primorski uro
i)ljS®©A
PORTOROŽ
AVGUST 1999
leto 5
številka 66
cena 120 SIT
Banica Koper
G1P Stavbenik gradi /a tr<;
V Luciji nastaja III. faza TPC
•' - '»*■
v v 'Cf5'"'


|
11
.M—
3 J-
m PSp* UBi^ii r fe«! i
N
At' ena turistična i sramota	i
Vedno več
\/
^blokiranih ZR
K pritličju objekta bodo večja blagovna hiša, banka, različne trgovine, poslovni prostori in gostinstvo, ob njej (v smeri Marine) pa še osrednja piranska avtobusna postaja. V etažah bodo prostori, namenjeni poslovnim dejavnostim. V sklopu objekta ho tudi garažna hiša. Rok izgradnje je september 2000, oziroma skupaj z garažno hišo november leta 2000. (Stran 6)
Glede bančnega poslovanja za občane se tudi za Lucijčane pišejo boljši časi. Darjo Valentič, izvršni direktor Banke Koper d.d. nam je povedal, daje Banka Koper v TPC III kupila prostor v izimeri nekaj več kot 400 m2. V pritličju bodo bančni šal-terji in plačilni promet z občani. V nadstropju pa vsa komercialna aktivnost Enote Banke Koper iz Pirana. Bančni šalterji v Piranu seveda ostanejo. Predvidevajo tudi zaprtje in morda prodajo prostrov sedanje agencije v Luciji, ki je postala pretesna. Vselitev banke v TPC III je predvidena za jesen 2000.
Sr*
IZOLA
EXPRESS OPTIKA
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500
	
HOTEL KOPER ODPRT
Rože za sposobnega direktorja
Termam Čatež kot večinskemu lastniku še vedno registrirane družbe po starem - Hoteli Koper d.d., je po daljših pripravah in tudi večkratnih napovedih, vendarle uspelo dokončno prenoviti in spraviti v obratovanje bivši takorekoč propadli hotel Triglav Koper, ki je z novo preobleko dobil tudi novo ime -Hotel Koper. Hotel sta ob prisotnosti številnih povabljenih gostov 12. 8. 1999 odprla generalni direktor Term Čatež d.d. Borut Mokrovič in direktorica Hotelov Koper d.d. Mojca Kačinari. Na otvoritev je prišla tudi županja Mestne občine Koper Irena Fister in uspešnemu direktorju v znak pohvale izročila šopek rož (na sliki). Terme Čatež nameravajo morda že to zimo začeti s prenovo njihovega gostinskega kompleksa Žustema.
Nova piranska občinska uprava
Predvsem dober servis občanom in skrb za stabilno občino
Županja Vojka Štular je na tiskovni konferenci v občinski palači (21.7.1999) predstavila nove predstojnike občinske uprave. Novi direktor piranske občinske uprave je Pero Zovko, Atilio Radojkovič je predstojnik urada županje, Breda Klobas urada za finance, Boris Kočevar urada za okolje in prostor, Ljubo Bertok (ni na sliki) predstojnik urada za gospodarske dejavnosti, Milica Maslo bo od L septembra predstojnica na novo odprtega urada za družbene dejavnosti, Bogdan Pajek (ni na sliki) pa je v.d. predstojnika urada občinske inšpekcije in redarstva. Novoimenovana občinska uprava si bo predvsem prizadevala, da bo občina dober servis občankam in občanom ter da se ne bi uresničile vztrajne napovedi znanega tiskanega medija o “skorajšnjem bankrotu občine”.
FOTO: FK-INFORMA

>-
■>-
i
*	IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ PO NAPREDNEM APS SISTEMU
*	ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR 8REIL
Poslovalnica TPC Lucija, tel./fax: 066/773-296 Poslovalnica Koper, Pristaniška 2, tel.:066/278-600, fax: 066/276-788

TERME® PALAČE
Portorož Portorose Slovenijo
nudimo:
OBLOGE in KOPELI Z ALGAMI, ALGO MIX in ALGO PLUS, MASKO OBRAZA z ALGAMI
in še izvrstne terapije:
NVHIRLPOOL s slanico, THALAXION, ŠKOTSKI TUŠ in masažo MIILTI .1ET v novo opremljenem THALASSO CENTRU s 30% popustom
Vabljeni v bazene s termomineralno vodo, ki blagodejno vpliva na splošno počutje, dihala in kožo.
Informacije in rezervacije: Tel. (066) 747 360,747 041
Občini izola dodelili status turističnega območja
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je z odločbo dodelilo Občini Izola status turističnega območja in tako je občina od 20. junija 1999 že vpisana v register turističnih območij pod zaporedno številko 3.
Joško Joras uspel prepeljati pohištvo čez hrvaško mejo brez plačila carine
Občinski svetnik Joško Joras je pri drugem poizkusu 12. avgusta uspel prepeljati otroško pohištvo čez hrvaško kontrolno točko na svoj dom v Sečovlje št. 1 brez plačila carine.
SrcčajiicJlcSUSjuLjiižnaJPrimorsku bo 11. septembra v hotelu Delfin v Izoli. Govornika bosta Ignac Golob, član Sveta DeSUS, ki jc odstopil od kandidature za predsednika in Jože Globačnik, ki bo še nekoliko časa predsednik.
Ribiški praznik v Izoli (20. do 22.8.1999)
Med zanimivosti letošnjega tridnevnega ribiškega praznika v Izoli sodi tudi v petek, 20. 8. ob 19.00 na Velikem trgu podpis mirovnega sporazuma med Izolo in Piranom. Nekoč naj bi bili ti dve mesti v vojni, mirovnega sporazuma pa vse doslej še nista podpisali.
fW\
Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. & fax: 066/ 31-303
DNEVNO ODLIČEN KDLI1 IN PECIVO IZ MLINOTESTOVE PEKARNE KOPER
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto COlOP laboratory - Obala 41, Portorož - Izdelava fotograf)], prodaja fotografskega materiala In opreme
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
ZR Jugoslavija
Zaradi
bombardiranja 55 milijard mark škode
Po oceni neodvisnih jugoslovanskih ekonomskih strokovnjakov je zaporedno 78-dnevno bomardiranje Zvezne republike Jugoslavije, povzročilo za okoli 55 milijard nem-škimh mark škode. Jugoslovansko gospodarstvo je na tleh, vendar si bo opomoglo. Da bi doseglo približno enako produktivnost kot pred napadom sil Nata, bo potrebovalo najmanj 15 let. Socialna sfera, odnosi, in splošno politično stanje pa je na tem delu Balkana potisnjeno nazaj za 50 let. Po oceni Svetovne banke je škode na Kosovu zaradi tamkajšnjih spopadov in požigov za okoli 1,5 milijarde mark, kar je manj kot so sprva ocenjevali. V ZR Jugoslaviji bi sedaj nujno potrebovali mednarodno finančno pomoč, da bi lahko zgradili ali popravili porušeno infrastrukturo, mostove, tovarne, cestišča, rafinerije... Ameriški predsednik Bill Clinton je ponovno poudaril, da bodo ZDA pomagale oziroma sodelovale le pri obnovitvi Kosova, kije sedaj pod vojaškim protektoratom in nedostopno za jugoslovansko upravo, policijo in vojsko, vendar še vedno sestavni del ZR Jugoslavije. ZR Jugoslavija pa, dokler bo Miloševič na oblasti, neposredne finančne ali gospodarske pomoči (razen humanitarne) ne more pričakovati, je dejal Bill Clinton. Sicer pa si sedaj po končani vojni povsod po Evropi obetajo veliko “gospodarsko akcijo” -računajo na možnosti vlaganja na Kosovu. Tudi v bližnjem mestu Trstu menijo, da bi lahko tamnkajš-nje gospodarstvo odigralo pomembno vlogo pri prenovi Balkana. To je poudaril tudi italijanski premier Massimo D’Alema na nadavnem obisku v tem sevenem obmejnem italijanskem mestu.
K umirjanju razmer na Balkanu, večjim povezavam in gospodarski trdnosti naj bi prispeval tudi nedavni sestanek svetovnih voditeljev v Sarajevu, kjer so sprejeli deklaracijo, ki potrjuje njihovo zavezanost Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo v podporo miru, varnosti in blaginji na tem območju. Toda kaj, ko Beograda ni zraven. Ali je na Balkanu sploh mogoče urejati tektonske premike brez Srbije?
Med klošarstvom in prosjačenjem
Pes RottirciKer nenadoma napadel! gospodarja
Tu in tam slišimo, da so psi pasme Rottvveiler lahko tudi nevarni in da lahko nenadoma zarenčijo tudi na svojega gospodarja. Podobno in še veliko huje se je zgodilo nekemu moškemu blizu Hamburga. Njihov štirinožni ljubljenček je bil vedno dober in zanesljiv čuvaj. Tri leta je pridno varoval vilo pop zvezde Dieterja Bohlensa v Hamburgu. Naenkrat je postal agresiven in napadalen. Najprej je napadel njegovo prijateljico, potem še hišno pomočnico. Lastnik takšnega izpada ni vzel tako resno kar pa se mu je pozneje še kako maščevalo. Na čajanki na vrtu se je pes nenadoma zakadil v svojega gospodarja in mu razcefral obraz, piše Bild. Gospodarje moral na šivanje obraza, psa pa so z injekcijo uspavali.
Pravijo, da so štirinožci te vrste lahko tudi hudo ljubosumni ter da je zelo pombno kako jih vzgajamo. Vendar naj bo pes še tako dober in priljubljen, ko zarenči na svojega gospodarja daje znak, da se z njim nekaj dogaja in je treba nemudoma ukrepati. Rottweiler ima izjemno močne čeljusti, njegov ugriz pa je lahko usoden tudi za človeka.
Čeprav se v Sloveniji porajajo velike socialne razlike, nismo tako reven narod, da bi morali prosjačiti.
