretiranci je general Arendrup in bivši kapitan-pisateij Stellan-Ryi. V kratkem izvrše baje še več aretacij. * Kuga. Pri zdravniški preiskavi delavcev neke velike tovarne za sladkor v Odesi, so zdravniki dali izolirati nekega 151etnega delavca, ki je bil na sumu, da ima kngo. — Is Charbina poroča oficijelni list generalnega guvernerja v Mandžuriji, da umre po deželi se vedno na dan kakih 800 ljudi za kngo. Na leda reke Sumjrari «o našli velike kupe mrtvecev; ki so bili umrli za kugo in ki jih je dosedaj zakrival sneg. Zraven mr-ličev je ležalo tudi nešteto vran in srak. Boje se, da bodo zanesli ptiči kugo v najoddaljeuejše kraje. V Charbinu so konstatirali, da cepljenje proti kugi zelo dobro učinkuje. Od 1000 vojakov ki so bili tako zavarovani proti kugi v Pudjahann, sta umrla samo 2, med tem ko je umrlo od 1000 vojakov, ki niso bili tako zavarovani nad 100. Ali ie veste, kal bo 1. aprila v Narodnem domu? Telefonsko in Drznit™ poročila. Politične oblasti »korigirajo« v zvezi z nemškutarji rezultate ljudskega štetja v celjskem polit, okraju. Celje, 11. marca. Z ozirom na interpelacijo posl. Marckhla, Wa-stiana, Hofmanna pl. VVellenhofa in tov, glede dozdevnega vplivanja slovenskih »agitatorjev« pri ljudskem štetju v polit, okraju Celje vam poročamo sledeče: Ker se bojda uradniki pri celjskem okrajnem glavarstvu z delom preobloženi, je izročil okrajni glavar baron Miiller ves materijal .glede ljudskega štetja nekemu vpo-kojenemu davkarju Donnorju, da ga predela. Ta človek je opravljal isto delo tudi že pred 10 leti. Sumi se, da si je vzel za pomočnike zaupnike tn-kajšnjega mestnega urada in nem« škega političnega dru>tva, kajti celjski mestni urad je dobil v roke podatke, kdo se je dal v okolici vpisat: za Nemca in kdo za Slovenca. Izdelal je posebue okrožnice, katere je mestni »amtsvorstand<: Ambrožih lastnoročno korigiral in dal razposlati različnim strankam v okolici, zlasti ljudem, ki so v službi pri Nemcih ali odvisni od nemških kruliodajal-cev. Stranke so potem deloma na mestnem uradu, deloma pri \Vesteun podpisale to okrožnico in preklicale svoje podatke napram Ijudskošrev-nim organom v okolici, zlasti slov. občevalni jezik. Famozni okr. komisar dr. Breschar je začel z zaslišava-njem, ki se še nadaljuje. Nemci so dobili v roke nedvomno tudi ,xxiai-ke pri ljudskem štetju v Vojniku, Laškem trgu, Trbovljah in spim povsod, kjer je kaj nemških delodajalcev in imajo Nemci kak gospodarski vpliv. Kakor pri volitvah v celjski okol. občini, tako so tudi sedaj dobili Nemci materijal za hujskarijo proti Slovencem iz celjskega okrajnega glavarstva. Ali ne eksistira tu nobena uradna tajnost i Podatki pri ljudskem štetju v rokah nemškutar-skih kruhodajalcev imajo lahko ne-preračunljive gospodarske posledice za prizadete. Prosimo slovenske poslance, da ukrenejo nemudoma vse potrt bno. da se prizadeti organi pri eeljskem okrajnem glavarstvu nemudoma pouče o njihovi dolžnosti in ako so kaj zakrivili, tudi primerno kaznujejo. Že zopet »Slovenec«. Dunaj, 11. marca. Včerajšnji elanek v »Slovencu^, ki je ravnekar prišel članom »Slovanske En^te« v roke, je izzval med poslane! »Slovanske Enote« iznova nepopisno ogorčenje. Zatrjuje se, da bo sklienna za torek seja »Slovanske Enoten, v kateri hočejo nastopiti češki poslane! z največjo strogostjo proti tako podlemu pisanju glasila slovenske klerikalne stranke in proti slovenski klerikalni stranki sami. Bati se je. da izvajajo češki člani »Slovanske Enote« najskrajnejše konsekvf nee iz člankov »Slovenca«, ki so očividno inspirirani. Proračunski odsek. Dunaj, 11. marca. Dant« dopoldne ob 10. je imel proračunski ods k bejo, na kateri naj bi se razpravljalo pred vsem o proračunu ministrstva notranjih zadev. Kot prvi govornik je govoril posl. dr. Svlvester o upravni reformi. Za njim govori posl. La-zarski. Potovanje Črnogorskega kralja in bolgarskega carja. Dunaj, 11. marca. Crnogorski kralj Nikita pride koncem marca obiskat cesarja na Dunaj. Prej pa obišče še Rim. Iz Dunaja se nap ti kralj Nikita v Petrograd. Iz zanesljivih virov izvemo, da obišče našega cesarja na Dunaju koncem aprila tudi bolgarski car Ferdinand. Delovni program ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 11. marca. Ogrski ministrski predsednik Khun - Hedcr-vary se je izrazil o delovnem programu ogrskega državnega zbora sledeče: v ponedeljek pride na razpravo redni proračun za leto 1911. "Potem pride na vrsto predloga o brnmbni reformi, ki bo končana do aprila. Ministrski predsednik odklanja vsak junktim med brambno reformo in volilno reformo. Upa, da se izvede dveletna vojaška služba, nato pridejo narodnostne koncesije v novem kazenskem procesu in upa, da tudi pri tem ne bo naletel na mnogo odpora. Amavti. Solun« 11. marca. V okolici Tuze so se spopadli Arnavti in turške \ oj-ne čete. Arnavti so izgubili 8 n*ož, nakar so se izgubili nazaj čez črnogorsko mejo. Vstaja v Jemenu. Carigrad, 11. marca. Iz Jemena se poroča turški vladi, da je turško vojaštvo povsod zmagovito. Včeraj se je vršil boj med vstaši in turškimi četami, v katerem boju so bili vstaši popolnoma poraženi. Dve bombi. Turin, 11. marca. Iz Sau Giorgia se poroča, da je prišlo tam na nekem političnem zborovanju do krvavih spopadov med nasprotnimi si strankami. Pri zborovanju sta bili vrženi proti policiji dve bombi, ki ste napravili ogromno škodo in mnogo ljudi ranili. Vladarski po&eti v Rimu. Pariz, 11. marca. Iz Rima se izve iz verodostojnih virov, da obišče Italijanskega kralja povodom jubileja tudi grški kralj, v eegar spremstvu bo tudi minister Venizelos. Špansko in Vatikan. Madrid, 11. marca. Ministrski preds. Canalejas je izjavil v zbornici, da predloži še pred pretekom enega meseca predlog o novem drn-r>*. venem zakonu, ki bo brez ozira na želje Vatikana zasledoval moderne težnje. Zedinjene države in Mehika. Berolin, 11. marca. Kakor se poroča iz New Yorka, si je izvolilo vojno poveljstvo za svojo operacijsko bazo mesto*San An^onio v Teksasu. V mehikanskih krogih se vzdržuje s trdo vrat nost jo vest, da obstoji med mehikanskim predsednikom Diazom in Zedinjenimi državami tajen sporazum. Javno mnenje nagiba vedno bolj k temu, da bo imel spor med mehikansko republiko in severoame-riškimi državami dalekosežne posodice. Nasprotno pa zatrjuje mehi-kan^ki finančni minister, da mehi-kanska vlada ne vidi ni kake nev r-nosti z ozirom na medsebojne od noša-je obeh držav. Monarhistično gibanje na Portugalskem. London, 11. marca. Portugalsko časopisje prinaša vesti, da se je posrečilo razkriti obsežno in zelo široko razvito zaroto proti obstoječi državni obliki, republiki. Monarhisti hočejo pregnati republikansko vlado rer zopet privesti na Portugalsko bivšega kralja Manuela. Počakati hočejo samo še na izid novih volitev v parlament, katere se bodo vršile v treh mesecih, potem a hočejo uporabiti vse svoje sile v smislu svojih naklepov. Zatrjuje se, da je na Portugalskem še zelo mnogo monerbi-stov in kralju verno vdanih pristašev in da ti niso brez upanja na zmago. Nasprotno pn nadzoruj«' republikanska vlada najstrožje vse to gibanje in vse korake momu'hi>ti< ao mislecih ljudi. Naš listek. Prihodnji teden začnemo priobčevati nov podlistek z naslovom šive Tomaža ti To je šaljiva povest, ki pa ima tudi nekaj resnega oranja, humoristična hi storija, v kateri pa se zrcali'o tudi re^mčne razmere domačrga življenja, burka, katere pa ljubljanski škof ne bo priporočal Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Poslano. Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utesujo e, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko zganfe ta sol", katero se splošno in u pesno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1'SO. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. NOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dana|a, Taca-laaaaa S. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko In podpisom. 2 18 Svila Shantung od 19 K r0 »in. naprej sa blago sa po polno < btoko Piiftilia se p«&tnine pro«tO m ir «»r»rlnjett«» na dom Bogata t*t*ra rsorcev obratom poste T»%atrstat »• •vil* HrimrSrrf, Sttrleta* 5 62 %t tftitfla TOMi Ustna voda Zobna krem« alkalična kislina kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenja v Karlovih varih, Marijinih lažnih, Frančiškovih lažnih vedso sijajno preizkušena, 1 iMEit kapljici lebruifa L Iralr, preji MnliiOplIia lunvm. z Mari jitej^ko Materii bilji kit tintveM znankii se MjtoijK u nt ie*d 3f let preu* femicno sredstvo proti aretavttain tef- kocia nake rrstt, gortcicu tdetitai ngatja, ielotftmiai ColećtMm, tvorim kislin« itd. Varajte m enake glasečik h poureO i a potTerb ter pazhe m pelcf stoječo Vžrstreao »ank« s podpisom m%JKS3b** Erabiva se po lo!i»me ; n) in »cer: 2 St DOvanj obstoječih iz rivr h S"b, kuh nj n pritiklia in 2 Stanovanj obstoječih iz 1 sobe, kuhinje n pr tikhn. Stanovanja so popolnoma prenovljena in ima poslopje lastni vodovod in kra>no solnčno m zračn » lego, vsled česar so zelo priporočljiva. 931 Nadal a* poj snila daje Jan k O Popovič, Ble ohranite 1 Izginejo Vam slabosti in bolečin", oči, itvci. m iice in kite. se Vam ojačijot »sati boste idravo, sploftno dobro zdravstveno raspoloženje bo zopet na stopdo, ako bodete rabili pristni Felierjev fluid s znamko »EUafiuid«. Tacat na pokikeinjo 5 kroa fraako, Isdloevalas satao lekainar E V. Felier v Staktci, £lsiai rg itev. 2S8 na Hrvaškem 26 511119 RftJ}cv>ki nems* MSK(A VODA ' Preizkušeno zdrtrilia pri katarib, kašlja, hripivosii, zislczeaji, f*. lodčiri kislini, inflsend in nasledkih. Dobiva se povsod^ o lekarnah, dr serijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 798 CurSke srečbe kupim. Ponudbe z naveHbo Številke srečke in cene pod „TurM" na upravništvo »Slov. Naroda«. 91^ Sprejmem ali vzamem na račun dobro vpeljano gostilno. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 919 Proda se: 6 helebflrd it 40 K 1 meč toni!) 80 K Gričar § Jrfejač Ljubljana, Prešernova uL 9 priporočata v največji Obari po najniš/ih conah obleka 30 gospode, obleke 3a dečke, obleke 3a otroke, povr& m'ke 30 gospode in dečke, šofate Sa dame, paleto 3a dame, plašče , 3a deklice. ===== Kongresni trg 16, I. nadstr., levo od 9. do 12. ure dopoldne. Hip i z velikim dvoriščem, jnko lepo urejenim, vrtom z nekaj orali travnikov, pripravna za vsakovrstno obrt kakor tudi za po sko podjetje, se ceno proda pod u?"dmmi poboji v Ljubljani. Več pove Peter Matelic, obi. konc. posredovalna pisarna, Ljubljana, Skofia ul ca 10. Telefon 155. 921 Zahvalan l\joj soprog !\nt!ia Budilma je bil pri banki y,Slayiji" zavaro an za slučaj đuž'vetja in smrti. — Dasiravno je bilo zavarovanje zt lo kratko dobo v veljavi, izplačala mi je banka »Sla-t a« nemudoma po njegovi smrti ves zavarovani kapital R 2000»— brez vsakega odbitka Za hitro in točno izplačilo se === banki „Sfaviji" = ja^tjo :ahva1jujem ter jdvsalcbmiirkot najkulantnejšo zavarovalnico najtopleje priporočam. 930 Dornberk pri Gorici, I. marca 1911. MARIJA BUDILMA« z gospodarskim poslopjem, z velikim ograjenim vrtom, pri- f»ravna za vsako obrt, ežeča pri okrajni cesti in hiša s 4 stanovanji, se prodaste. Pojasnila daje Gregor Podrekar, Vizmarje stev. SI. 886 v bližini kolodvora, z gostilno se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Zaradi velikih prostorov m kktt je pr pravna za vsako drugo pod.etje. — Gostilniška koncesija ostane na hiši. Več se izve pismeno pod Mv*. X« 1000" pri upravništvo »Slov. Naroda«. 920 V Kranja se takoj odda ? Bajem soii pri .Slonu' Je vsa nanovo urejena in dobro vpeljana, s trenji gostilniškimi sobami, lepo kletjo, hlevom za konie, pripravnim letnim vrtom. Povsod električna luč in vodovod, z vodnim aparatom za točenje piva. Leži na najbolj prometnem kra u. — Več se izve pri lastniku L. Rebolju ▼ Kranju. 889 rrešftr-Bore- lile« Sto 6 Ljubljana* Julija Stor v Prešernovih ulicah štev. 5. flajrjfe zaloga »aiB. tekiS ia etioftiii ievljsf. terijer a \m-\m\i io piijiniii soisssrsklo gcrskili čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vsota cenah. ^271 Najboljše za želodec. , i. • Lekarnarja Schaumanna o S, "—> 3 so sredstvo, ki se že skoro 30 let kaže kot jako dobro proti želodčnim bolečinam, motenju prebave in hujša Schaumanneva želodčna sol aaffjira K 150. Zaliilau šoto* pasti!]« 11*50 ikatlfita. :: = - - rWja m m Dow«tju td 2 Lekarna Schaumann, Stockerau pri Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. 12 nju. naprej. -a o CA "O n C/V Neprinieren aćinek. vsake vrste, kakor v blagajne, skladišča, stanovanja, cerkve sprejema 932 L b. pit Junie fldriatita ti tata" v Wm Prospekti brezplačno na razpolago« Uradno dovoljena, ie 19 lat obala* ječa najatarelia ljubljanska posredovalnica stanovanj ii imi G. Flux Gosposka ulica štev. 6, ttffl mlina, za Trst vzgojiteljico, ki govori IHc UUjuJ. lepo in čisto slovenščino, je lahko tudi Hrvatica, več sobaric in kuharic za ven, kuharico 2a vse k 2 gospodoma za Ljubljano, blagajničarko za kavarno, kuharico za močnate jedi in kavo, likalico, več natakaric za sezijo, kočijaža k gospodi za Ljubljano, zelo dobra tlužba itd. itd. 892 Pri manjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor Vešč in zaupljiv Človek, ki bi obenem opravljal službo hišnika, se sprejme z di.bro plačo v trajno službo za v Sarajevo (Bosna). — Bivši vojaki in vrtljarstva malo vešči z večletnimi svedoč-bami imajo prednost. Za vprašati v upravmštvu Slovenskega Naroda. 934 _-_jl_■ Ljudevit Borovnlk puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje pasek za lovce in strelce po njnovejSih sistemib pod popolnim jamstvom Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jib točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-raimci in od mene preizkušene. — ttustro-57 veni oenlki zastonj. Vabilo na redni oMni zbor Posojilnice v framu registrov, zadruge a neomejeno zaveso ki se vrSi v četrtek, dne 16. marca 1911 ob 3. uri pop. v posoj. pisarni v Framu. DNEVNI RED: 1. Čitanje revizijskega poročila za leto 1910 ter ukrepi vsled istega. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobren ie letnega računa za 1. 1910. 4. Razdelitev čistega dobička. 5 Volitev nače stva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. S'UČajnosti. 924 Kacelstvo. ? Zakaj ? bi se vsakdo moral prepričati o solidnosti tkalnice in razpošiljal niče Bratje i^ar.Mraait9213 na Češkem T Vsakomu pošljemo brošuro tn veliko zbirko platnine in pavoinine Vse opreme in oprave. Za pr> izkulnjo naročate sest rjuh la U 150 200 za K 14-. Redka pnltka! Redka prilika! ££. pianino aa po oanl proda na voglu Sv. Petra ceste, vkod Radeckega o« it 2, L nadstropje. 933 malo rabljen v dobrem stanju za ljubljanski tok 4 Vi H. P., je vsled preureditve na prodaj. — Naslov se izve v upravnišivu »SI. Naroda«. 8% Prodololko kot drugo moč za špecerijsko trgovino se sprejme. Zglasiti se je pri tvrdki Ivana Tonicb Tr laška cesta 4, LJubljana. 860 Stroj za izdelovanje šampanjca in šumeclt] vid — se radi nabave večjega stroja, — po nliki ceni proda. 927 Stroj je .na na francoska znamka ■fMalmendle11« — Ponudba na uprav, ništvo »Si. Naroda« pod „Malmendie". Pod ugodnimi pogoji se sprejme za razširjenje že vpeljane trgovine Potrebni kapital 20— 30.000 kron. Riziko je izključen, ker se vloženi kapital lahko h potekamo zavaruje. Naslov v upravmštvu »Slov. Naroda«. I iz dobre kise sprejme fakof 3 van Xrammarf mesar v Bc jaku _916 Trgovski učenec « grtjiH Mto tigoiia Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 875 842 star papir knjige, časnike itd. vsako množino. Ponudbe: Peter Strel, trgovec, Mokronog. Posestvo se proda za 4500 krom Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 753 HA Vprašati je v Makrov! trgovski šoli v LJubljani. 903 Takoj se sprejmeta e 1 e ve e 900 liia m si na Kongresnem trgu 6. Mlad zgovoren mož, slovenščine in nemščine zmožen, bi prevzel kako agenturo oz. zastopstvo proti stalni plači in pro* viziii. Dopisi pod „Agentur 100"r LJubljana, poste restante. 849 lllitmitinki pinitnik samostojen delavec se sprejme. Ravnotam ae proda dvovpreint nov voz z ostruženimi osmi. — Voz nosi do 3500 kg, pripraven posebno za trgovca. Iv. Pna% ključavničarski mojater Poljanska Gesta 26. 86? Mlada moška se sprejme takoj« Prednost imajo trgovski sotrudniki. Ponudbe na c kr. priv. priv. pre« dilno tovarno v LJubljani. S32 521 ORIGINAL mMl MOTOREN Za svetilni plin, sesalni plin, bencin, bencol, petrolef Itd* Pazite: motorji ta sarovo olje sistem niesel. Isatevajte specialni prospekt 502 tTs. Specialni oddelek: Stroji sa tage in obdelov. lesa. Popotne opreme laf m mizarnic LANGEN &W0LF, WIEN. X St. 345 II. Razpis službe. Na podlagi sklepa občinskega zastopa od 6. marca 1911, št. 225, razpisuje podpisano županstvo službo občinskega zdravnika v občini Komen. Plača po dogovora. — Prošnje je vložiti na podpisano županstvo najkasneje do dno 30. marca 1911. Nastop službe takoj. — Vsa pojasnila daje radovoljno županstvo. Ker ni v celem sodnem okraju zdravnika, je bodočemu zdravniku v Komnu lepa bodočnost zagotovljena. Županotvo občino Komen dne 10. aaita 1911. 2spee: f. JaabaevLr 32 37 17 3195 209134 4 07 42 01 Delniška družb« združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani, največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piva. Ravnateljstvo v Laškem trgu. 1464 Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica &t. 7. Solidno blago. Hlzke cene. Izord poitilie prosto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen cefir, batist, kreton, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, ierpe, rute in k žepni robci. » Stampilije vseh vrst ss droJtva, trgot oe itd. Anton (tone graver in iseelovateif kavčukovih stampiitt Ljubljana, Stari trg 20. Geaikl Iranko. 235 Lastniki tovarn u opeko in cement zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke specijalne tovarne stroje? za keramiko in livarna Praga-Visočany Opreme za krožne peči, transmisije, posode za impregnovanje lepenke t. t. d. Na vpogled mnogo priporočil. 3820 Gradoe are olS.ijatraj do 7. tltlti 0 finU BAUKA PiAZza ™j:rrrRSTu mmim 3 Osrednja brata a t Sitih hranilnic VLOGE M KtliiŽltE PREMIJSKE SLOGE 4'« E V f 43/»/ o = M4 /o I I » Svoj izdelek ostro igano strojne zidne in zarezane strešne prve vrste prve vrste priporoča 442 J. KNEZ V LJUBLJANI. Sprejme tudi zastopnike za razprodalo zarezanih sh-esatikov. iD VLOGE FIKSHE HODU. BAHČriO POSLOVANJE VSEH VRST. - cije, H Oddelek za vadijo in kavcije. Uradne on od 8. zjetraj do 7. zvečer V življenju nikdar več S Namesto 16 kron samo 6 kron. Ker tm • eno kosil vdrko tvornico ur prodajam svojo bovtnsbo U PO remontoirko iz iloria" lniit. srebra z drrijniin pokrovom, 36 ornim izvrstnim remont, kolesjem, tekočim na kamenih, prekrasno lepo okrorje 2 vrezanim •rrbom, konjem, jelenom ali levom, dokler bo bal zaloge za smešno nizko ceno 6 kron komad s 'rimenta „dloria" verižica zraven 1X 3 leta jamstva. — Razpošiljanj« po povaatju. Iztoz or AKS BOHNEL Danaf rv\, Msrgsreteastrssse 27 68. Otvoritev Dovoljujemo si slavnemu občinstvu vljudno naznanjali, da smo i LjijaiiL Franca Jožem rab J (i 0H11 i« pol) otvoriti novo dobro sortirano turške rase se proda z opravo in vozom več se pnizve pn g. Fr. P. Zajec, Stari trg 26. Liuhljana. 