Žal se to že dogaja. Zadnjič sem pripeljal tujce portoroški bar Spiaggia. K naši mizi je prišla mlada ženska z otrokom v naročju in prosila za denar. Nekateri so ji ga seveda dali. Čez kakšno minuto je prišlo mlado dekle in od mize do mize ponujalo vrtnice. Nismo še naročili druge runde, ko je prišlo na teraso gluhonemo dekle in po mizah razdelilo nekakšne plišaste igrače s kartončki, s katerih se je dalo razbrati, da želi prispevek za humanitarno pomoč gluhonemim. Malce mi je bilo nerodno in hitel sem razlagati tujcem kako je pri nas vse lepo, da v resnici nimamo revežev in daje to kar so videli pri nas novost, na katero še pač nismo vajeni. Hotel sem jim povedati, daje na zahodu prosjačenje na ulicah nekaj običajnega, pri nas pa... Dekle s plišatimi igračami seje čez nekej trenutkov vrnilo in pobralo igrače z miz povsod tam, kjer jih gostje niso bili pripravljeni kupiti. Naslednje jutro meje pot zanesla v Sečovlje, v Market M-Degro. “Prosim, dajte mi 100 tolarjev za sendvič”, meje na mostu tik pred trgovino nagovoril moški iz skupine treh ali štirih, ki se tam dobijo vsako jutro in mimoidoče prosjačijo za denar. Včasih so uspešni, včasih tudi ne in zaman čakajo na dobre ljudi. Veseli so, če že dopoldne zberejo vsaj za steklenico navadnega. In tako iz dneva v dan. Fantje od “silnega napora” izgledajo zelo slabo. Dva si (verjetno zaradi nezgode) pomagata z berglami in kdo se jih ne bi usmilil? Domačini jih dobro poznajo in jim pravijo klošarji. Denarja jim seveda ne dajejo več. Moškemu z berglo, ki meje zaprosil za sto tolarjev “za sendvič”, nisem dal denarja v roke, ampak sem mu šel sendvič kupit in mu ga prinesel. Zahvalil se mi je, kljub temu sem dobil občutek, da nisem ravnal prav.
FK
Nevarne ozonske luknje
Izpušni plini vseh vrst sodijo med glavne onesnaževalce našega okolja. Visoko nad nami se zato ponekod že nevarno tanjša zaščitna ozonska plast skozi katero prodirajo nevarni sončni žarki, ki lahko povzročajo kožnega raka. Nastajajo tako imenovane ozonske luknje proti katerim se bori človeštvo na različne načine, zlasti z okolju prijazno proizvodnjo. Prepovedujejo uporabo raznih razpršil, strožje nadzorujejo emisije izpušnih plinov in podobno. Kot poroča ilustrirani časopis Bild je nemški zvezni minister za okolje Juergen Trittin (stranka Zelenih) napovedal, da bodo v ZR Nemčiji že leta 200 začeli udejanjati tako imenovano “EU-linijo” boja proti onesnaževanju okolja. Načrtujejo, da bodo v času “ozon-alarma” osebna vozila na avtocestah smela voziti samo še 100 km/h, na regionalnih cestah pa 80 km/h. Tovornjaki na vatocestah 60, na regionalnih cestah pa 50 km/h. Napoved ministra za okolje že kritizira ADAC. Menijo namreč, da je okolje bolj obremenjeno, če so na cestah dolge počasne kolone avtomobilov, kot pa če vozijo hitreje.
Joško Joras nas je v petek, 30. julija zjutraj obiskal našo redakcijo napovedal, da namerava okrog 11. ure na svoj dom v Sečovlje št. 1, prek hrvaškega mejnega prehoda Plovanija, prepeljati v Sloveniji kupljeno novo pohištvo, dve omari za otroško sobo ter da ne namerava plačati carine, saj po njegovem prebiva na slovenskem ozemlju. Njegova, še ne povsem dokončana hiša stoji namreč takoj za hrvaškim mejnim prehodom in nosi številko Sečovlje 1. Za katastrski urad - Izpostava Buje so to Mlini oziroma Skrile. Joško Joras ima v Luciji kavarno (Palma) zato mora dnevno tudi po večkrat prečkati slovenski in hrvaški mejni prehod. Vse kar kupi za svoj dom v Sloveniji, mora pač prepeljati čez hrvaški mejni prehod. Je Slovenec, piranski občan in svetnik. Območna geodetska uprava Koper mu je 12. januarja 1998 vročila sklep o določitvi hišne številke Sečovlje 1. V okviru Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri si že dolgo prizadeva, da bi državi končno po osmih letih neuspešnih pogajanj, dorekli kako bo s “spornimi” zaselki onkraj Dragonje, h kateri državi naj dokončno pripada-
Nemški
turisti
preplavili
Mallorco
Letošnja turistična sezona pri nas ne kaže najbolje. Kaže, da bomo na koncu leta zabeležili kar precejšen (10 %) izpad tujih turistov. Pričakovati je, da se bo letos prvič spremenila tudi struktura turistov v prid domačim gostom. Domačih bo namreč kar za nekaj odstotkov odstotek več kot lani. Organi-zi-ranih skupin je vse manj, zato pa veliko več individualnih dnevnih gostov, ki pa žal zapustijo svojo turistično destinacijo že ob prvi sapici. Precej zaskrbljujoče je, da turisti, tako eni kot drugi, ne trošijo več toliko, zato lahko od letošnje turistične sezone pričakujemo bolj skromen izkupiček, kar pa ni dobra popotnica za turistično gospodarstvo, kije v zadnjih dveh letih veliko denarja voložilo za popestritev ponudbe. Nemški turisti pri nas v Sloveniji ustvarijo blizu 800 tisoč nočitev in so po nočitvah daleč pred Italijani in Avstrijci. Letos pa jih ni in ni od nikoder. Le kam so se podali? Kot pišejo tuji časopisi je kljub rahli krizi odšlo na dopust v tujino okoli 26 milijonov Nemcev, od tega kar kar 3,5 milijona na španski otok Mallorco, ki je dobesedno preplavljen od turistov. Na otoku namreč živi (le) 650 tisoč domačinov, ki že negodujejo zaradi prevelikega turističnega obiska.

IO 93.4 M
Na svetu živi Že 6 milijard ljudi
Na planetu Zemlja od 19. julija 1999 dalje živi že 6 milijard ljudi. Vsako sekundo privekajo na svet trije dojenčki. Strokovnjaki se bojijo, da Zemlja ne bo dolgo več vzdržala tako množičnega prirastka človeštva. Leta 1960 je bilo na zemlji 3 milijarde ljudi, letos jih je že 6 in če bo šlo tako naprej, nas bo že leta 2015 blizu 12 milijard. Magična meja, kar bi Zemlja še prenesla naj bi bila 15 milijard prebivalcev. Na svetu že danes strada nekaj sto milijonov prebivalcev, še več pa je podhranjenih. Z zagotavljanjema dovolj velikih količin hrane bo še nekako šlo, problem pa zna nastopiti zaradi nezadostnih količin zdrave pitne vode in vse večjega onesnaževanja okolja.
V Sloveniji 2 milijona prebivalcev šele leta 2011?
Leta 1961 nas je bilo 1.591.523, trideset let pozneje, leta 1991 pa že 1.965.986. Pred dvemi leti (30. junija 1997) je uradna statistika zabeležila 1.986.848 prebivalcev. Po projekciji naj bi v Sloveniji šele leta 2011 prebili magično mejo dveh milijonov prebivalcev. Takrat naj bi nas bilo 2.008.675. Leta 2016 naj bi bilo v Sloveniji 2.020.316 prebivalcev, nato pa naj bi se po projekciji začel zniževati povprečni letni koeficient rasti prebivalstva v Sloveniji (-0,1), kar pomeni, da bi leta 2020 našteli 2.019.399 prebivalcev, torej 917 manj kot leta 2016. (Vir: Statistični urad RS)
Zaplet na hrvaško-slovenski meji ob Dragonji
Hrvaški cariniki Jošku Jorasu, občinskemu svetniku Piran, ki stanuje v Sečovljah št. 1 (tik za hrvaškim mejnim prehodom, nasproti igralnice Mulino) niso dovolili prepeljati novega pohištva iz Slovenije na svoj dom brez plačila carine. Čez 14 dni bo poskušal ponovno.
jo, kje bo potekala kopna in morska meja... Jorasova dokazovanja hrvaškim carinikom niso zalegla in ni mu preostalo nič drugega kot, ali plača carino, ali pa se vrne nazaj s pohištvom odkoder je prišel. Za hrvaško carino je to bil klasičen uvoz blaga v njihovo državo, za kar se plača carina! Osebe, ki stanujejo v teh zaselkih (Mlini, Bužini, Škodelin) lahko zaprosijo hrvaško ministrstvo za finance za oprostitev carinskih dajatev. Joško Joras se je potem, ko je nekaj časa čaka! na carinskem terminalu pod hrvaškim nadzorstvom in se pogajal s cariniki, vrnil s pohištvom nazaj v Lucijo. Prošnje za oprostitev carinskih dajatev ni poslal v Zagreb na hrvaško ministrstvo za finance, ampak je raje napisal pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku s prošnjo naj posredujejo pri pristojnih organih Republike Hrvaške, “da uvedejo za prebivalce tega območja znosne pogoje”. Čez 14 dni bo ponovno poskušal prepeljati pohištvo čez “kontrolno točko” in upa, da bodo zadeve do takrat urejene in mu ne bo treba plačati carine. Še prej namerava sklicati novinarsko konferenco in javno opozoriti, da tega
ne dela zaradi prihranka nekaj tolarjev, ampak želi javno opozoriti na problem, kije dosti širšega pomena.
Zaplet do katerega je prišlo na hrvaškem mejnem prehodu Sečovlje - Plovanija lahko samo potrjuje dejstvo, da zaselki onkraj Dragonje, torej onkraj “kontrone točke”, očitno niso sestavni del naše države, čeprav so v to nekateri še vedno prepričani. Slovenske osebne izkaznice in slovenske hišne številke, ki glasijo na Sečovlje pa v takih primerih pravzaprav ne pomenijo veliko. Hrvati svoje prepričanje, da so zaselki sestavni del njihove države in daje tam že Hrvaška, dosledno uresničujejo tudi v praksi, v kar se je lahko prepričal tudi sam piranski občinski svetnik, borec za pravično mejo. Prav ta primer, ko si slovesnki stanovalec, sicer onkraj Dragonje, vendar s hišno številko, ki glasi na Sečovlje, ne more prepeljati niti navadnega pohištva za na dom brez plačila carine opozarja na to, da bi se po osmih letih neopredeljenega stanja v Istri s Hrvati kazalo konkretno dogovoriti o meji na kopnem in na morju. Nekakšen status Quo očitno ne more biti v prid tamkajšnjim stanovalcem, mejo pa si lahko razlaga vsak po svoje.
Franc Krajnc
■ -w
primorski uVp
Pospešene priprave na papežev obisk v Mariboru
V nedeljo, 19. septembra naj bi se na osrednji prireditvi v Mariboru - na Poljanah blizu baročnega dvorca Betnava - ob razglasitvi Antona Martina Slomška za svetnika, zbrala množica 200 tisoč vernikov
IgiES
mk
[[[■iMIliB
Mm

_ m m*;*
Baročni dvorec Betnava
Sedaj je, kot vse kaže, konec ugibanj kaj bo z baročnim dvorcem Batna-va pri Mariboru, ki je bil pred nacionalizacijo po 2. svetovni vojni poletna rezidenca mariborskih škofov. Graščina je bila dolga leta zapuščena. Vlada RS je namreč že sklenila, da ni ovir za vrnitev gradu Betnava Cerkvi, ki naj bi v gradu uredila Slomškov škofijski muzej.