835 Sopol 1857 Je in ostane najcenejše sredstvo za pranje. Po izdatnosti neprekosljiv. Dobiva se po vseh boljših trgovinah In v tvornici za milo v Celovcu. za gospode in dečke. Kot dolgo let v ta) stroki delujoči, potrudil! se bomo cenjene odjemalca vsestransko zadovoljiti z dobrim, solidnim blagom ter nizkimi cenami. Da ustrežemo cenjenim odjemalcem z dežele bode trgovina med opoldansko uro tudi odprta. 773 Z odličnim spoštovanjem : Maček & Ko m p. s Ranit ve vseh vrst na} te abrbno varnfejo vsakega oaecUoenJa, ker a« s tem lahko najmanj la rsnitev rasvije do prav hudih, težko celjivih ran. ta SO lat se praško demaoe mazilo obnaia kot omečujoče obveiilno sredstvo, ki vleče iz rane. Varuje rane, Laj*a vnet;; in bolečine, hladi in pospešuje zarasćenje in lacelitev. SmW~ Po posti oe polica vsak dan. Cel lonček 7« hel. Kdor poilje po pošli naprej i K 16 h dobi 4, t- kupna temeljna načela nekaj trajnega, sprejeti jih mora torej društvo kot smer svojega delovanja — društvo mora imeti program. Smešno je, kako se nekateri bojijo te nedolžne besede, žalostno pa je. da se ne skušajo poučiti o njenem bistvu. Program dijaškega društva ni in ne more biti ni kak »reglr-ment« — kakor si ga predstavljajo ali tolmačijo njega neprijatelji — ki predpisuje vsako malenkostno stvar in v svojem ozkem okviru zaduši vsako prostejše gibanje. Taka bojazen je neopravičena. Že z dejstvom, da pristopim kateremukoli društvu, da sem sploh član družbe, si nad enem obzirov do so-društ veni kov, do skupine, delati moram za njene smotre, postal sem družaben ali socijalen. Tako se v vsakem društvu s programom krši absolutni individij, nikakor pa socijalni. Koeksistenca različnih, nesorodnih ali vsaj neskladnih elementov in prepričanj v društvu je nekaj proti — in nenaravnega. Izrazita osebnost sploh ne more živeti v takem društvu, katerega eksistenčni pogoj je neizrazita mešana družba brez načel, r^rez odločnosti in brez enotne moči. »Delovanje« v takem društvu obstaja v tistih splošnih funkcijah »voliti, voljen biti, debatirati in interpelirati,« kar se godi v toliko večji meri, kolikor bolj nezmožni so člani za več dela in manj besed. Kakor hitro pa pride v tako društvo kaka boljša ideja, pa pride do »krize«, vsled katerih se zgoraj navedeno »delovanje« še burnejše razvija in se tako premoti kak površnež, da ne /apazi resničnega propadanja pri tako v pravem pomenu živahnem »delovanju«. Po »krizah« lahko v takem društvu štejejo leta, kakor so jih demoralizirane Rimljan ke po svojih možeh. V svoji zaslepljenosti pa v takem društvu ne vidijo znakov propada, kajti zdi se jim to naravnost pravilno, ker »odbijajo vsako oktroiranje nazorov v smislu svojega svobodomiselnega programa.« Ubogo svobodomiselstvo, zakaj vse si dobro! Mesto, da bi smatrali svobodomiselstvo kot sintezo vseh norm, po katerih moramo uravnati svoje življenjsko delovanje in ki te-lnele na naravnem spoznanju, praktičnem izkustvu in na podlagi teh na metafizičnih špekulacijah; torej mesto, da bi smatrali svobodomiselstvo kot nekak naravni, poadtivistič-ni svetovni nazor, prost dogem in duševnih mej, rab j se ta parola za zbiranje najrazličnejših elementov, ki je toliko popolnejše, kolikor več eksotičnih socijalno brezpomembnih mnenj je zastopanih. Kolikor manj ; smisla ima kdo za socijalno integra-eijo, za organizacijsko disciplino, za skupno nastopanje, za praktično delovanje, kolikor bolj je kdo nedostopen razumevanju skupnih interesov, kolikor bolj eksaltirano mnenje, prosto ozira do celote kdo zastopa, kolikor bolj »individualno« ftli »originalno« kdo nastopa, foliko bolj »svobodomiseln« se zdi našim filozofom, ki vidijo višek namena društvu tedaj, če nimajo posamezni splon nobenega skupnega smotra več, kakor »združevati se« na podlagi take »svobodomiselnosti«, ki sama ob sebi ne pomenja nič, absolutno nič, če ni naslonjena, če ni vcepljena kaki sodobni politični in narodno-kulturni struji, ki dobi s pomočjo takega nazora enotno direktivo, nekako dušo k materi jelnost i telesa. »Duša« nenavezana na telo pa je brezoblična, brezpomembna, sploh nemogoča. Tako je tudi z absolutno svobodomiselnostjo. Svobodomiselnost kot kulturni faktor rabi za svoje konkretno, praktično izvajanje efektuiranja v javnosti, treba ji je zaslombe v našem življenjskem dejstvovanju. Ona, ki sama v svoji abstraktnosti ni zmožna življenja, sankeijonira vse nase javno delovanje, ki mora, da je skladno s svobodomiselnimi principi, temeljiti na napredni, demokratski i »a narodni podlagi. Seveda so si pa svobodomiselni nazor okupirale tudi struje, ki so se rodile iz pretiranosti bodisi gospodarske enakosti, bodisi politične svobode. Tako nastopajo danes kot svobodomiselci soctjali-stični komunisti in marksisti ter anarhisti, nihilisti, republikanski oklokrati itd. Da društvo z absolutno svobodomiselnim programom lahko združuje ljudi teh vrst, dasi se ločijo v premnogih točkah, je gotovo, ali vprašanje je, ali morejo ti. bodisi kot taka pisana celota, bodisi kot posameznik, s svojimi fantastno-ekstremnimi nazori, ki sploh ne morejo dobiti konkretne oblike, uveljaviti svoj svobodomiselni nazor v praktični obliki, kateri je vsaj delno garantiran obstoj v današnjem realnem življenju. Da je praktično efektuiianje svobodomiselnosti pri onih, ki negirajo ali pravico obstoja socijalnih institucij, ali po naravi utemeljene neenakosti ljudi nemogoče in še celo z njihovimi teorijami komaj združljivo, ni treba še posebej poudarjati. Ker pa je treba svobodomiselsivu, če ga hočemo praktično uveljavljati, dati konkretno obliko z zvezo z vsem našim dejstvovanjem, moramo se odločiti za zmerno socijalno in kulturno napredno organizacijo, katera v svoji na ta način dobljeni filozofič-ni utemeljenosti deluje za naše človeške smotre. Pri nas na SI o venskem imamo veliko narodno, socijalno gospodarsko in kulturno organizacijo, našo narodno-napredno stra::ko, ki ji je vsled zmerne treznosti svobodomiselnega programa zagotovljen obstoj in razvoj z vsemi zahtevami časa, če bo imela dosti delavcev. Da bo pa imela dosti teh in to požrtvovalnih in nesebičnih, pa je v veliki meri naša naloga. Će danes stranka ni na taki višini, kakor bi morala biti, je naša dolžnost, ne kri likovati in obupovati, ampak stopiti na prazno mesto, vršiti svojo nalogo in še druge napeljati k temu. Mi kot člani tako prehodnega, maloletuega stanu moramo gledati naprej. Za prihodnjost se moramo pripraviti in to ne po idealnih teorijah, ampak po praktičnem realnem načrtu. Že sedaj moramo poleg strokovnega študija dobiti pregled čez vso javnost in njena vprašanja. Združevati se moramo enakomisleČi, da si z medsebojno pomočjo skupno večamomoeiza prihodnji nastop. Ker pa ima moralno in socijalno vred-nost le tako združevanje, katerega pogoji so enaki in sknpni nazori in interesi, ki so nastali iz razumnega upoštevanja naših sedanjih razmer in našega razvoja, zato moramo v kao jem delokrogu po svoji vesti pod. pirati secesijo svobodomiselnega konglomerata, ločitev narodno-napr. dijaštva od ostalih »svobodomiselnih« sn roga tov, da na njihove razvaline postavimo trdno zgradbo svobodomiselnosti na realni, narodno-napredni podlagi. S tem bomo samo koristili, kajti svobodomiselnost brez narodno, naprednosti, ki pri nas edina lahko to uspešno pretvarja v prakso, ni nič, kakor narodna naprednost brez svobodomiselno««, kot svoje idejne vodnice? ni« ne pomenja. 1 (Konec prihodnjič.) I 24. 4. m. pometi Ljubljano odlično srbsko akademično pevsko društvo. Akad. fer. društvo »Sava« bo v zvezi z »Zvezo slov. pevskih društev« poskrbelo za gostoljuben sprejem bratskega akad. društva, ki je z velikimi uspehi prepotovalo že vso Besno in Dalmacijo. Ker je sedaj ravno konec semestra, prosi odbor O. s. n. n. d., da je kar največ naših akademikov prisotnih v Ljubljani o priliki obiska naših bratskih kolegov. O. s. n. n. d. in akad. fer. društvo »Sava« sta prejeli sledeče naznanilo: V. b. Čast narn je javiti, da se je odbor »Jugoslavije«, zveze akademič-nih društev jugoslovanskih tf hnikov na Dunaju sestavit sledeče: Predsednik : Dimitr. Hr. Pavlov, eand. ing., podpredsednik: Jovan Prokopič, eand. ing., tajniki Dimitr Agura, stud. ing., Ladislav Geržina, stud. ing., Stevo Živkovič, stud. ing., blagajnik: Ladislav Bevc, caud. ing., odbornika: Petar Maroli, cand. iuir., Niko Petrovič, stud. ing. Z odličnim spoštovanjem. D. Hr. Pavlov t. č. predsednik. L. Geržina t. č. tajnik. Na Dunaju, dne 8. marca 1911. Izjava! Ker bi se moja izjava na komer-fsm akad. fer. društva »Save« ob priliki 351etnice akad. tehn. društva Triglav, kakor je tudi posneti iz čas-niških poročil, mogla napačno razumeti, izjavljam, da sem mislil poudariti le, da je slovensko akad. društvo »Ilirija« v principu za organizacijo slovenskega narodno - naprednega dijaštva, t. j. za organizacijo poedin-cev, nikakor pa s tem nisem hotel zavzeti stališča, ki bi ne odgovarjalo mnenju večine tega društva. To stališče odgovarja mnenju naših delegatov pri bivši enketi. Svoje stališče objavi društvo samo ob priložnosti. V Pragi, dne 28. februarja 1911. Franjo Šalamun cand. iur. Kdor hoče zares dobro ceno in vsestransko poli valno 771 obleko imeti, rai se blagovoli naravnost obrniti na krojaško tvrd ko J. A H ČIN, jy ubijana, Vegova ulica štev. 12. Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajželj Ljubljana Marij! Terezije testa 11 CKolizoJ). Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2"—. 271 Izvrstna prCika za putovanje Ameriko i: in tttt i Mini jam*i velikani: Kaiserin Auguste Victoria. 25.000 ton Amerika...... 24.000 „ Cleveland ...... 20.000 „ Cincinnati...... 20,000 „ Pres. Lincoln..... 20.000 „ Pres. Grcnt . . . . . 20.000 Jrezpla&B pjasiib daje FR SEUNIG Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 28. Perje za postelje in puh priporoCa po najnižjih cenah. Fr. H ITI Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Spretni zastopniki za prodajanje Šivalnih strojev, ur, slik itd. na zmerna odplačila >« s.rejmo proti visoki proviziji pri Ivu« Klim esc h, Praga, •mleko* MS. 7c7 Jata zanimiv, zabaven in poučen list s slikami j zlatar v Ljubljani nasproti § lavne poite priporoča svoji trgovin vsakimtK zlatnine ter grajskih žepnih er. lastna delavnica. ie ki izhaja vsak petek, četrt letno le 1 , Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: Ilustro vani tednlkf LJubljana. 763 Vinko jtiajdič 11 (Kranjsko). Cene zmerne. Solidna m reelna postrežba Pstanovij«« 1845. Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. _ Apretura sukna. ^ 10S.REECH" BPoljanski nasip - Ozka elita it 4. Sprejemalisce Šdenborgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. Velika zaloga steklemu«, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. if Važno! z. Važno 5 s s s. 4 5 i S i I DOSpodiDifL trgovce io S vinoreice. MojbcLsa In DaJttnetfn pottrežbo za drogve, kemikalijo, selioca cvetja, korenine itd. tudi po Kneipps, ustno vede in zobni prašek, ribjo olje, rodllno ln pesipalBO moke za otroke, dišave, mila in sploh vso toaletne predmete, fotogrslične aparate in potrebščine Ururgična obvezil* vsako vrsto, srodstva za dosinfekdlo, vosek in peste za tja Itd. — Velika zaloga najfinejšega rmma in konjaka. — Zaloga svežih aminerslnlk ved in seli za kopeL Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sel dvojna sel, soUter, eeojan, kolmož, krzmllne apno itd. - Vnanja naroČila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija ANTON KANC Ljubljana. Židovska ulica št. 1. n spelo pe nefvisfl sesd rim selišta (r«iey. cvetje, keree.ee. seeeae. skorje itd. Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 66 V Ljubljani: Po d gradu, Trnovem, Kočevju, Trstu Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-dentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Rotoru, Sarajevu in Pulju. Brzojavi: Valjčni mitu, Kranj« (kite) z dolgo prevezo . . K 5*— s pol dolg 3 prevezo. „ 7*- s lrpstkA npsvniA O"— li >. 12'- s kratko prevezo ii n veča u lanen* svetle (blond) in sive 20% dražje priporoča S. Strmoli, brivec in lasničar, £jabljana, pod Jranco št, 1, (zraven čevljarskega mostu). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Knpuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1164 V £r^ir*>&o in Kanado pripravna, cenena ta zanosljva vezala Cunard Line. Odkod Iz domačega pristanišča Trsta f Pannonia 15. marca 1911, Carpathia, 25. marca 1911. Ultonia 11. aprila 1911. Is Uverpoola: 274 Največji in najlepši parniki sveta. Lusitania, 11 marca, 8. aprila, 29. aprila, 20 maja, 10. junija 8. julija 1911. Mauretania, 25. marca, 22. aprila, 13. maja, 3. 24. junija, 22 julija 1911. Pojasnila ln vozne karte pri v Ljubljani, Slomškova ulica slov. 28, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. Milko Krope* urar in trgovec 1954 v Ljubljani, Jurčičev trg 3. Velika ulog« zlatih, sre-feralh ta ■mlatili topnih ar ta rotile, itmUh mr, 8 pntaMv ta ahaaoT. a Popravila točno ii ceno! Za Tlako prodano ali kupljeno uro jamčim eno leto. C£lttlTtZ|ittiPBltiK pad i 3 letne lepe sadike, proda ftrflo Sartori, IjBlIjaii Bnajđa eda 18. Jedilni in semenski krompir najboljše in najdonosnejše vrste, zlasti rožnata aspazija, 873 se najceneje prodaja pri I. graškom izvozu krompirja (ust 1873) Bet» telhoim, Schonangasse 13. Razpiši Ija se Vsaka nOiićina na vse strani točno. firdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in stročnic kot samo v, » Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica, t * _______ Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajoč i mi se 94 vplačili. 44 •s ■ ••• vzajemno zavarovalna banka v Pragi« .. ateservat fondi k 4mi1ti7«-. - Izplačane edlhedalae la kasitalife k 109,356.860- Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo. ' 1 vsa pojasnil« daj«. %£jOti& i Mi olid »bi. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. PAT NTE vseh dežela »zposluje inženir 35 OUPeV oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstrasee ei. S7. i Igu 3E Umetao, stavbno la konstrnkcljeko ključavničarstvo Pust Ivan zapriseženi izvedenec in cenilec v lifablfanl, Poljanska cesta št 26 se griporova v izdelovanje vseh ključavničarskih del. — Železne stopnice vseh vrst po načrtih, okna in strehe. Ograje za rakve, stopnice, vrtove ter veina In vrtna vrata. Štedilnike vseh vrst, in okovi za vrata in okna. Valjčne zatvore in soinčne plahte. Pletenje različnih mrež na stroj za paSnike in ograje. 21 \m\ 897 C *][ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXX AAAaKa m_ « xxxxx p. N. X ^KJ-CiK LTI udno naznanjam, da sem z dne marca t. !. svojo x **\m&i oM is izdelovanje kavlukovih iM * X X X preselil iz sv, Petra ceste 6 na 84-5 X X * Stari trg štev. 20 « ■j ter prosim vašega nadaljnega obiska tudi v novem lokalu in beležim XX j£ z velespoštovanjem X ANTON ČERNE, Ljubljana. XXXXX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx AlpinA Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Fr. Čuden urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve je delničar tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu največjih :-: ud torej lahke po origlooloo tioroiiiii toaft :•: garan irano zarit sl|ive, v vsth 1« gah in tem-peratu»ah po njegovem astronom ičnem /.regulatorju regulirane, svetovno znane .-. Alpina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, niklju in jeklu :•: prodaja. Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki za?tonj in poštnine prosti. Voznih koles tvornica Janus. S letne jamstvo. Naiaeltelaeaeeal vir za vozna kolesa, šivalne stroje, pnevmatike ln pritikline. Kolesa „Jaaus" s triletnim jamstvom o0 K 95*— naprej Plašči od K 4*50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3 —, acetilenske svetiljke od K 2—, kolotečni zvond od K 1—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej, Držalniki od 30 vin., verižice, prima od K 2*70 naprej. Pro-stotečna pesta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosU itd. najceneje. Lastni uvod za popravila, po--Ukljsafe la emajliranje« Vsak dan se razpošilja po poŠti. Zahtevajte krasni katalog lStl gratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605 MAKS SKUTEZKV, Dunaj, I. StubenHng 6. Kejbo^eza £obe Bftooiljflm lota 1666. H. Drenik 1 I Ljubljana, . - J Kongresni trg 7. M Predtiskarlja. Risarski atelijc Pfisiranje. Mm)i noutiranje. Tamduriranje in vezenje na roho Nalveija naloga tenkih 146 rotalfe dol in vsakovrstnega materijala. i 8 o* h V zalogi vedno 50 — 100 koles. V zalogi vedno 50—100 koles. Pnchovo kolo z originalno znamko. Pazite! 7 «• pr«f. numkoi ..PflcMMZ11." Do danes priznano najbolja, nedosežna znamka. umi maiBin strojni Sinu m RiigulifL _ m M M 0 e a* i Svarilo! 918 Zaloga tudi im\M i mt od 100 K dalje. e Ne dajte se varati s prigovarjanjem drugih znamk, temveč pred nakupom se osebno prepričajte in si oglejte zalogo -Puchovih* koles FRAN ČUDNU v Ljubljani —■- Frančiškanska ulica. ============== S« ^ •d e e r H V rajo svoje poklicne sfere in svoje pravice korak za korakom izvoje-vati v boju z možem. 2e zdavnaj so si pa proletarske žene nriborile svo^s mesto poleg moža. Na meščanski strani se bojuje ž»kna zoper moža. da dobi pravp-o do dela in da razširi svojo pridobitno možnost; na proleterski strani se pa bojnj*. ž^na ob strani moža za olajšanie delovnih razmer in za varstvo. To je fundamentalni razloček! Da imajo pa delavske žene navzlic temu skupnemu boju z možem tudi posebne ženske zahteve, to so celo socialno demokratsko žene priznale. Pred svojimi političnimi strankinimi zborovanji imajo posebne ženske kongrese, na katerih se posvetujejo o specialnih ženskih vprašanjih, izdajajo ženske liste in ustanavljajo ženska izobraževalna društva, da vzbujajo in poučujejo one težko Jo-stopne ženske. In v teh specialnih ženskih zahtevah morejo mesčansKe žene uspešno podpirati proletarske žene. In kdor natančno vpogleda v te specialne ženske zahteve, vidi, da so skoraj vsa vprašanja meščanskega ženskega gibanja v zvezi z interesi delavskih žen. Zahteva: enako plačilo za enako delo, vprašanje boljše strokovne izobrazbe, pravičnejšega zakonskega prava, nravstveno in alkoholno vprašanje, boj za svobodni društveni zakon, za žensko volilno pravico — to vse so potrebno, nujna vprašanja, katerih rešitev je enako važna za ženske vseh slojev. K tem pridejo zakoni o varstvu otrok in delavk, pri katerem mora meščanska žena že s svojega ČkrvcŠkega stališča sodelovati kot žena, mati in učiteljica. Teko najdemo navzlic zevajočemn prepadu na vseh teh poljih naravne mostove, ki vodijo meščansko ženo v_ obližje delavske žene in obratno. Tako pridem k glavnemu vnra šanju svojega predavanja: Kakšno nalogo pa naj izpolnjnje meščanska žena v ženskem delavskem vprašanju? Ce hočemo na to vprašanje odgovoriti, si moramo biti najpr- o na jasnem, da se mora tudi na tem polju delovati teoretično in praktično Najprvo se moramo teoretično, s čt*-vom in studiranjem tozadevnih knjig, časopisov, poročil itd. seznaniti s temi težkimi vprašanji in problemi, predno začnemo s praktičnim delom. J*ko priporočiiivo je, najprvo w manjših krogih raz^ovarjati se o posameznih vpr*š*>niih in zahtevah delavskih žen. Kajti najsvetejša nalog?