Papež Janez Pave! II. že drugič prihaja v Slovenijo.
Mariborska stolnica - v pričakovanju visokega cerkvenega obiska.
Lavantinska - mariborska škofija je bila ustanovljena leta 1228 s sedežem v St. Andražu na Koroškem. Leta 1859 jo je Anton Martin Slomšek prenese! v Maribor. Od leta 1964 se imenuje Mari-borsko-lavantinska škofija, ki se je leta 1968 pridružila novi slovenski (ljubljanski) metropoliji.
Anton Martin Slomšek (1800-1862) slovenski narodni preroditelj, pesnik, lavantinski škof.
Po družbenopolitični usmeritvi je bil izrazit konzervativcc in legitimist, toda borec za pravice slovenskega naroda. Leta 1859 je prenesel sedež lavantinske škofije iz ponemčenega St. Andraža v Maribor.
V Sloveniji se menda še nikoli na enem mestu ni zbralo toliko vernikov kot naj bi se jih na že drugem obisku Janeza Pavla II. Osrednja prireditev bo zunaj mesta, na Poljanah, v neposredni bližini baročnega gradu Betnava. Sedaj ko to pišemo na Poljanah zori pšenica, ki pa jo bodo poželi, da bi pripravili obširen prostor za srečanje vernikov s svetim očetom, ki bo razglasil nekdanjega mariborskega škofa, narodnega buditelja, vgojitelja in pisca Antona Martina Slomška za svetnika. To bo nedvomno velik dogodek, ki bo obšel svet, pa tudi promocija za Slovenijo. Priprave na papežev obisk potekajo nemoteno. Treba je postoriti še marsikaj, da bo vse nared za veliki dan 19. september, ki bo zapisan v zgodovino slovenske Cerkve. V Mariboru pričakujejo kar 200.000 ljudi, ki bodo pripotovali od vsepovsod. Se največ dela bodo imele službe za varnost, logistiko in promet. Proračunski zalogaj, ki menda ni bil niti predviden, je precejšen in znaša okoli 482 milijonov SIT. Za primerjavo: Obisk Clintona je stal nekaj nad 150 milijonov SIT. Odbori za pripravo papeževega obiska so trije, njihove delo pa usklajuje Marija Ribič. Predsednik državnega odbora za pripravo papeževega obiska je podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
Besedlilo in fotografije: Franc Krajnc
Kip Antona Martina Slomška
Mogočen kip narodnega buditelja stoji v parku pred stolnico na Slomškovem trgu v Mariboru.
1
ocjliaisiraiftc
Nova oglaševalska revija
Modri oglasnik
Podjetje Femograf d.o.o. Koper je začelo izdajati novo oglaševalsko revijo Modri oglasnik. Izhaja vsak drugi četrtek v nakladi 1000 izvodov in je tudi v prosti prodaji. Cena enega izvoda je 130 SIT. V začetku avgusta je izšla že 4. številka. Modri oglasnik objavlja brezplačne male oglase, nagradne križanke, kino-sporede, razne nasvete, horoskop in podobno. Proti plačilu pa lahko v reviji objavite tudi komercialni oglas. Tel.& telefaks: 066/ 262-410
(m
Mariborski škof dr. Franc Kramberger bo somaševal na velikem verskem dogodku 19. septembra v Mariboru
r
i i i
________r
MALI
OGLASI
Mizarstvo - komplet storitve na doniu>\
Montaža vseh vrst notranjega in I stavbnega pohištva, polaganje I talnih oblog.
Aleš Majerle,s.p.
Obala 125, Lucija Tel. . 040/236 442 066/ 771-470
J

Produkcija in trženje programa TV CAPRIS
P.P. 253, 6320 PORTOROŽ Tel./fax: (066) 471 - 401 GSM: 041 631 - 017 e-mail: info@domatcs.si
izmeri 91 m2 v Piranu (20 m od Tartinijevega trga) ugodno prodam.
Cena: 10.500.000,00 SIT Tel.: (061) 349 077 (popoldne).
Nov poslovni prostor v izmeri 41 m2, primeren za trgovino ali atelje na ugodni lokaciji v Luciji, oddam v najem. Kličite 066/773-602.
\^KI
Laserski tiskalnik HP 4 Jet, malo rabljen, ugodno prodam.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
Kličite 066/770-185.
J
,0
primorski urp
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija,
6320 Portorož,
Tel./Fax: 066/770-185
Naročnine, oglasno trženje in
Mcdia Service - storitve za medije in tisk
Tel. & fax: 066/770-185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper
VjJst izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 066/773-602 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS Št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %.
Nova oblika čezmejnega turističnega sodelovanja
Projekt “Zlati pesek in rože”
Slovenski minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek se je v soboto, 31. julija v kraju Risano (Italija) sestal z ministrom za turizem Furlanije-Julijske krajine gospodom Sergiom Dressi-jem. Sestanek je bil neformalne narave in je potekal v okviru priprav na projekt turističnega sodelovanja med deželo JFK in Republiko Slovenijo “Zlati pesek in rože”, ki bo,kot napovedujejo, zaživel avgusta letos.
Projekt “Zlati pesek in rože” pomeni prvo tovrstno čezmejno turistično sodelovanje med deželo JFK in Republiko Slovenijo, v katerem bosta sodelovali Lignano Sabbia d’oro in Portorož. V okviru tega projekta bodo gostje Lignana dvakrat tedensko obiskali Slovensko obalo, naši gostje pa italijanski Lignano. Zanimiv projekt podpirata oba ministra, Janko Razgoršek in deželni minister za turizem FJK Sergio Dressi. Na srečanju se bodo dogovorili tudi o organizaciji uradnega srečanja obeh ministrov, ki bo predvidoma jeseni.
Govorili so tudi o sodelovanju med Republiko Slovenijo, Furlanijo-Julij-sko krajino in avstrijsko Koroško na področju skupne izvedbe zimskih olimpijskih iger. Namreč kjub temu, da skupna kandidatura treh dežel na nedavnem zasedanju olimpijskega komiteja v Seulu ni dobila podpore za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006, je slovenska stran zainteresirana za nadaljevanje sodelovanja ter pripravo kandidature na tromeji med Slovenijo Italijo in Avstrijo leta 2010. Srečanja v Risanu so se udeležili tudi nekateri župani, turistični delavci, hotelirji in predstavniki potovalnih agencij. Slovensko delegacijo so predstavljali minister za malo gospodarstvo in turizem Janko razgoršek, direktor Centra za promocijo turizma Slovenije Franci Križan in predsednik uprave Casino’ Portorož, Aldo Babič.
Dobro je imeti zlato kartico...
V bankah Sistema Activa so uskladili nove višine gotovinskih dvigov za zlate kartice Activa-Eurocard/MasterCard
Odslej lahko, če ste imetnik kartice, v 24 urah uporabite zlato kartico 10 krat, dvignete 500 USD ter kupite izdelke in storitve v vrednosti 4000 USD. V sedmih dneh lahko zlato kartico uporabite 30 krat, dvignete 3000 USD ter kupite izdelke in storitve v vrednosti 8000 USD. Posamezen dvig gotovine je lahko največ 500 USD, posamezen nakup pa lahko znaša 4000 USD.
Z zlato kartico Activa-Eurocard/Mas-terCard lahko dvigujete gotovino na vseh bankomatih in bančnih okencih z oznako Eurocard/MasterCard v Sloveniji in seveda v tujini. V bankah, članicah sistema Activa, bodo tudi v letošnjem letu skrbeli, da bo vaša kartica izpolnila vaša pričakovanja, so zapisali v obvestilo imetnikom zlatih kartic. Število prodajnih mest po vsej Sloveniji, na katerih jo lahko uporabite, seje v začetku letošnjega leta že približalo številki 15.000, v tujini pa jo sprejema več kot 13 milijonov prodajnih mest.
Na podlagi priporočil Europay-a se po novem avtorizirajo tudi nakupi do 1 milijon SIT. To pomeni, da v primeru večjih nakupov preverjajo veljavnost vaše kartice. Tako želijo zagotoviti predvsem varno poslovanje in se tako izogniti neprijetnostim v primerih izgube ali kraje kartice.
■ ur
primorski utp
Pridelava soli Drogi prinaša izgubo
V Drogi Portorož resno razmišlajo o tem, da bi se firma z novim letom “umaknila” iz solin, če država ne bo pripravljena kriti dela stroškov za vzdrževanje krajinskega parka Sečoveljske soline in pridelave soli. Nadzorni odbor Droge Portorož d.d. je podaljšal rok do katerega bo Droga krila nerentabilno proizvodnjo soli in tako državi dal vedeti naj vendarle ukrepa.
naj bi bila znana odločitev države, (Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za kulturo), kako bo s koncesijami, katere dejavnosti bodo dovoljene in kaj je država sploh pripravljena sofinancirati. Dodati je treba, daje država prevzela določene dolžnosti s sprejetjem Ramsarske konvencije o zaščiti mokrišč. Že zaradi tega bo morala vsaj deloma sofinancirati stroške za urejanje krajinskega parka.
Nekaj več podrobnosti o dosedanjem poteku izdelave Načrta upravljanja za Sečoveljske soline in o začetku žetve soli sta na novinarski konferenci v petek, 30. julija v stavbi Sečoveljskih solin predstavila Peter Deržek, direktor Soline d.o.o. in vodja odnosov z javnostmi v Drogi Portorož d.d., Lilijana Ivanek Pečar.

Najstarejši solinar Odorico Gel iz Parecaga, že dolga leta zvest trdemu in garaškemu delu.
O Sečoveljskih solinah prazaprav nismo veliko slišali vse dotlej, dokler jih ni država vzela v svoj “objem” in postala lastnica celotnega krajinskega parka s solinskimi plantažami vred. Takoj zatem so izbila na dan številna vprašanja, zlasti problem , kdo naj skrbi oziroma financira vzdrževanje tega naravnega zaščitenega predela, katere dejavnosti bodo tu sploh še dovoljene in kje je še znosna meja za Drogo Portorož v pogledu financiranja oziroma kritja izgube zaradi nerantabilne proizvodnje soli. Droga Portorož d.d. na to problematiko že nekaj časa opozarja in čaka na razplet, ki ga še ni od nikoder. Droga je gospodarski subjekt, ki si pač ne more privoščiti vnaprej znane nerentabilne proizvodnje. Štirinajstega aprila letos je ustanovila hčerinsko podjetje Soline d.o.o. v 100-odstotni lasti in dala vedeti, da bo
nerentabilno dejavnost podpirala le še do letošnjega junija, ker ji urejanje krajinskega parka in nerentabilna pridelava soli prinašata letno okoli 100 milijonov tolarjev stroškov. O tem problemu ne želi nihče nič slišati, pravijo v Drogi. Pred kratkim se je sestal nadzorni svet Droge d.d. in zadevo ponovno pretehtal. Sklenili so “podaljšati življenje” svoji hčerinski firmi do konca leta. Najbolj črna inačica te zgodbe bi pomenila, da bi se z novim letom znašlo na cesti 22 delavcev Solin d.o.o. in nihče več ne bi vzdrževal solin. Opustitev solin pa bi pomenila tudi ekološko katastrofo, pravijo.
V Drogi pričakujejo, da bo vendarle še pred koncem leta izdelan (in tudi sprejet) Načrt upravljanja za Sečoveljske soline, od katerega si vsi tamkajšnji dejavniki veliko obetajo. Morda bodo ustanovili javni zavod? Verjetno bo prišlo tudi do razmejitve: mokrišče - soline. Zlasti
Sečoveljske soline (Lera in Fontanig-gie) se razprostirajo na okoli 650 hektarih. Trenutno je aktivnih komaj okoli 11 hektarov površin. Poleg tega je tam tudi tako imenovani pasivni del solin za pripravo slanice. V Solinah d.o.o. imajo 5 redno zaposlenih solinarjev in 50 honoranih delavcev. Skupaj je 55 fondov. Prve kilograme soli so nabrali 25. junija, do 30. junija komaj 500 ton. Na višku sezone pa naj bi dnevno nabrali po 200 ton soli. Vse kaže, da letos ne bodo pridelali več kot 7000 ton soli, kar pa je kjub velikemu trudu tamkajšnjih, sicer zelo redkih solinarjev, izjemno majhna količina, vendar bo verjetno večja od lanske, ko so nabrali 5500 ton soli. Prag rentabilnosti pridobivanja soli se, kot je dejala Lilijana Ivanek Pečar na naovinarski konferenci, suče pri 9000 do 10000 ton pridelane soli. Mati Droga d.d. odkupuje sol od svoje hčere Soline d.o.o. po 6 tolarjev za kilogram.
FOTO: FK-INFORMA
Skupen
promocijski
nastop
Portoroža
Portoroško turistično gospodarstvo si prizadeva pridobiti nazaj agencijske goste. Na RDA v Koel-nu se je naš turistični kraj predstavil kot “Avtobusnim gostom 365 dni v letu prijazna destinaci-ja”
Na letošnji veliki poslovni jubilejni 15. turistični borzi RDA v Koelnu (od 10. do 12. avgusta), kjer so se srečali avtobusni prevozniki, tour-operaterji, predstavniki turističnih agencij, ladijski prevozniki in drugi poslovneži v turizmu, se je v organizaciji Turističnega združenja Portorož, g.i.z. Občine Piran in Centra za promocijo turizma Slovenije, na slovenski stojnici (140 m2) posebej predstavil Portorož s svojo turistično ponudbo in sloganom: “PORTOROŽ MEDITER-RANES FLAIR SLOWENIENS” in kot “ Avtobusnim gostom 365 dni v letu prijazna destinacija”. Letos je bilo v Koelnu prijavljenih 1.300 razstavljalcev iz 34 držav. Med njimi je bila tudi Slovenija s posebnim poudarkom tudi na Portorož. Slovensko stojnico so pripravili scenografsko v znamenju Portoroža: Izbrane stare fotografije, prava oljčna drevesa v loncih, motivi iz morja in solin (samokolnica napolnjena s soljo, orodje solinarjev, obuvalo, posoda za vodo, krušni žigi...). Ob razstavljenih predmetih je stal solinar, ki je razlagal pomen in način pridelave soli. Obiskovalcem je delil spominek - vrečke soli. V popoldanskih urah je nastopil priznani glasbeni duo s tipičnimi slovenskimi melodijami.
V sredo, 11. 8. so organizirali pravo portoroško “fešto”. Povabljeni poslovni partnerji (sejem ni namenjen za široko publiko) so lahko poskušali mediteranske in istrske specialitete ter lokalno vino. Prav tako v znamenju tipične kulinarične ponudbe, je bil organiziran tudi sprejem za novinarje, ugledne osebnosti iz turizma ter poslovne partnerje. Za ta zahtevni del je poskrbel z Goran Gregorovič, pomočnik generalnega direktorja za F&B iz Hotelov Palače Portorož z ekipo kulinarikov in sommelierjev iz Hotelov Bernardin, Hotelov Morje in Motropol Group, so sporočili iz Turističnega združenja Portorož.
Slovenski formu daje nove pobude
Ne bodo več protestirali na Črnem kalu
Predsednik stranke Slovenski forum mag. Janez Jug je 13. 8. v Izoli sklical tiskovno konferenco, na kateri je novinarje seznanil z njihovo novo pobudo, ki jo nameravajo poslati Državnemu zboru in Vladi Republike Slovenije. Na tiskovni konferenci je bil tudi občinski svetnik Marjan Pavlič. Predlagajo, da naj Vlada in DZ pričneta postopek za ponovno ovrednotenje maritimno-ekonomske usmerjenosti Slovenije, saj po njegovem mnenju kaže dodobra izkoristiti geostrateško lego tega območja. Vlada in DZ naj bi za tako usmeritev dobila tudi politično soglasje. To hkrati pomeni spremembo dokumenta Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, posredno pa tudi spremembo nekaterih evropskih dokumentov. Za uresničitev te strategije bi morali sprejeti poseben zakon. Brez predlaganega maritimno-ekonomskega ovrednotenja Slovenije, bo država in z njo Slovenska Istra postala ekonomska in civilizacijska periferija bližnjih visokorazvitih urbanih regij, meni predsednik SF mag. Janez Jug. Slovenski forum tudi žalostno ugotavlja, da marsikaj, kar so pred dvema letoma predlagali (drugi železniški tir, primerna cena vode, avtocesta...), ni bilo uresničeno. Tudi ne bodo več dvigali zastave na Črnem kalu v protest počasni graditivi avtoceste do morja, ampak bodo iskali druge primerne oblike političnega pritiska.
Sejem v Gornji Radgoni
37. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni bo od 21. do 29. avgusta
Sejem izstopa po svojem programu in številu rezstavljalcev, saj na njem letos sodeluje 1500 razstavljalcev iz 28 držav. Razstavni program zajema živila, sredstva in materiale v pridelavi, semena in sadike, sredstva za prehrano rastlin in živali, sredstva za varstvo rastlin, za nego in zaščito živali, stroje in opremo za živilskopredelovalno industrijo, kmetijsko mehanizacijo in opremo, kmetijske gradnje in opremo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, čebelarstvo in blago za široko porabo. Obsežnejše bodo tudi kolektivne predstavitve Avstrije, Češke, Madžarske, Nizozemske, Poljske in Velike Britanije. Poleg razstav bodo tudi strokovna predavanja, posveti in okrogle mize. Aktivno bo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo na sejmu prisotno z vsemi službami.
Razstava goveje živine je v celoti posvečena 100. obletnici organiziranosti govedorejcev v Sloveniji. Na programu so razstave konj (tudi športnih konj Lipicancev), razstava prašičev, drobnice, perutnine, rib in plazilcev ter malih živali.
Slovesna otvoritev sejma bo v soboto, 21. avgusta ob 10.00 uri. V nedeljo, 22. 8. bo Dah oračev, v ponedeljek, 23. 8. Dan konjerejcev in Dan kmetijske tehnike, v torek, 24. avgusta Dan vinogradnikov in vinarjev, Dan poljedelcev in Dan gozdarjev. V redo, 25. avgusta bo Dan prašičerejcev, veterinarjev , Dan slovenskih zadružnikov in Dan Perutnine Ptuj. V četrtek, 26. avgusta bo Dan pridelovalcev sladkorne pese in Dan kmetijske svetovalne službe. V petek, 27. avgusta bo Dan govedorejcev, kmetijskega inživilskega šolstva Slovenije, Dan rejcev malih živali in dan Avstrijske Štajerske. V soboto, 28. avgusta bo Dan rejcev drobnice in Dan lovcev. Zadnji dan sejma, v nedeljo, 29. avgusta ob 14.00 uri bodo na hipodromu Ljutomer mednarodne kasaške dirke. Obiskovalcem sejma bo 28. 8. zapela tudi Simona Weiss. Sejem je odprt od 9.00 do 19. ure, zabavni program do 24. ure.
Vedno več
blokiranih žiro
-rm -gr.	j^T
računov
Petrol bo gradil tudi v Sečovljah
Piran na drugem mestu
Na obalno-kraškem območju je junija letos imelo blokirane žiro račune že 579 pravnih oseb. Povprečni znesek blokacij je znašal junija 7,58 milijarde tolarjev. Največ “blokirancev” je v MO Koper. Na drugem mestu je Piran s 110 blokiranimi žiro računi.
Agencija RS za plačilni promet -Podružnica Koper je pripravila informacijo o likvidnostnem položaju pravnih oseb v času januar-junij 1999. Iz podatkov je razvidno, da se na obalno-kraškem območju še vedno povečuje število pravnih oseb, ki imajo stalne ali občasne likvidnostne težave. Te se bodo nedvomno še povečale z obveznostmi plačevanja DDV. Povečujejo se tudi zneski manjkajočih sredstev za poravnavo zapadlih obveznosti, zlasti v primerjavi s prejšnjimi leti, medtem ko se število zaposlenih v pravnih osebah z blokiranimi žiro računi stalno spreminja, predvsem zaradi občasnih blokacij nekaterih večjih pravnih oseb z večjim številom zaposlenih, ki imajo občasne likvidnostne težave, oziroma blokiran žiro račun. Vztrajno narašča tudi število pravnih oseb, ki imajo žiro račun blokiran neprekinjeno že več let.
Z namenom, da bi omilili tako obsežne probleme nelikvidnosti je Državni zbor Republike Slovenije v mesecu juniju 1997 sprejel spremembe zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. V skladu s temi spremembami naj bi pristojno sodišče po uradni dolžnosti uvedlo stečajni postopek nad dolžnikom v primeru, da ta ni zagotovil izplačil plač za obdobje zadnjih treh mesecev ali da ima dolžnik blokiran žiro račun, oziroma je nelikviden več kot 12 mesecev.