* meščanske žene je- delati propagan do za žensko delavsko vprašanje, vzbujati socialno vest v vedno širš'h krocrih meščanstva, pridobivati vedno več in več meščanskih žen in društev za žensko delavsko gibanje Vsled tega se mora neumorno na tr delovati, da se vrše predavanja ir diskusije o žensko - delavskih vprp-š»niih v ženskih društvih in javno Treba si je vztrojevati tndi ženske ero vornice in predavateljice. Če bo en krat prodrlo v vse meščanske krocr pravo razumevanje za stani«* del a v skih žen. če se bo v vs*h meščanski* krotrih spoznalo, da je v interesa lindske^ dobrobita, da se delav*V-žena gospodarsko in knlturelno pov diime. če se bodo enkrat odstrani' on«4 sovražne ovire mlačnosti. prer* godkov in nevednosti v teh vr»r-*Sn tla ~a novi**-*"* 0** ♦1«~*<>v **ti~«niv-in brezpravni* oV?*v«Hn **n. Tn t-tla oripravlinti. i* ea«*n*. in dostojnr naloga vsa*"* m#***«n«V* šene. (Konec prlhodnJlM ScattsUižki piciii^VaiikBZc potovalca za prodajo premoga« Reflekfantje na to mesto obračajo naj te do Vrnitev od vojakov. •Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mojega (ina, ki vrnivši se od vojakov, kašlja. Vsako utro kailja uro dolgo; meče iz sebe sline in 0 K; naifinrjši prsni puh M K. NaiWila od 5 kg naprej franko. zsotovllene poste Ue Jsjbst's drega, belega ali rumenega nankinga, pernica IsO cca d ilga, 20 cm Uroka, * dvema »glavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir, polnjena z aovrm, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh '4 K; posamezne pernice O K. 1 K. »4 K. 16 K, »glavnice 3 K, 3 50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, oo cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, Črtastega gradla, 180 cm dolga. 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Raaposilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko ao franko samenja sa neugajajoče se vrne denar. Natančni cenovni ki gratis in franko. J, kotita, letam it 767. tak« Oamo U a m Vaš denar nazaj oko nebi pri poskusu noue ooljne jedilne masti (®eres bili naravnost očarani. Specialno trgniia nadat ročnih del IONI JAGER asa—On aKca it««. S. Predtiskarija | j Tamburiranje Montiranje :-: | I Plisiranje :-:;-: KAŠLJAJOČIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom TH9M0MEL SCiLLAE pomoček, ki razkraja in odločuje slezv lajša in pomirjuje dušljfvi kašelj, odpravlja te2ko£e dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je tt oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Tkj Basna al Sofllas pri oslovskem kaliju in drugih vrstah dušljivega kašlja Snar- prosiai varašajte svojega zdra?sika. 1 steklenica HO K. Po pošti franko ako se pošlje naprej HO K. 3 steklenice ako denar naprej E. 10 steklenic ako denar naprej za tO"— K, liaslevtajc la glavna lalaga B. Fragnarja lekarna c kr. dvorni dobavitelji lik, št. asa. —— palca V Uastaasi v Mousab. Ja*» Bavr« dr. a Motali akCttair. 77 80 ledelevatell vaaov Frano Vtajati UaMjana, KMimki «lica 2» prtpoco£a svojo begate eatego 55 »OVta Ul tO f iMJMlt vozov. Stedilna ognjišča „Zrramph" za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 tet so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. SpecgaMtetai ItedUsa caautaaa ia kotele, gnetUaVe, raatavraaila, kavarne i. dr« Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog 204O franko proti doposlam znamki. Ji ornica za Stedilna ognjišča Trimnph S. Qoldschmidt l sin, Wels 18, jorenje Avstrijsko. 11 Edina slovenska kisla voda I TOLSTOVRSKA SLATINA je po zdravniških strokovnjakih priznana aed aajholjthaj planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare ? grlo. pijoclb. želodcu ia črevestl!, za želodčni krč, zaprtje; Deležni v ledvicah in mehurja ter pospešuje tek in prebavo. - Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tndi osvežujoča nami sna klala voda. — Odlikovana je bila na mednar. razstavi ? fnomostn 1896 In na higijen. razstsvl na Dona ju 1S<>9. Nsroča se in zaloga vode je pri Rasu, Marije Terezije cesta 8 v - Ljubljani, kjer se dobe tndi ceniki in prospekti. — Slovenci I Zahtevajte povsod le Tolstovriko slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slov. kislo vodo. — ki tista snsAr? ari v isrotie Letovišče, zdravilišče, sobe za tujce« (F 12 Ugodna prilika! Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana gts ===== še iz cenenega cementa, oddajam m mm ENTNE STREŠNIKE po znižani eeni, Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za .*. ,\ njo vsako poljubno garancijo. .*. IVAN JELAČIN .-. LJUBLJANA. ne Se sklepom c kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21. februarja 1911, opr. štev. A I 35/11/19* dovoljena ouollnn prodalo v zapuščino dne 23. januarja 1911 v Ljubljani, Knaftova ulica žtf v. 4, zamr!#gji gospoda Diziderija Zeba. a spadajoče premičnine, kakor pohištva, obleke, " perila, knjig i. ta d- , vršila se bo v ponedeljek, 13. marca 1911, počeni! ob 9. uri zjutraj na pokojnikovem stanovanju V L]ubl|anlf KnaflOvS ulica ŠU 4, IL nsdstr. ter se eventualno naslednji dan nadaljevala. 872 V Ljubljani, dne 8. marca 1911. Aleksander Hudovemik i. r. c kr. notar, kot sodni komisar. Štiri oglate strojne žicaste pleteiine mw surove ali na ognju pocinkane, vseh der^ljf-tj in 5 roko-ti pcntelj — —B^——mm— —m L...............,____ posebno pripravne za ograjevam*. gozdov, travnikov, vrtov, za voliere nk»n«l#» mreže ter mreže za pesek in gramoz, dalje materijal zi oeraievani* r7zii/nih debelosti jeklena bodeča žica za plotove, večkrat m^Jm^^m^S^i^^ ognju pocinkana strojna žifasta pletenina za varstvo proti zajcem Dasialr« fazanertje, voliire, lawn-tennise, Rabitzeve stene, monirske stavbe 'zttastV in ograje iz kovanega železa, stopniske ograje, okenske mreže, ograje za arohe grobnice, pročelja in balkone ter vse zadevne fabrikate dobavljajo no PaintiiuV cenah po priznano najboljši kakovosti «S tvornice »rtarskega fa Malačatlnaraketa Maga - dunaj ia euDA-rsiTA. - Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanski aaatp it 8. Raiehova hita. v*mw MstUlnlh ogujlič. lllISanS tal Cene imeFee. Popravilo se i • točno izvršujejo, i i ^aaaaaaaaaaaaaNBV^ laJnOa nhn anali a ujtteBil otroških vozičkov žime. M. Paklč Inisia iifitiiloB m I Josip Roji U Btnniauć nrve vr krojač prvo vrsto oe nahaja sedaj v lastni liti Franca Ha testa i kot kurira i naivečiirH tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršit* c. TiRitta zaloga najfinejših aogl. II hi ta saedialilei blagi : Zavod za anlformi s S s a Najboljši kosme tiski predmeti za olepšan je polti in telesa so: Jf. aatls ps SOS, IM s cream po n — t K; Meafkol a natna veda po pa. 1 Ki sobni prašak po 60aa za ohranitev tn rast las: Ji laaaa voda po US t K; laena potnada Ti izdelki Ada*, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev i Ph. Mr. Josip Čižmar v Ljubljani. Kupajte zanpno te domače izdelke! Odlikovana Prva kranlika tjornlcd m:nlrjev LJubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša Oelastv. avteiialrmiil In zapriseženi geometer Lisec LJub||ana, Sodna ulica 3 na vea zemljemereke zadeva ob naj- JJJ hitrejši izdelavi in najnižji ceni. $t. 1584, V. u. Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene edonalstOi klavirje in karanooljo tudi aar Razglas. 831 Mestni magistrat razglaša: Letošnji glavni nabori se prično šele v drugi polovici meseca aprila, zato pa uradujejo dne 6., 13., 20. in 27. marca, potem 5. in 12. aprila stalne naborne komisije. Delovanje omenjenih komisij ni omejeno zgolj na naknadne nabore, marveč se jim lahko predstavijo tudi taki naborniki, ki pridejo letos k naboru, zlasti taki, ki so se vrnili iz inozemstva v domovino ali, ki iz posebnih ozirov vrednih razmer žele odpraviti nabor pred rednim glavnim naborom, če vlože prošnje na pristojne politične oblasti. Mestni magistrat ljubljanski, dne ^8. iehiuarja 1910. 2a •ekrtnvaaje občinski! »pravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik! Lasc^an 1. r. Poprave in oglaševanja se irrrlujejo točno in računijo najceneje. a I 898 Miren tek v I Najboljši material Velika delozmožnost Auto Laurin & Klement v Mm z modernimi velikimi brzoparniki iz LjoUpe tez HDtwenie. t HEw-Tirt je proga ed Star Line deča zvezda Na naših parnikih Hnland, VaSerUnS, Seelana, Laplaatf la ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ijnbljane vsak irck popoldne Naši pamiki vozijo tudi na mesec po večkrat sss Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica odslej štev. 26, od južnega kolodvora na levo pred sn<*no gostilno npH Starem Tlilarj a11- Naravnl vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko. □!□ □piaplDlDiaiaiaiaia Hlačna krila se prldskfls v sadalsm čssa veliko ssainiSBls la simpatijo, tsr vlada zaradi tega vsliks vpraAanls po olik. m isključeno, da ss ta moda tudi tukaj oeilo rasiiri, vslsd toga oddajam damska krila ■ajnovejšega kroja in vseh modernih barv pod lastno ceno. O. Bernatović Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg 5. □ininininlnlDlninploin □ □ □ e Briljanti na obroke! Vsak. ti posije K is- . dobi takoj pristeo 14 Uratei stat verftite) prtlaa c kr. panciru, okoli 4 grame tetak. Dalje prlatan b HJaatil sretao najaodem. obHko, ▼se kraje. Debelost prsta Bij' se"navede 7 ■7lta7ett1n' att'poiije profka seaArJsT' Breolava, (LunSankaroj) Moravako BCHUTB 1 do 2 vinarja obratnih stroškov mfltorlpni T nifaiffl lil* na uro in HP z mojim pat j",1011*" 4 mmmm p" tiskom ii za aim Uli od 16 H P naprej; 4 do S vin« pri mojih petrohnskih motorjih in petrohnskih lo-co-mobilah, dalje 2 3 HP tudi stoječe motorje Tvornica motorjev I. WARCHAL0W3KI HJ, rnhntN U ratu Cenovntki erati- 153 Na tisoče motorjev v Ug*50. Dobiva ae v lekarnah, droge-rijan, trgovinah in prodajalni* cak sladkornine. Zaloga v Ljubljani: B. Ćvanćara, drogerija „Adrija"; T. afeuerager; T. Novotny; n Josialna Schami* A. Šarabon; M. Ph. Sušnik, lekarna. s Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrirana zadruga s omejeno zaveso s sedežen v £jubljani, JKar.je Zerezje cesta št. 11 (X sike j). Zaloga poMštva lastnega Izdelka in tapetniškega blaga. 3zvršiie vsa mizarska stavbna dela. XXXXXX XX XX i^P"" Najnižje cene. €0 6 o e 3 ca P XXXXXX xxxxxx iXX XX XX XX Ljubljana, Turjaški trg štev, 7. 237 B xx iKaC XX xx_ xxxxxx za spalne In Jedilne sobe, salone In respeske sobe. Freproge, izstorl, modrocl na vzme: žlmnatl modreci, otročki vozički Itd. xj? vmr Nalsolidnejse blago. xx xx __xx xxS5čxx xxxxxx at( L FP, ŠeVČlkWmMl. 56 puftkar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih pušk la samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, aalaUk in eeiklh strogo preiZkUŠenik pušk, ?a ka»ere j^mem '.a dooer sirel. fo>ebno prip*. luCatli labkO trOCOVke in puake Book s Kruppovimi cevmi za brezam in smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin IHP po najnižjih cenah. *M Popravila ln naročbe ao izvrsujelo to ino la zanealj've. Cenovnlkl na zahtevanje zastonj In poataioa proete. Ausust RepiC nin It. iS d Trma):. iiaotaje, oooravlja ia presaja vsakovrstne sode ne aalnUllk eenak. Biož Jesenko Ljubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. — najnovejša faaona —s-- po najnižji ceni. 8 tlnstrovani ceniki zastonj in po tnine prosto. % o B O -ac 4* Najcenejše domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Viclmar Ljubljana Pred ftkofiio 19, Siarl trg 4, Prešernova nllca 4. i Žfalert xaii/a ryt pa evnt in XKfftvvrsfnatt>jcisnilct tkycseirvxn/arnc\ J. X. Kaiser► r LjDtijani. SeleoBurgove din it. 6 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov Inttil iitnim na lel klin (Miun) kakor Mi letalni ogea] po najnižjih cenah. PiTiilimlMfflilTiaiii kitiUct lini in »lila. 16 P IZ Ml oeini! v Čeških Budejevicah- To je izborno, na plzenjski način varjeno pivo. Salo gos LJubljana j V. H. Hohrman. Trat: Schmldt Jb Poloai. Postojna! Emil pl. GarzarolU. PnlJ: Lacko Kril. Trnovo: Rudolf 1875 Valentin. Beka-Suiaki Ante Sablick. Edina zaloga Izvirnih oimriškili čevljev, i zaloga leilln v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. C. kr. izvedenec in učitelj Glasbene matice11 Ljubljana ALFONZ BREZHilC Ljubljana Kongresni trg št. 13. tlajvefja, mi\& in ediza *mm tvrdka is izsKojevaliica klavirjev ia sanaoBljev. Velikanska zaloga vsega glasb, orodja, kakor: violin, citer, '.'.ar; tamlznric, harmonik, klarinet itd , naisoiisik strun (tudi Weicheld) ter mnaikali*. Prodaja na čudovito majhne obtoke tudi brez aadat|a, tako. da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu npo2elxiuM ter si na najugodnejši način odplačevanja nabsuti instrument prve vrste. D.oTia firma klavirjev «;r?vka, Ho zi & Heitzzsann, 8telzhaninier in Edaler ter Horngel in Macborrr (amer harm.) so svoje zastopstvo za Kr njsko meni poverile in Imam le iaz izključno edini te znamenite instrumente v najv. zalo ;i in izbiri. 10 letno pismeno jamstvo. Popravila in oglaševanja klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno. gmr- Na.nižja izposojevalnina. -enoj 27/ rriaai Ustanovljeno 1853. OJoptiomiCo. družba z omej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica Oun J X!i, Oudrunstr 153 grade za apecialiteto: polne jarme \seb vrst za parne vse stroje za obdelovanje lesa B krožne žage, trakotnr sagf stroje za oblanje, strrje za skob _ ljenje (Frasma^chine), stroje za luščenje furnirja, stroje za upegnjeno pohištvo, stroje za sodarje, tra ismisije. Prospekti proračuni stroškov obisk inženirja zastonj. 192 Glavobol in nervoznost :sr.; 79 0602 30 C kr. priv. tovarna za cement Trboveljske priporoča svoj priznano izvrsten Poi-tlamel-oejmant v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote deleč itn*krU|aJo4t dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 205 raznih uradov in najslovitejžih tvrdk so na razpolago« Centralni urad: Dunaj, L, Maximi1ianstrasse 9. Slovenski optični zavod a> o >j K/i & E O 7ZZ cd ^ FR. P. ZAJEC 2832 Ljubljana, Stari trg štev. 26 priporoča veliko zalogo rasnih O ta', icipalcev. MoltBariM Immm*«... daljnogledov itd. - Odala in se.palc, Te ^^Sm^frJ^JEJi receptu. V strokovnjaško dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v očala in v ščipalce m izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno k Zlatnina, razne nrc, prshni, uhani, verižice, naprsne igle itt. * ~i ■ * ^ *>*. — 3van ]ax in sin v Ljubljani Dunajska cesia 17 priporoča svojo bogato nalogo voznih koles. f3 g) Šivalni stroji xa rodbino in obrt. ote/plačni korzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji „ADLER". BjgfjJB teta HCt OdllkOTsna: Tmiizu 1865. Slav. občinstva v mesta in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z nipisi. Zonania iznDla se iziriiiitja hifro is totni. Cene brez konkurence. V zalogi Je vedno do 500 kosov od 2 K > 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere 3964 SGLIC LJubljana Mestni trg U 12. Najnovejša Iznajdba! Uelik požar se zamore lahko in naglo pogasiti samo s Smekaloviml brizgalnžcaml s 40 delavske sile pomanjsanira ravnotežom nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje bhzgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Eriko, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, iencur, Koroška Bela, Brnsica, Zgornja Slika, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, Otok, Trzin, tabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stoaice, Vatla vas, SL Peter na Dolenjakesm. R. A. SMEKAL v Zagrebu__ skladiiče vseh gasilnih predmetov, brizgali.*.;, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojar ter motornih mlinov. dplačevanje na obroke 129 odlikovanji —~ tata IniO 154. ! Brata Crkoslikana. lakirana, stavbna Prodajalnica s (Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". EBERL n 243 L Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. 40 krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plasČev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. £13 E*J: [EiJ Pekarija, in kavarna Stari trg štev. 21. Filiale s Glavni trg št 6, Kolodvorska ulica št. 6. 5. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančere mannt. trgovine priporoča klobuke slamnike čenire. razno mošKo perilo, kravate, ovratnike itd. itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. [al filial lil pila] [al fal jp. lili M fSj V T L □inlnininlDln Združeni čevljarji V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14. asaaaaal »■ waaa»aaa1 razstavi aa Duaaja l.ltOO. priporočajo sv« io bogato zal go ohuval za zimsko sezijo. Vse vrste moških, dam« akih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za peto, vrvico, zaponko, čistila Itd. vedno v največji izberi. Specialisti za pravo gorske in lovske čevlje. Izdt luje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. — Zunanji ^ naročila proti povzetja. Zahtevajte cenike. 5 I ISll2ll2]lSllHJlH]lHJl£llSJlSJlSJlSJlSJl£Jl2Jl2J | Veletrgovina a žeieznino I 2 „Merkur,, I Peter Majtiič, Celje 1 podroiaka v Kranju podružnica v Kranju ■ se priporoča za nabavo žičnega omrežja, ograje iz žičnega omrežja v vsaki izpeljavi, stavbnih nosilcev, lepenke, vsakovrstnega orodja najboljše kakovosti za poljedelce, kakor tudi za obrtnike: nadalje: zelo dobrih in praktičnih bran za travnike, poljedelskih strojev iz prvih toiaren, nepremočljivih plaht za vozove, komate in konje itd. Prodaja umetna gnojila, kakor: Tomasevo žlindro, kajnit kalijevo sol, soperfosfat, žveplenokisli amonijak in diski soliter. dobička 3267 * Hajoila in najoitrejša vožnja v Ameriko s pamiki ..SeverooeMkena UW iz Bremna v NewYork m aaaaaaaal brzopatatkl „KAISEB WILHELM", „KBONPRINZ * ^""inLHaan mKAISEB VILHELM d. 8H0SSE". Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega A parobrodn.ga drUva kakor gMjg« ^eleprp°f ame"sklh že,eznlc d°»'te " " ll .5 " nasproti občeznani gostilni „pri starem Tišlerju**. Odhod ls Mnbijane le vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa M nolnnnila. ki so tikalo potovanla, točno in brezplačno. — « pviaaeaa.