Nove obveznosti uprav podjetij in nadzornih svetov
Na podlagi podatkov o blokacijah žiro računov je Agencija do sedaj pošiljala pristojnim sodiščem sezname pravnih oseb, katerih žiro računi so bili blokirani več kot eno leto. S 1. julijem 1999, ko je začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. 52/99) pa Agencija ni več zavezana evidentirati in posredovati podatke o plačilno nesposobnih pravnih osebah nad 12 mesecev pristojnim okrožnim sodiščem. Nov zakon o finančnem poslovanju (Ur.l. 54/99), kije začel veljati 23. julija 1999, upravam podjetij in nadzornim svetom nalaga nove obveznosti in odgovornosti v smislu zagotavljanja likvidnosti podjetja in kapitalske ustreznosti kapitalskih družb. Na novo so opredeljene tudi dolžnosti organizacije, ki za gospodarske družbe opravlja plačilni promet glede obveščanja registrskega sodišča o gospodarskih družbah, ki določen čas ne opravljajo izplačil prek računa pri tej organizaciji. Prav tako je opredeljena tudi dolžnost organizacije, pooblaščene za objavljanje podatkov iz letnih poročil, da obvešča registrska sodišča o gospodarskih družbah, ki teh poročil ne predlagajo.
Nadaljevanje negativnega trenda in verižne reakcije
Na obalno - kraškem območju se tudi v letu 1999 nadaljuje trend večanja
števila blokiranih pravnih oseb. Vedno večji pa je tudi znesek neporavnanih obveznosti.
Januatja letos je imelo blokirane žiro račune 562 pravnih oseb, povprečni znesek blokacij je znašal blizu 6,97 milijarde tolarjev, junija 1999 je imelo blokirane žiro račune 579 pravnih oseb, povprečni znesek blokacije pa je znašal 7,58 milijarde tolarjev, kar je 18 % več kot v mesecu juniju 1998. Povprečje v letu 1997 znaša 450 blokiranih pravnih oseb. V teh podjetjih je bilo povprečno zaposlenih 3.116 delavcev. Povprečje v letu 1998 pa znaša 522 blokiranih pravnih oseb, pri katerih je bilo zaposlenih 2.957 delavcev. V mesecu maju je Agencija ponovno vključila v seznam pet pravih oseb pri katerih je bil v letu 1996 in 1997 uveden postopek prisilne poravnave, ki je bil kasneje preklican.
Večina, to je 481 pravnih oseb ali 83% vseh, ki so imele v mesecu decembru 1998 blokiran žiro račun, sodi v skupino z zneskom blokacij do 10 milijonov tolarjev. V drugi skupini z zneskom blokacij od 10 do 50 milijonov tolarjev je bilo 77 pravnih oseb. Posebno zaskbljujoče je finančno stanje pravnih oseb z visokimi zneski blokacij, saj se njihova nesposobnost poravnavanja dospelih obveznosti verižno odraža tudi pri ostalih pravnih osebah, ki z njimi poslovno sodelujejo in tako se krog nelikvidnih pravnih oseb nezadržno širi.
21 velikih dolžnikov
Na obalno - kraškem območju imamo 21 velikih plačilno nesposobnih podjetij. Eno takšnih je tudi v piranski občini, ki bo zaradi prevelikih zadolžitev in plačilne nesposobnosti verjetno po sezoni moralo v stečaj. Nad 50 milijonov primanjkljaja za kritje vseh dospelih obveznosti je imelo v mesecu juniju 1999 21 pravnih oseb , od tega je 5 takih, ki so bile blokirane od 100 do 500 milijonov tolarjev. Primanjkljaj posamičnega podjetja za pokritje vseh dospelih obveznosti v mesecu juniju je znašal nad 50 milijonov tolarjev. Pet jc takih pravnih oseb, ki so bile blokirane v mesecu juniju zaradi minusa na ŽR od 100 do 500 milijonov tolarjev. Skupni znesek blokacij v teh petih pravnih osebah je junija znašal 1,53 milijarde tolarjev, kar je 20 % celotnega zneska blokacij. Zanimivo, daje v teh petih pravnih osebah bilo zaposlenih vsega le 7 delavcev. Več kot tretjina celotnega zneska blokacij pripada eni pravni osebi s 157 zaposlenimi. Med pravnimi osebami je veliko takih, ki imajo žiro račun blokiran neprekinjeno že več let. 18 je takšnih, ki imajo blokiran žiro račun že sedem let, pri tem pa nič zaposlenih. Njihov skupni znesek blokacij znaša 372 milijonov tolarjev. Že ta podatek pove, da imamo v Sloveniji nešteto papirnatih firm, katerim praviloma
nihče ne more do živega.
Po število blokiranih prednjačijo trgovine
Iz preglednice blokiranih pravnih oseb po področjih dejavnosti, ki jo je pripravila koprska Podružnica Agencije za plačilni promet je razvidno, da je v mesecu juniju od celotnega števila 579 blokiranih pravnih oseb, skoraj polovica (274 ali 47,3 %) s področja standardne klasifikacije dejavnosti G-trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe. Na drugem mestu (70) je D-pre-delovalna dejavnost, na tretjem I-promet, skladiščenje in zveze, na četrtem K-nepremičnine, najem in poslovne storitve, na petem H-gos-tinstvo in tako naprej. Gostinstvu zmanjkuje približno 817 milijonov tolarjev, da bi lahko redno, ob zapadlosti, poravnavalo prejete fakture.
Po pregledu blokacij Piran na drugem mestu
Pregled pravnih oseb z blokiranimim žiro računom po posameznih občinah na obalno-kraškem območju ( 7 občin) v mesecu juniju 1999 kaže naslednjo sliko: Od skupnega števila 579 blokiranih pravnih oseb jih je bilo v občini Divača 13, Hrpelje -Kozina 12, Izola 77, Komen 4, Mestna občina Koper 308, Piran 110 in Sežana 55.
Pretežni del ali 53 % vseh pravnih oseb z blokiranimi žiro računi je v MO Koper. Skupni znesek njihovih blokacij znaša daleč največ: 5,032 milijarde tolarjev ali dobri dve tretjini celotnega zneska blokacij na obalno-kraškem območju. V pravnih osebah na območju MO Koper je bilo zaposlenih 932 delavcev, kar je dobra polovica vseh zaposlenih v pravnih osebah z blokiranim žiro računom na obalno-kraškem območ-
ju.
Na drugem mestu po številu blokiranih pravnih oseb junija 1999 je občina Piran, v kateri je bilo 110 pravnih oseb, ki so skupno zaposlovale 132 delavcev. Skupni znesek blokacij pri pravnih osebah v občini Piran je znašal 1,173 milijarde tolarjev ali 15,5 % vseh blokacij na obalno-kraškem območju. V občini Piran je aktivnih okoli 620 pravnih oseb. To naj bi pomenilo, da je imale junija letos vsaka šesta pravna oseba blokiran žiro račun.
Tretje nečastno mesto med “blokiran-ci” zavzema občina Izola s 77 blokiranimi pravnimi osebami in skupnim zneskom 741,5 milijona tolarjev, kar predstavlja slabih 10 % celotnih blokacij. Pri teh podjetjih je bilo junija letos zaposlenih 618 delavcev. V Sežani je 55 pravnih oseb s 73 zaposlenimi bilo blokirano za skupno 468,8 milijona tolarjev, kar je 6, 2 % celotnega zneska. Deleži ostalih občin na obalno-kraškem območju po številu blokiranih pravnih oseb so bistveno manjši.
Ob izolski obvoznici pospšeno gradijo nov Petrolov bencinski servis, ki ga bodo odprli prve dni septembra. Bencinska črpalka je locirana na nasprotni strani obstoječe. Naložba je vredna nekaj čez 200 milijonov tolarjev. Kot nam je povedal Rado Otrin, izvršni direktor za tehnologijo in kakovost pri ljubljanskem Petrolu, je promet na sedanji črpalki zadovoljiv, vendar se pozna, da tja ne smejo zavijati vozniki, ki prihajajo iz koprske smeri. Od septembra dalje se bodo ustavljali in kupovali vse potrebno na novi črpalki na desni strani. Naložba je relativno visoka tudi zato, ker je Petrol moral financirati dva primerna pasova za uvoz in izvoz. Kaže, da ima ljubljanski Petrol resne strateške načrte za še večjo prisotnost na tukajšnjem trgu in se ne boji Istrabenzove konkurence. Prihodnje leto bodo namreč začeli graditi črpalko blizu letališča v Sečovljah, na prihodnjem novem stičišču schen-genske meje z deželami zunaj EU.
V Luciji pa tudi Istrabenz ta čas dokončuje svoj bencinski servis.
CILJNI GOST?!
Kar celo desetletje ima pisanje o turizmu slabšalni značaj. In kar nič več ne izgleda, da se bo kaj zelo spremenilo.
Če pogledamo današnjo podobo v piransko-portoroškem turizmu, vladajo v glavnem zelo velike kontradiktornosti. Hotelska ponudba je od treh do petih zvezdic, raven ponudbe zunaj hotelov največkrat pod tremi zvezdicami, podoba s ceste pa v povprečju dveh zvezdic.
Ta nasprotja niso le v plačilni sposobnosti, so v načinu obnašanja, v kulturi, potrebah, predstavah, kako naj kaj izgleda. In kadar so nasprotja prevelika, je logično nerazumevanje nižjega nivoja višjega, v končni meri gre kar za zavračanje. Rezultat je ponavadi tak, da se višji nivo umakne, ker se ni pripravljen kar naprej soočati s konfliktnostjo, velikokrat brezobzirnostjo in ker kaj kmalu spozna, da ni vešč niti komunikacije na takem konfliktnem nivoju.
Kaj storiti v portoroškem turizmu? Menim, daje potrebno opredeliti ciljnega gosta. Torej gosta, ki si ga želimo v hotelih, zasebnih sobah, kampih ali kar tako na ulici. Z ozirom na finančna vlaganja v namestitve, ki niso majhna tako v hotelih kot zasebno, je ena od osnovnih zahtev - to je plačilna sposobnost gosta, podana. Nujno je doreči, kako si tak gost predstavlja način preživljanja svojega dopusta. Pa naj gre za plažo, športno ali kulturno ponudbo in vse kar se dogaja v kraju. Gost s plačilno sposobnostjo v naših namestitvah je v sedanji Evropi navajen reda, urejenosti, spoštovanja pravil in predpisov. V tranzicijskih dražbah največkrat temu ni tako.
V kolikor se bi v kraju kot celoti dogovorili o ciljnem gostu, o temu, kako mu zagotavljati skupaj in vsak zase pričakovani nivo ponudbe, ostane le še na vsakomur, ki ima neposredno opraviti z gostom, da dogovorjene norme tudi uveljavlja. Po povsem preprostem pravilu, v svojo hišo vabim jaz in z veseljem sprejmem vsakogar, ki spoštuje hišni red. Da pa se da vgraditi že predhodne varovalke “zasedeno” oz. “rezervirano”, pa tudi vemo.