«^ poi|retba polena, roolna in solidna. trn Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado. Meksika. Kalifornijo O Arizona. Utsa, Wi#ming, Nerada, Oregon in Washimrten nudi nase društvo posebno N usodno in izredno ceno čez Oalvaatan, Odhod na tej progi iz Bremna A 8 enkrat mesečno. Tti ne doHvaio pa tudi listki preko Biltlaorain na vse ostale dele sveta kakor aH Iraiilije! KaH. Bieses-Airea, Coloako, Singtpore r Avstralije itd. ED D-B 4 61 09 65 podružnica v Trstu Via S. Nicolo it. 80. drnžnica v Trsta Via S. Nioolo it. SO. :. Delniška glavnica H milijonov tara.:. od dnm 4% * M ii vanuotni zakladi II railiiooo? knm. IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE BANČNE TRANSAKCIJE POD NAJKULANTNEJŠIMI POGOJI. :-: so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve ia cene. Ljubljana, Dvorski trg 3 Telefon štev, 237« J Ljubljana, Dunajska 73. Beton in železo-beton. Fundamenti. Stropovi. 968 Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksllolii, umetni kamen: okraski za fasade, obhapiise mize, balustraiie. Spretna prodajalka 859 sc sprejme v trgovino motornega blaga, toton Trevn, Jeseaiee, •oroaioko. en IMIGRIIM (Fernolendt) Je najboljše čistilo za čevlje. Dobiva se povsod, fta hrrti razstavi ta kraai« tilikffao i ilate svtfnji. Neopravičljivo je, ako ne rabite mojih higienskih špecialitet, ki nudijo sanes- | lji nemški bogatini in vsi isvod) v Ljubljani vštevši nemško šparkasa, •ločim ima nemška šparkasa sajna edinole v svojem rezervnem fondu jamstvo, drugega ne. Ker postaja invazija nemškega kapitala v Avstriji vse silnejša in je čisto gotovo, da pest . ruškega kapitala nikoli več ne izpusti, kar je zagrabila, zato je goto-časa primerno, da opozorimo slo-nsko javnost na pretečo nevarnost, a j zmaga nemškega kapitala poni gospodarsko in politično suž-ist Slovencev. Naš narod se mora braniti nemške invazije in Če naj se uspešno brani, mora sovražnika do-spoznati. Temu namenu naj služijo naslednje vrste. Do ustanovitve nemškega cesarstva, so imeli bankirji v Frankobro-du ob Majmi nekak monopol na bančne kupčij*- v Nemčiji. Pni g bančnih tvrdk v Frankobrodn so bili večji bankirji se v Berolinu (Men-delssohn in Bleiehroder) v Hanovni in v Hamburgu. Dotlej so oskrbovali ?emski denar posamezni bankirji. To pa se je vsled razvoja gospodarskega življenja kmalu bistveno i/.pre-nilo. Na mesto posameznih bankirjev so stopile večinoma banke, delniški zavodi, in s tem t?e je gospodar-srvo na Nemškem silno povzdignilo. Število bank se je na Nemškem bitro ožilo. Še pred 20 leti je bilo na ^em Nemškem le 87 bank na delnice, ki so vse skupaj imele okroglo 1200 milijonov kron delniškega kapitala ID 1500 milijonov hranilnih vlog. Da-3es je pa na Nemškem dasi je v zadnjih letih propadlo 16 bank, ze 105 bank, ki imajo 6640 milijonov v]r>g\ Največja je »Nemška bankam, ;tauovijena za časa nemško - franke vojske in pri kateri so baroni Borni obog-ateli. Ta zavod, ki je v ajtesnejši zvezi s svetovno politiko Xe in čije, se je čudovito razvijal. Pred i0. leti je nemška banka imela Se IG TiiJijonov kron delniškega kapitala in poltrerji milijon vlog*. Danes pa nia delniskeg-a kapitala in rezerv 320 milijonov in e>z tisoč tristo milijonov v]o# in letnega prometa nad sto-^isoč milijonov. Nemška banka ima ^800 uradnikov in služabnikov, ima »like fiHjalke v Londonu, Carigradu in v Bruselju in polno malih filijalk, a pri Anatolski in pri Bagdadski ieleznlc! vso moč v rokah in je od nje odvisnih vse polno bank v Aziji in na Nemškem, v Afriki in v južni Ameriki, pa tudi že na Balkanu. Vodja te banke je Artur Gwinner. Mož je začel kot majhen bančni uradnik, a je danes eden najvplivnejših mož v nemškem eesarstvu. Enkrat je v pruski gosposki zbornici nsta * riprl in finančni minister Hheinha-ben je moral odstopiti. Poleg nemške banke igrata veliko vlogo privatni b*»nki Bfenrfels->ohn in Bleiehroder v Berolinu.Firma Mendelsohn & Ko. je bila ustanovljena 1. 1805 in goji posebno kupčijo z Kosijo. Ta firma sama je blizu 4000 milijonov kron investirala na Ruskem in zavira mojročno gospodarski razvoj Rusov ter dobiva iz Rusije velikanske obresti in dobičke. Ti žulji ruskega naroda bogate Nemčijo v veliki meri. Tudi firma Bleiehroder je že sto let stara. Ustanoviteljev sin, Gerson Bleiehroder, je preskrbel denar, s katerim je Bismarck premagal Dansko, Avstrijo in Francijo. Bleiehroder je >lf>dil Bismarcku tudi v Pariz iu je bil njegova desna roka, ko je iz pre-maganeFrancije izpresal 5000 milijonov frankov vojne odškodnine. Poleg teh velikanov med nemškimi bankami je seveda Se mnogo dragih zavodov, ki te morejo imenovati znameniti. Tako ima Draždan- ska banka 200 milijonov mark delniškega kapitala. Diskont banka ga ima 170 milijonov, Darmstadter bank 160, Berliner Handelsgesellschaft 110, Kommerz & Diakont-Bank 85, Nati-onalbank 80 milijonov mark. Na male banke se tu ni6 ne oziramo, kajti male banke, naj še tako procvitajo in množe nemško imetje, služijo vendar največ samo lokalnim trgovskim ter industrijalnim potrebam, velike banko pa delajo ekspanzivno zavojevalno gospodarsko poli-tiko in v tem tiči njih pomen tudi za Jugoslovane. Skoro vse te velike banke so med seboj v zvezi. Razdelile so si ves svet ' v interesne sfere in zasidrale so se že na Švedskem in Norveškem, na Španskem in Grškem, v Srbiji, v Bolgariji in Rumuniji, na Turškem, v Maroku, na Japonskem in Kitajskem in v eeli južni Ameriki, najbolj pa ua Reškem in v Avstriji. Će pri tem pomislimo, da narase nemško narodne premoženje vsako leto za 4000 milijonov kron, si uapravimo lahko sliko, kaka strašno moč ima ta — tuji meč. Jugoslovani srno tisti, na katere obrača sedaj tuji meč jako veliko pozornost in treba je združiti vse moči, da nas ne poseka. Prva naša potreba je, izpopolniti in okrepiti svojo gospodarsko organizacijo. Naj posamezne nesreče nikogar ne oplaše. Imamo »Ljubljansko kreditno banko«, in »Jadrausko banko« ki čudovito dobro delujeta in Žanjeta lepe uspehe, ter sta največje važnosti za prihodnjo^. Pa tudi zadružništvo, ki je zelo velikega pomena, si bo opomoglo. Treba je samo, da vse naše zadruge in posojilnice posnemajo tiste posojilnice, ki so se s solidnim, previdnim in pametnim delom iz malih začetkov razvile v mogočne zavode. Takih posojilnic je vež na Slovenskem. Omenjamo le eno, namreč »Kmetsko posojilnico ;< v Izubijani, ker je ena največjih zadrug na jugu monarhije in ki si je s svojim vestnim, vedno strogo gospodarskim poslovanjem pridobila najpopolnejše zaupanje in je po varnosti in zanesljivosti prava trd java. če bo vsa naša denarna orgauizaeija tako stala tu, kakor stojita naši banki, Kmetska posojilnica in Ljubljanska mestna hranilnica, če se bodo naša gospodarska organizaja razvijala in spopolnjevala po teb vzorih, potem nas pač še ne bo tako kmalu premagal — tuji meč.. m * mi Kmetovalci, živinorejci! Kužna bolezen na gobcu in park-Ijih je provzročila v mnegib kr. jih države ve ter ina me odredbe, ki so promet z živino občutljivo omejile in se je vsled teh odredb prepovedalo tudi mnogo sejmov. Te okoliščine so lastnikom živino otežkočile prodajo in jo p^ntikod celo popolnoma onemogočile. Po.>ebno težko je dobiti stojno živino (živino za pitanje in krave molznice) tako, da se je bati, da mn> gi posestniki, ki rabijo Vdko živino, je ne bodo mogli dobiti pravočasno zadostno število. Zato je potrebno, da se vsem prizadetim krogom razglasi in naznani, kdo in koliko ima take stojae živine na prodaj, in kdo in koliko jo namerava kupiti. Centrala za prodajo živine, ki je poklicana čuvati koristi kmeti s va, je prevzela nalogo potom razgb šivanja ponudb in povpraševanj mi kup stojne živine kolikor mogoče pospeševati. Zaradi tega se vabijo vsi kmetovalci In živinorejci, ki nameravajo tako živino bodisi kupiti, bodici prodati, da naznanijo v pismu ali po dopisnici Centrali za vnovcevanje živine, Dunaj (Zentrale fiir Vi?hverwer-t u n g, Wien VIII., Lammgas&e 4) sledeče : . Ime in natančni naslov. 2. Če želijo živino kupiti ali prodati. &. Število živine, ki je na predaj, oziroma ki jo nameravajo kupiti. 4. Starost in pasmo živine. Prijave pošljejo lahko posamezni posestniki vsak zase, ali p t jih v pošljejo kmetijska društva, živinorejske zadruge ali zadružne zveze za vse svoje člane skupno. Take prijave se bodo zbirale, sestavljale in kolikor mogoče hitro razglaševale. V prvi vrsti se b do vršile te objave v posebnih lastnih zaznamkih,ki se bodo razposlali vsem kmetijskim deželnim, okrajnim in krajevnim društvom in zadrugam, kakor tudi vsem c. kr. okrajnim glavarstvom, kjer bodo raspoložene vsem interesentom na vpogled. Pri okrajnih glavarstvih bodo dobili te zaznamke zlasti veterinami organi. Po možnosti pa se bodo raz-gtaševali ti zaznamki tudi v kmetijskih strokovnih listih in pa v dragih časopisih, ki so med kmečkim ljudstvom bolj razširjeni. Na zahtevo lahko prejme vsak interesent tak zaznamek tudi naravnost, Kmetovalci as vpeeljejo prav mnoga prijav! Ako se oglasi v kakem kraju primerno število kmetovalcev, ki imajo živino na prodaj, bi se lahko, oziraje te na voterinarne odnošaje, I>osfkrbelc za to, da se prižene skupaj v svrho prodaje naenkrat vsa živina iz dotičnega okoliša. Odpošiljatev živine je seveda odvisna od krajevnih veterinarnih od-liošajev i u je podvržena odločbam deželnih oblasti. Za pojasnila in posredovanje v teh zadevah naj se obračajo kupci in prodajalci naravnost na »Centralo za vnovcevanje živine na Dunaju, (Zentrale ffir Viehverwertung, Wien VIIL, Lammgasse 4). Centrala za vnovcevanje živine. * — Svetovna razstava v Tnrinu in Rimu se otvori s 1. aprilom t. I. turinska razstava tvori delo in industrijo in so zastopane vse države sveta, na velikanskem prostoru ki obsega 1 milijon dvestotisoe m2 na katerih so postavile svetovne države 8»vo-je velikanske paviljone. Posebno se odlikuje francoska, angleška, belgijska in nemška država. Tudi Amerika, Brazilija, Argeutinija, Urgvaj so zastopane. Poleg industrije in dela sta na razstavi zastopani tudi arhitektura in moda. Vozne cene so od laške meje naprej znižane in -tane vožnja od Kormiua do Turina II. razred 21 lir, tretji razred 1355 lir. Vožnja iz Kormina do Rima stane II. razred 25 lir, III. razred 10 iir. Natančni prospekti o t urinski in rimski razstavi se dobe v deželni zvezi za tujski promet Tourist-Offiee, Miklošičeva ulica 6. Prodajalna z vso opravo v Št. Vidu pri Zatičini na Dolenjskem :-: n odda v najem takoj za vsč let :-: po zelo ugodnih pogojih. Več pove Ivan Končina, Gore-njavas, p. Zattčina. 