Dokler bo kraj sprejemal vse brez selekcije: od tistih, ki spijo pod milim nebom, do tistih, za katere veljajo posebne norme, bodo rente za kapitalske vložke v Portorož le padale.
________________________________________Zdenko Vozlič
VLADO KRESLIN
privabil množico obiskovalcev
Nedavni nastop Vlada Kreslina v okviru 6. Primorskega poletnega festivala je na Trgu 1. maja v Piranu do zadnjega kotička napolnil ploščad in eden najpopularnejših slovenskih glasbenikov je ponovno dokazal svojo glasbeno umetniško kakovost.
Foto: Aljaž Mani
Število turističnih prenočitev že leta konstantno pada
Zlata leta turizma za
Slovenijo so že mimo
V Sloveniji smo daleč največ prenočitev zabeležili leta 1985 in sicer 8.822.000, čez pet let, v predvojnem letu 1990 smo našteli še vedno zadovoljivo število
7.956.000	prenočitev, nato pa vsako leto manj. Leta 1997 na primer 6.384.000. Lani (1998) je bilo v turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji evidentiranih 1.798.925 turistov in 6.295.308 prenočitev, kar je za odstotek manj kot leta 1997. letošnje turistično leto pa naj bi bili po napovedih za najmanj 10-odstotkov slabše. Podatki Statističnega urada RS kažejo na to, da smo pred trinajstimi leti (1985) v Sloveniji zabeležili za približno 40 odstotkov več prenočitev kot lani in da, upoštevajoč trende, teh številk verjetno nikoli več ne bomo dosegli. Zlasti tudi zato, ker množičnega turizma preprosto ni več (morda ga niti nočemo?) in ker je vedno več “turistov” pri sorodnikih, česar pa statistika ne zajame. Pozna se tudi, ker turisti ne drvijo več v Istro, saj se je v preteklosti marsikdo za kak dan ustavil tudi v Portorožu, pa tudi turistične agencije so razporedile kontigente med slovensko in hrvaško obalo. Če je turistična agencija na primer prenehala voziti turiste v Poreč, je skoraj zagotovo tudi pomenilo konec obiska v Portorožu. Pred junijsko vojno smo v piranski turistični občini lahko našteli tudi po 180 turističnih avtobusov, danes jih lahko naštejemo na prste. Razmerje med domačimi in tujimi prenočitvami je bilo leta 1998 49:51 % v prid domačih gostov. Glede na informacije, da je tujcev pri nas letos kar za 20 odstotkov manj, bo to razmerje ob koncu leta še slabše.
Turistom je bilo lani na voljo 50.126 ležišč kvalitetnih ležišč, od tega skoraj 28.000 hotelskih. Skupaj pa v Sloveniji trenutno premoremo 79.949 raznih turističnih ležišč, kar je 2.146 ležišč več kot na primer lani. Tako tudi na tem področju beležimo razkorak med povečanjem števila turističnih ležišč in hkratnim padcem števila prenočitev. Za statistiko pa je
zanimiv še en viden razkorak: Iz Hrvaške prihaja k nam vse manj turistov, medtem ko je Slovencev na njihovih plažah vedno več. Letos bodo tam ustvarili več kot milijon prenočitev. Slovenija se po številu nastanitvenih zmogljivosti lahko primerja s Porečem. V Sloveniji so bile lani turistične nastanitvene zmogljivosti povprečno izkoriščene komaj 20-ods-totno. Skrajšuje pa se tudi doba bivanja turistov.
Slovenski turizem je tako prisiljen iskati nove poti, sicer bodo številke še naprej padale.
Turistične prenočitve 1-5 1999
Le v piranski občini nekoliko bolje
Iz uradnih podatkov v statističnih informacijah št. 210, Statističnega urada RS (prejeli smo jih v začetku avgusta, v njih pa najdemo podatke o prenočitvah le do konca maja 1999) izhaja, da smo v Sloveniji v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeležili skupno 1.943.664 prenočitev, kar je za odstotek manj kot v prvih petih mesecih 1998. Prenočitev tujih turistov je bilo za 8 odstotkov manj, prenočitev domačih pa za 6 odstotkov več.
V	piranski občini je po uradinih statističnih podatkih, ki kot rečeno zares nenormalno veliko zamujajo, v prvih petih mesecih 1999 bilo za 2 odstotka več skupnih turističnih prenočitev. Prenočitev domačih gostov je bilo za 34 odstotkov več, tujih pa za 15 odstotkov manj.
V	izolski občini so do konca maja našteli skupno za 4 odstotke več prenočitev, domačih je bilo za 34 odstotkov več, prenočitev tujih gostov pa za 9 odstotkov manj.
V	koprski občini so do konca maja 1999 našteli za 23 odstotkov manj skupnih prenočitev, domačih je bilo za 10 odstotkov več, tujih pa kar za 55 odstotkov manj.
GTP Stavbenik gradi za trg
V Luciji nastaja III« faza TPC
V pritličju objekta bodo večja blagovna hiša, banka, različne trgovine, poslovni prostori in gostinstvo, ob njej (v smeri Marinc) pa še osrednja piranska avtobusna postaja. V etažah bodo prostori, namenjeni poslovnim dejavnostim. V sklopu objekta bo tudi garažna hiša. Rok izgradnje je september 2000, oziroma skupaj z garažno hišo november leta 2000.
Lucija je že pred leti, zaradi pretežno stanovanjske gradnje, dobila vzdevek spalno naselje, ki nima osrednjega trga, povrhu tega pa jo nasilno deli regionalna cesta. Ko so začeli graditi Trgovsko poslovni center (TPC) s 60 poslovnimi prostori je tlelo upanje, da bo to tisto ta pravo središče vseh dogajanj. Žal to še vedno ni. Povsod v Luciji so zrasli še številni lokali (obrtna cona, športna dvorana, v pritličju stolpičev) tako, da danes njihovo število (okrog 160) žc nekoliko presega potrebe 7000 Lucijčanov. Zadnji stanovanjski stolpič je bil zgrajen na Obali 125 konec lanskega leta in to bi lahko pomenilo tudi konec hitrega demografskega razvoja tega obmorskega kraja.
Luciji pa se sedaj vendarle obeta nekaj novega. Dobila naj bi osrednji
prostor, kjer bo stičišče dogajanj. Investitor gradnje 111. faze TPC Lucija je GIP Stavbenik d.d. Koper, ki gradi za trg. Namembnost poslovnih prostorov je široka in bo zajemala predvsem trgovsko, bančno in poslovno dejavnost. V pritličju bodo večja blagovna hiša, banka, različne trgovine, poslovni prostori in gostinstvo. V smeri proti Marini bo tudi osrednja piranska avtobusna postaja. V etažah bodo predvsem poslovne dejavnosti. Skupaj bo tako 5.000 m2 prodajnih površin. Kot je v informacijo za Primorski utrip zapisal Dario Barrile, univ. dipl. oec, pomočnik direktorja za marketing GIP Stavbenik d.d. Koper, orientacijska vrednost investicije znaša 17 milijonov mark. V sklopu TPC Lucija bodo zgradili tudi garažno hišo z okrog 210 parkirnimi
mesti (garažna hiša ni prikazana na računalniški simulaciji).
Cene so zelo različne in se glede na lokacijo, namembnost, stopnjo dokončanosti, z zajetim DDV, gibljejo od 270.000,00 SIT/m2 do 450.000,00 SIT/m2.
Določeno število parkirnih mest bo možno tudi odkupiti po ceni z zajetim DDV okrog 1.460.000,00 SIT za eno parkirno mesto.
Rok izgradnje oziroma dokončanja objekta je september leta 2000, oziroma skupaj z garažno hišo november 2000.
GIP Stavbenik je že začel s trženjem objekta. Trenutno imajo zagotovljene kupce za polovico objekta, ostale pa nameravajo pridobiti v.času gradnje.
Franc Krajnc
Anketa
Kaj mislijo podjetniki in trgovci o sedanjem Trgovsko poslovnem centru (TPC) Lucija? Je ta že zaživel, je lokalov že preveč in ali vedo kakšna stavba nastaja tik ob njem?
Denis Vuk, Trgovina z otroško opremo in konfekcijo, Obala 127, Lucija
“TPC Lucija nikoli ni zaživel in niti ne bo. Premalo ljudi in premajhna
kupna moč. Prometni režim je katastrofa. Gradnja III. faze TPC v neposredni bližini mi je znana. Naprodaj bo veliko novih poslovnih prostorov, trgovin. Toda vse dokler bodo ljudje kupovali nove lokale v Luciji po ceni 3500 mark/m2 v pritličju, je to velika drama. Lokal te vrste se dobi v tujini za veliko manj denarja in to v večjih središčih”.
Aleksander Vučko, samostojni podjetnik, Papirnica Ilartis TPC Lucija
“Mislim daje TPC Lucija zaživel le polovično. Problem je pač, ker se gradi po fazah. To je dolgotrajno in vedno lahko nastane kakšen problem. Da ta predel Lucije ni zaživel kot smo si zamislili pred leti je krivo predvsem fazno delo. Moral bi biti nekakšen načrt, kaj bi v tem centru ponujali. Tako je sedaj vsega po malo in se životari. Preveč je najemnikov, križajo se tudi interesi najemnikov in lastnikov lokalih. Mislim, da bo center kot nekaj skupnega, enotnega težko zaživel. Mislim, da je lokalov v Luciji že preveč. Ne nazadnje se odpirajo pretežno gostinski lokali, izgleda pa, da jih bo še več. Nekaj smo slišali kaj naj bi bilo v novi poslovni stavbi TPC III. Mislim, da bo tam banka in Mercator diskont. Uradne informacije nismo dobili.”
Vilko Juriševič, podjetnik, City park TPC Lucija
“Problem vidim v tem, ker Trgovsko poslovnega centra ne znamo promovirati. Ni nobenih prospekotov oziroma zbranih informacij o naši ponudbi. Potrebne bi bile skupne akcije. Nekaj smo že naredili, a to se mi zdi premalo. Turisti sploh ne vedo, da smo tukaj in tudi ne kaj ponujamo. Glede tega, ker pač ni toliko prometa kot bi si želeli mislim, da ni problem toliko v kupni moči. Premalo je prebivalcev, potrošnikov. Oni kupujejo ponavadi tudi tam kjer so zaposleni, v Izoli, Kopru...Mislim, daje v TPC preskromna ponudba, na primer hrane. Dobrodošel bi bil večji market. Glede III. faze TPC sem slišal razno razne informacije. Ne vem kaj
drži in kaj ne. Vsekakor pa me to zanima.”
Marino Mahnič, 2M Parfumerija TPC Lucija Lucija.
“TPC je super. Mi smo zadovoljni, tudi s strankami. Izkoriščam priložnost in jih pozdravljam. Ne vidim nobene pomanjkljivosti. O tem, kaj nastaja nasproti obstoječega TPC nisem seznanjen. Vem le približno, da bodo lokali, spodaj trgovince, banka.”
Rudman Nives s.p. in Maja, Modni salon Ledina, TPC Lucija
“Center je zaživel potem, ko je semkaj prišla davčna uprava in notarka. Te službe so zelo pritegnile ljudi, ki sicer morda v ta center ne bi hodili. Imam pa pripombe. Lokali so premajhni, notranji ambient je arhitektonsko slab. Arhitekte sploh ne zanimajo končni učinek, pogoji življenja v TPC, ampak le to, da prodajo čimveč lokalov. Tudi takšnih, ki sploh niso primerni za prodajo. Tako velika poslovno trgovska zgradba na primer nima javnega stranišča! TPC III ? Ne vem, nekaj smo slišali; Interspar, trgovska hiša... Informacije so bolj skope. Najbolje bi bilo, da se v novi del TPC iz Pirana preselita še občinska uprava in upravna enota pa bo lucija še bolj zaživela. Vendar še nekaj. Pri novogradnjah je treba obvezno agotoviti parkirišča, morda celo na račun kakšne zelenice.”
Aljaž Marn in Franc Krajnc
■

Se ena turistična sramota
Ali Forma viva res nima nobenega skrbnika?
Velika galerija na prostem - Forma viva postaja pribežališče ponočnjakov in odlagališče za smeti. Kaj si o zapuščenem in hkrati reklamiranem naravnem kulturnem spomeniku kot turistična atrakcija, lahko mislijo slučajni obiskovalce in zakaj zanjo ne bi mogle skrbeti Obalne galerije Piran?
je razširil že skoraj do vrha, naravni park pa kot, da počasi izginja. Na vhodu še stoji tabla z vabljivim napisom -Forma viva. Čez cesto, kjer so nekoč sprejemali turiste, je prazen polomljen kiosk, spredaj sta dva manjša zabojnika in kup smeti. Že prvi pogled na vhod na Forma vivo daje slutiti, da tukaj že dolgo ni bilo nobenega gospodarja. Ne da bi obtoževali Občino Piran oziroma njeno podjetje OKOLJE, pa vendar, zdi se, daje Forma takšna kot je ne more naprej. “Pridite ob vikendu na Formo vivo pa boste videli svinjarijo”, nam je po telefonu sporočila neka bralka. Kraj smo si ogledali 3. avgusta dopoldne. Priložnostnih prenočevalcev seveda ob 11 uri tam ni bilo več, smo pa lahko videli njihovo zapuščino: Smeti, plastenke, škatle, papir, vrečke na vsakem koraku. In to naj bi bila Forma viva, ponos naše turistične ponudbe?
Forma viva postaja shajališče oziroma pribežališče mladih, ki pridejo v Portorož in seveda nimajo kje prespati, ker ponavadi nimajo denarja za
iOsm

Nekateri se še spomnijo kako so se vsako leto na polotoku Seča srečevali kiparji, umetniki z vsega sveta in na lepo urejenem pobočju med oljčnimi drevesi sklesali prečudovite skulpture in jih tam pustili na ogled domačinom in turistom. Zadnji simpozij na Foma vivi je bil leta 1997. Da je Forma viva res nekaj posebnega lahko opazimo tudi v pro-
/V« Forma vivi prenočuje veliko "turistov".
mocijskih gradivih. Skorajda ni turistične brošurice v kateri ne bi omenjali Fonne vive, kot nekaj kar je čudi-vito, naravno, kulturno, skratka vredno ogleda. Danes pa... Avotkamp se
hotel. Vratar avtokampa Lucija (vhoda v avtokamp in na Forma vivo sta si čisto blizu drug drugega) nam je povedal, da oni nimajo s tem nič. “Dovolj imamo problemov z varovanjem lastnega avtokampa”, nam je dejal. Resje, da semkaj prihajajo različni “brezdomci”, kaj se potem dogaja na hribčku si lahko sami ogledate, nam je dejal. Ob tem, ko človek sestopa s Forma vive, nehote	dobi
občutek, da v našem portoroškem turizmu vlada nekakšno brezvladje in da, kljub deklarativni organiziranosti, odgovorni (le kdo so to?) nimajo pregleda nad celovito, nadzorovano in usklajeno turistično ponudbo. Forma viva je njen sestavni del. Mar ne?
Kiosk za sprejem obiskoval-cev.______
Toni Biloslav, direktor Obalnih galerij Piran
66 Kot strokovna inštitucija smo zelo zainteresirani za upravljanje Forma vive”
“To je tudi naša dolžnost. Uradno nas tam ni, nekako neuradno in brez denarja pa vseeno skušamo skrbeti za obstoječi fond tamkajšnjih skulptur. Po zakonu o kulturi bi namreč morala biti vsa infrastruktura v kulturi - v tem primeru tudi park Forme vive na Seči, ki ima status galelirije skulptur na odprtem - prenesena v upravljanje organizacijam oziroma inštitucijam, ki so za to strokovno primerne. V Piranu smo to vsekakor mi. Občina bi lahko ustanovila tudi neko drugo občinsko ustanovo, ki bi skrbela za Forma vivo, vendar, ko je bil čas, da se to uredi, se pač na žalost ni. Kljub temu, da smo mi neformalno upravljali s tem prostorom ter tudi od bivšega SKIS-a dobivali sredstva. Skrbeli smo zanjo, vzdrževali, jo varovali ... V “danem trenutku”, tik pred prvimi svobodnimi volitvami, je Izvršni svet Občine Piran sprejel sklep, da se upravljanje polotoka Seča oziroma parka skulptur prenese na takratno Komunalno podjetje. Mi smo temu seveda nasprotovali, vendar nismo dosegli ničesar. Od takrat naprej je na Forma vivi čuden status. Dejstvo je, daje komunala (sedaj JP OKOLJE,op.p.) lahko pooblaščena za čiščenje, vzdrževanje parka, se pravi obrezovanje dreves, živih mej, postavljanje podrtih škarp, košnje itd. Skrb za park skulptur ali galerijo na prostem pa je bolj kompleksna zadeva. Skrbeti je treba za kipe, torej za umetniška dela, ne samo za naravno okolje. Tega v JP OKOLJE niti ne zmorejo, niti ne želijo. Prav zaradi tega smo se približno pred letom in pol dogovorili s prejšnjim županom Frankom Fičurjcm in z direktorjem JP OKOLJE Robertom Časarjem, da se to vrzel odpravi in se prenese Forma viva v upravljanje Obalnim galerijam Piran ter, da se prenesejo tudi sredstva, ki sojih oni za vzdrževanje dobivali in jih še dobivajo. Vendar to na Občinskem svetu “ni šlo skozi”. O tem obstajajo dokumenti, zapisniki.”
So bili za tak ukrep kakšni posebni interesi?
“Ne vem zakaj to ni bilo prenešeno na Obalne galerije Piran, saj na koncu koncev tako določa tudi zakon. Da, imam občutek, da so bili tu vmes drugačni interesi. Kompleks so prenesli na občinsko podjetje (kar ko-
munala nedvomno je) z namenom, da bi bila zagotovljena kontrola nad tem območjem , ki je v vseh pogledih zanimivo, zlasti zaradi svoje atraktivne lokacije. To je zadnja neokrnjena površina, zaščitena pred vsakršno gradnjo. Najbrž so bili za to območje tudi kakšni drugačni načrti, niso izključene špekulacije s tem prostorom. Takšno je pač moje mnenje. Mi smo pripravili tudi predlog, izračun in načrt, kako naj bi se to območje ohranilo. V osemdesetih letih, ko je delovala še Samoupravna komunalna interesna skupnost (SKIS) smo zaposlili človeka, kot vzdrževalca Forme vive. Ko seje to stanje spremenilo - Forma vivo so prenesli na JP OKOLJE - smo našega delavca prekvalificirali v vzdrževalca hiše - Obalnih galerij, da ga, ko nam je bila Forma viva pravno odvzeta, ne bi bilo treba postaviti na cesto. V predlogih, ki smo jih pripravili (seveda po analizi dogajanj an Forma vivi) smo ugotovili, da bi potrebovali enega človeka čez vse leto (dejansko smo ga že imeli in dobivali zanj tudi denar za osebni dohodek), ki bi bil hkrati vzdrževalec in gospodar - čuvaj. Od maja do oktobra bi angažirali še enega delavca za popoldansko izmeno. Vsekakor bi ta delavec lahko plačal sebe in prinašal tudi prihodke od vstopnine.”
Vstopnina za ogled Forma vive?
“Za domačine bi bila simbolična, celo v smislu nekakšnega letnega minimalnega pavšala.
Ocenili smo, da letno obišče Forma vivo nekaj tisoč obiskovalcev in to predvsem zaradi skulptur. Domačini in turisti pridejo kar sami. Za upokojence in študente bi bila vstopnina morda 200 SIT, za ostale obiskovalce pa 400 SIT. Hkrati ob vstopnici bi obiskovalec lahko dobil tudi neko minimalno informacijo v obliki zloženke. V juliju in avgustu pa tudi dnevna prisotnost čuvaja ni dovolj, ker se tam po 22. ali 23. uri začne “rajanje”. Na Formo vivo ne prihaja le mladina, ampak tudi starejši, ki nočejo ali ne morejo kje drugje prespati.”
Avtomobile parkirajo kar med kipi
“Naj povem, da so me prvi vikend v avgustu poklicali stanovalci Forma vive (kličejo sicer zelo pogosto, ker se s Formo vivo ukvarjam že 25 let) naj vendarle nekaj ukrenemo. Omenjeni vikend (iz petka na soboto) je bilo prek 30 avtomobilov parkiranih med kipi! Ljudje so tam spali, popivali, razgrajali... Zjutraj se lepo vidi kaj ostane za njimi. Vsaj, da bi pospravili za seboj! Problem je seveda tudi v tem, ker komunalni redarji zanemarjajo to območje. Moraš jih poklicati! Niti slučajno jim ne pride na pamet, da bi naredili kakšen obhod, zlasti ne ponoči, ko bi morali
odganjati vse, ki tam bivakirajo. Tudi policija z varovanjem tega območja nima nič. Pridejo, če je kršen javni red in mir. Prav zato bi, vsaj julija in avgusta, moral biti tam nočni čuvaj, da bi preprečili večjo škodo. Celo kipe prevračajo! Prav ta trenutek je tam prevrnjen kip, drugi dva ali trije pa so poškodovani.”