820 I i* več nego 2000zdrave l- i kov označilo $peciaiiteu goeii* po h vs*-ga v izobilju Pripravno je za vsako obrt ali kako večje podjetje. Z* ml je se na željo kupca pr< da zraven do 60 oralov, ali pa rranj, tudi se prodajo sama poslopja. Kope, ki žele več pojasnila o tem ali o kakih drug-h posestvih naj se og'ase v posredovalnici L. Rebolj ▼ Kranju, ter naj prilože znamko za odgovi-r. iFran Sax fjnbljana, gradišče 7 „Pri kroni" slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke. Uvala: električne napravo za luč in moč (izven ljubljanskega me* t nega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; olaktr« zvonila, telefone ud. :: Strokovnjak za strelovode. :: Bas mm pm mh n mpajp z dobro idočo gostilno in hlevom na lo prometnem prostoru v središču Ljubljano s stanovanji za stranKe je zavoljo družinskih razmer na prodaj. Kje pove upravništvo slovenskega Naroda« 914 N.č ne parnoga! Ljubljana ^ Sodnijska ulica št. 5. AKo imate dravel pa Vam pri Vašem 1 gospodinjstvn ne g sme manjkati dela- S zmožni, stanovitni K separafor Diaeslo ker je to najboljši separator, ki dela mlekarstvo dobička-nosno in je prav ceno. Na uro predela 120 litrov. Cena samo B lil«-. Zahtevajte prospekt št 125 ter jaaMtteae Mfeje fra tis hi fraafce ed tvrtke trafikantinje v Ljubljani ali na deželi. FonuJbe pod |,traIikaM na upravništvo »S'ov. Naroda « 851 Odvetniški ln notarski solicitator izurjen in zanesljiv teli svoj O službo P remeni ti. — Ponudbe na upravni Stvo »Slovenskega Naroda.« 839 Sprejme se. te mogoče takoj koncipijent z daljšo prakso v pisarno 904 odvetnika dr. Al. Brenčiča v Celju. V Spodnji Šiški it 97 so odda stanovanje s 5 sobami, predsobo, pritiklinami, sadnim in zelenjadnim vrtom. — Vprašati tam pri hišnem oskrbniku ali v gradu Tivoli, I. nadstr. levo. 544 300 10 letnih lepih smrek ima napredaj 881 Ivan Tomšič na Vrhniki. Zidarski ji se takoj sprelme pri stavbni tvrdili Ivan Op, Ljubljana. Išče se spreten 87! za parno tago na Hrvaškem. Ponudbe z navedbo zahtevane plače ca uprav. >>SJovenskega Naroda« pod šifro „Gozdnl manipulant 652." Po zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji k proda vsled msM ii jrast? toki! hotel .Pošta' v Kranjski gori 883 izvrstno vpeljan in ima posebno poleti debro frekvenco — Natančneje se po-izve pri lastniku v Kranjski gori. aredi vasi ob glavni cesti (lahko tudi z zemljiSčom)| pripravna za vsako obrt, se iz prosto roko ceno proda- Vprašati je uri lastnika J. TTJRKP. Por. Logatec 64. Prostovojno se proda PH. Mavtarth a Co. ■—t 11, TUllKlMIl TL za parkete, ležeča na reki Sori pri Škofji Loki, 3/4 ure pešpoti od postaje Škofja Loka oddaljena. Vodna moč pnbl žno 100 konjskih sil. Več pri lastniku Ignaciju Gusall v Skofji Loki. g Žil POHDDBJL 22 let stara gospodična, izobražena s precejšnjo doto, se želi seznaniti z gospodom. Resne ponudbe s sliko na poste restante „*tov. 45." 838 3395 0 AFU 0254 02572161 ED. SMARDA Ljubljana, Dunajska cesta 18. V novi MM „Kmetska psMjOalM", mmpkII imUm pH Jlfvmm* Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske dražbe Vožnja traja samo 6 dni! izdaja tudi vozne listke iz Amerike v steno domovino, prireja posebne vlake 1863 in preskrbi okrožne vozovnice (Rnndrtisebillets). C. kr. avstrijske j& državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Odaoe Is Mvbl|«a« rje*. seL) 7-©4 x Jutra). Osebni vlak v »men: Trtic, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec 7*?fi zlutraj. Osebni vlak v smeri: Grosnplio, Št Janž, Rodolfovo, Štraia-Toplice, Kočevje. fi*!2 Gopotdne. Osebni vlak v smeri* |ese- cice, z zvezo na brzovlak v CsJoerCj Dunaj j. k., Line, Prago, oraidane. Berlin, Beljak, Badgastein, Sol n ograd, Monakovo, Koiin. 11»ao dopoldne*. Osebni vlak v smeri: Triic, Jesenice, Trtui, Beijak, Celovec, Gorica, Trst. t*S2 popoldne Osebci vlak v smeri! Gre asplje, Rudoifovo, St. Jani, StraJa-Toplion. Kočevje, 3»30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. S*I6 aveder. Osebni via& v smeri: IfBSii jesenjce, z zvezo na brzovlak v Seijak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solno- frad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, uesbaden, Kolin, Dusselaort, Vlis&ingen. Trbii. 7-40 iveAer. Osebni vlak v smeri: Grosepijs Št janž, Kadollovo, Kočevje. |C*iO ponoći. Osebni vlak v amen: jese* niče, beljak, Gorica, Trst. Odhod is IjnbSjane (državni *oiodyor). 7*28 zjutraj Utrnr ^ sit v Kamnit. 205 popoldne: Meanec v Kamnik. 7*33 zvečer. Meša ec V Ksaniz. *»!** <»ft»ar*A H »riaad v L|abliaae (lesa zjutraj. Osebni vlak U Jesea'e, v na brzovlak iz Lierliac i>.*4t*i Monakove^ Šotoagradi trtica i»ft3aa*l zvezi P-ase, Lincr, Badgasteina, Belja**, Gorico, i e-oa /jutrai Oratal vik is "lata}* do!tov«ga, Cr ■artaj Št Ja^ia. 10*12 do^olins: Osebni vlak ?*: Tibiža, Jesenic v zvozi n& brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diisseldorfa, Kolina vVi^sb^dna. Frankobro^u, Mona-kolega, Solnofcf iua, Inomoeta, Badgasteina. oeljak^. U°2o dopoiono: Osebni vlak is Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča 2*5«; popoidne: Osebni vlak is Koće**«, , eraiv. - Toplic, kuaoiiovcga, Grosuplje, SL Janža 4*,7 ^ooeldne: Osebni -rok is Trbii«, Celi vca, Beljaka, Gorice, Trsta, leseeic, T;--:.f*a. 2 53 zvoOer Osebni »la< a fese ic v zvezi na brzovlak u Berlina, Draždan, rvaje* Linca, *»«»*ca, Monakove^a, Soluogfcda, Badgasteina, Beiiasa. Dunaja i. k. 3*16 a*oder: Usenoi viaa is rieijaca, Trbii i Leiovca, Trsta, Gorice, Jesenic Tržića. 0*O7 z veder: (Jseom vi«« is Kote v .a, Str i e-Toplic, Radolfovega, Grosuplje. Si Jani«, 1)*22 ponoči: Osebni vlak iz Troiia, «-c j/ca beliaka, Trsta. Gorice, leeeaic Prihod v Liaeiiaao (d rt a v ne selosaioa). 6*^6 ziutrau Mesanec it *anni*a, io*39 oopoid**: Mešanec iz Kamnika. d*«.0 z veder-. Mešanec -i fvaraatva. IO 30 po noč); Mešanec iz Kamnika (s ob nedeljah in praznikih \ mesecu oktobru. Časi prihoda ta odhoda ao navedeni * sredajI evropejskem časa. Osno osiko potrtim perle! 9 t* eevega asas^Naam K 960, boljega K IT. _ K 1*-. leam, mehkega, sftnjbljeaea* K »-K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju Tndi se msasaji sU _ aaaaj vzame proti povraavt poaaaa stroškov. Benedikt Sachaei, Lobea 35 P« sMl— m Iflikiaaj 464 Pomladna io poletna sezija 1911 ^apon n***. SlOialf a* «sosp!stno rt^il-o obleko fsdcrje, hlače, te-lav« stane samo kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon 7 10 12 15 17 18 20 kron kron kron kron kron kron kron i Kupca z* Črno salonsko obleko 20 K daij: ol?€p za površnike, turistovski ledin, svi!nati kamgam itd. itd. raz-pc^ilja po tvorniSkih cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 jr tvornica atikna ^' ^ -imrtof v Brnus 9kf#ae jrs4s In po&tntae presto. P. «;t*r*ontl irmunih ođjcaak«v. ako otago mroU dtrekcio ri ftrui Sicfct-labof &« prec^ftajc i.-r, i proneta M*ia vcJao as|vsSla laslra Tomi^mp? blefa. — SfadjM sslnlt|a sesa — Ttsdi ^ijid miročHd ee po vtorcn v. ttoo iartt. Varstvena znamka: Sidra. 170 □la|a|Lj|G|D □ Dobre okvlzlterle 907 □«□!□□ □IPIOMD □ □ □ □ □ □ □ □ za Kranjsko išče ena prvih valnic proti proviziji, ev. stalni plači. Ponudbe pod „Pravica do pokojnine" a na upravništvo »Slov. Naroda** :: Dve hiši se zaradi družinskih razmer prodasta. f eii ]e gostllDiska koncesija, edina v vasi v dragi se izvrže kovaška oort. Kraj je jako pnljuhlje a ljubljanskim izletnikom. Oddaljen je le tri kilometre od ž« l*-zniške postaje. — Kdor bi hotel tudi še kaj zemljišča, mu je tudi na razpolago. — Naslov v uprav-ništvu »Slovenskega Naroda«. 874 11*— ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. C. ki. držaf&o-železniško ravnateljstvo v Trstu fJninMt. Capsici conp. Nadomestilo za Pl-Effil i sita priznano izbora«, seleciee tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajesjo itd. po 80 h, K I -4u in 2~ se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno priljubijenega domačega zdrav i!a naj se jem ejo le originalne steklenice v škatljicab z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek Dr. alie&terfeva lekaraa pri »Zlatem leviš" v Fnp, EliSfiita t 5 ura. j ,ih Krasna umetniška reprodukcija v več barvali .-. znamenite Grobarjeve slika firnožo ustanovitelja slovenske književnosti visoka S6 cm in iiioka 55 cm je najlepši okras rsa&* slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. Cena s posto K 3.2D. "SS Dobiva se v i. mmm i 11 V LJUBLJANI se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov, računov, kuvert, vizitnic itd. Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon". Telefon štev. 85. Telefon štev. 85. m* > .V;'., v r , .'5 U7