Organizirate simpozije, a ne upravljate s prostorom
“Kot galerija smo pooblaščeni za organizacijo simpozijev, ki so vsako drugo leto. Letošnji bo septembra. Tako na tem prostoru vedno znova nastajajo nove skulpture. Obalne Galerije Piran ne upravljajo s prostorom, kar je absolutni nonsens. Eno je namreč tesno povezano z drugim. Tisti, ki organizira simpozij, organizacijo kiparskih delavnic, bi hkrati moral biti tudi upravljalec s prostorom. Na Forma vivi je doma kultura. Stanje, kot je sedaj, je kulturi prej v škodo kot v korist. To je izredno nepošten in nelojalen odnos, do avtorjev, ki so za zelo skromne denarje (ne smemo pozabiti, da so tu bila imena, danes svetovno znani kiparji), niti za desetino vrednosti izdelka, tukaj na Forma vivi pustili svoje stvaritve nam v čuvanje. Sedaj so ti kipi prepuščeni na milost in nemilost vandalizmu. Poškodovani stojijo v okolju polnem smeti. To je sramota!
Ti izdelki, umetniške skulpture, so sedaj državna last, mi Obalne galerije Piran kot organizator pa ne dobi-vamno ničesar, ne od občine, ne od države. Za kritje stroškov letošnjega simpozija, ki bo septembra na Forma vivi (prišli bodo štirje avtorji) smo zaprosili naše ustanoviteljice - tri obalne občine in ministrstvo za kulturo za prispevek 12 milijonov tolarjev. Polovico denarja naj bi prispevale občine, polovico pa Ministrstvo za kulturo. Piranska občina bo dala 2 milijona SIT, koprska pa 500 tisoč SIT, izolska ni dala še nič. Od države smo dobili 2 milijona SIT, ampak to namensko za katalog, za simpozij pa nič. Če bi stroške zelo oklestili, bi ga lahko izvedli simpozij tudi za 10 milijonov, nikakor pa ne za dva milijona in pol.”
Ali ne bi mogli skulptur pon uditi zain teresiran im podjetjem ali ustanovam , kar ste v bist\>u že delali.
“Nekaj takih primerov že imamo. Interes vsekakor je. Po naših internih pravilih lahko nekomu, ki je zainteresiran v času simpozija pripravimo skulpturo. Naročnik plača vse stroške in postane njen upravljalec, ne pa njen lastnik. Skulptura ostane vedno del stalne zbirke Forma vive, kljub temu, daje locirana pri naročniku.”
Franc Krajnc
Posebna novost - skulptura, ki bo na mejnem prehodu Škofije simbolizirala leto 2000
Pri Obalnih galerijah Piran priprav-ljajo skulpturo, ki naj bi simboli-zirala leto 2000, odprtost meje in sodelovanje v Evropi. Postaviti jo nameravajo sredi mejnega prehoda na Škofijah. Pobudo zanjo sta dala Rota-ry kluba Milje in Koper. Poleg njiju naj bi jo financirali Občina Milje in Mestna občina Koper.
STOLETJE RADIJSKIH SPREJEMNIKOV
Na sejmu Sv. Nazarija na Prešernovem trgu v Kopru smo lahko občudovali tudi čudovite stare primerke.
Leta 1895 je italijan Guglielmo Marconi naredil prvi radijskik sprejemnik. Njegove zmogljivosti so bile skromne, z izpopolnjevanjem sprejemnika pa so se komunikacijske razdalje, kakovost prenosa in reprodukcije signala izboljšale. Poskusna oddajanja in sprejemanja so se izvajala na dolgih radijskih valovih. Med prvo svetovno vojno je vojska dojela smisel brezžične komunikacije in to tehnologijo naprej s pridom razvijala in uporabljala. Leta 1919 je inženirjem uspelo vzpostaviti radijski most preko Atlantika. Radijsko tehnologijo so v tem obdobju uporabljali znanstveniki in vojska. O pravem razcvetu radijskih sprejemnikov lahko govorimo v obdobju od 1920. do 1930. leta.
1920 -30 V letu 1920 so se začele pojavljati prve radijske oddaje, prenosi opernih koncertov.... Porodila seje ideja o uporabi komunkacije preko radijskih valov tudi v razvedrilne namene. Najbolj razširjen radijski sprejemnik tega obdobje je bil sprejemnik na kristalni detektor. Nekje leta 1924 so se pojavili prvi radijski sprejemniki na baterije. Ti sprejemniki so imeli lastno napajanje in so zaradi tega omogočali kvalitetnejši sprejem in reprodukcijo.
1930 - 40 V tem obdobju se je število radijskih postaj povečalo na približno 200 postaj v Evropi. V tem obdobju so pri oblikovanju radijskih sprejemnikov vpeljali nov material - bakelit.
1940 - 50 V tem obdobju žedivja II. svetovna vojna, ki je izdelovalce radijskih sprejemnikov podredila vojaškim potrebam. Tehnično novost predstavlja zmanjšanje električnega vezja in varovalk (“lamp”) radijskih sprejemnikov. Ta novost je revolucionarno pospešila izdelavo radijskih sprejemnikov.
1950 - 60 S prodorom nove generacije gramofonov na trg je povpraševanje po radijskih sprejemnikih nekoliko upadlo V tem obdobju preidejo radijske postaje iz predvajanja na dolgih in srednjih valovih na predvajanje na UKF frekvencah, kjer je bila kvaliteta prenosa signala boljša. Leta 1956 so se pojavili prvi tranzistorj i z Japonske.
1960 - 70 V začetku 70.-ih pride do preobrata v “razvedrilni industriji”. Napoči čas televizije in radijska industrija pade na drugo mesto. Vse glavne radijske postaje začno v tem obdobju oddajati programe na FM STEREO. Iz tranzistorskih vezij so se razvila integrirana vezja.
1970 - 80 V začetku 80.-ih so radijski sprejemniki imeli ločene sisteme zvočnikov, ki so zagotavljali kvalitetno stereo reprodukcijo. To je zadovoljilo najbolj zahtevne “Hi-Fi” ljubitelje, kakor tudi povprečne poslušalce. Za mladoletni in študentski trg so se pojavili “Hi-Fi”glasbeni centri (Hi-Fi stolpi), ki so združevali gramofon, radijski sprejemnik, kasetofon in ločene sisteme zvočnikov. Radijske sprejemnike so začeli vgrajevati v vse možne elektronske pripomočke.
Janez Janežič
Predstavili nov turistični vodnik PIRAN - 1.300 SIT
Dijakinje in dijaki turističnega krožka Gimnazije Piran so ob pomoči Duške in Salvatorja Žitko, Nives Marvin, Toneta Mikelna, Nade Kozina in Sabine Stupar zbrali gradivo in besedilo za izdajo vodnika po Piranu. Izšla je že prva jezikovna mutacija in sicer v slovenščini, sledile pa naj bi izdaje tudi v italijanščini, an-glescmi, nemščini in ruščini. Skupna naklada bo
5000 izvodov. Publikacijo je uredil Jože Hočevar, oblikoval Aleksij Kobal, fotografije Jaka Jeraša, tisk in vezava Tiskarna VEK Koper. Založnik publikacije s prepleteno zanimivo vsebino (splošni podatki in kulturno-zgodovinske znamenitosti mesta) je Občina Piran - Lokalna turistična organizacija. Vodnik po Piranu formata A5 na 71 straneh so predstavili vodja projekta Polona Senčar (Maona), Sabina Stupar in Matej Knep (na sliki) na novinarski konferenci 21. julija v občinski palači potem, ko je županja Vojka Štular predstavila novo občinsko upravo. Vodnik je sedaj že mogoče kupiti pri agenciji Maona - in morda še kje drugje - po ceni 1.300 SIT za izvod, vendar se zdi, daje tudi ta cena za turiste, ki pričakujejo brezplačne turistične publikacije, previsoka.
PORTOROŽ: IZŠEL JE PRVI KATALOG ZASEBNIH SOB
Katalog Turističnega društva Portorož obsega 48 strani. V njem so predstavljena turistična središča Portorož, Lucija, Seča, Strunjan in Piran, vsako na svoji strani. V sklopu teh pa zatem zasebniki, ponudniki zasebnih sob, apartmajev, penzionov in gostišč v teh krajih, njihova ponudba pa je predstavljena s piktogrami.
Poleg dobrodošlice, s katero turistično društvo vabi v svoje kraje, je predstavljena tudi ponudba poslovalnice Turističnega društva Portorož na portoroškem postajališču - kompletnega turističnega servisa za vsakega gosta, nov portoroški amfiteater Avditorija, priznane restavracije, izletniški program, ki ga nudijo obiskovalcem, v sredini pa je informativni cenik zasebne namestitve, objavljen v SIT in EURO.
Zasebniki, ki so predstavljeni v katalogu, so vrisani tudi na planu območja, predstavljena je tudi reliefna karta Slovenske Istre. Katalogu je pripeta dopisnica, s katero lahko rezervirate namestitev ali zaprosite za dodatne ponudbe ali informacije.
Katalog je izšel v tej sezoni ravno v pravem trenutku, ko lahko gostom slikovito predstavimo tudi zasebno ponudbo, katera doslej še ni bila zaobsežena v nobenem materialu največjega slovenskega turističnega središča. Tako so katalog na svoje police z veseljem sprejeli tudi v nakaterih agencijah, man-jalnicah, restavracijah, v izdatni količini pa so ga odpremili tudi že na sejem RDA v Koln o okviru promocijske prestavitve Portoroža.
Še posebej po katalogu posegajo gostje, ki pri nas letos letujejo prvič, s priporočilom, da ga vzamejo s seboj in predstavijo tudi prijateljem in znancem doma. Katalog je izdan v štirih jezikih v nakladi 10.000 izvodov, za domači in bližnje tuje trge Italije, Avstrije in Nemčije ter angleško govoreče populacije. Že takoj po izidu kataloga seje oglasilo več zainteresiranih za objavo v naslednji izdaji, zato je izdani katalog pravzaprav šele iztočnica za nadaljno celovito in še obsežnejšo predstavitev ponudbe zasebnikov. Je pač že tako, da je mnogo “nejevernih Tomažev” počakalo na izid prvega kataloga, saj je bilo doslej sicer že nekaj jalovih poskusov oz. pobožne želje, da bi ga pripravili še v okviru OKTPS, je pa bilo potrebno kar veliko truda, daje v tokratni obliki le ugledal luč sveta. Izdaja kataloga je zahtevala najprej fotografiranje zasebnih hiš s sobami in apartmaji, za kar je bilo treba ujeti lepo vreme, že cvetoče vrtove in balkone, dosegljive sobodajalce oz. vsaj večje med njimi prepričati, da je potrebno pristopiti in vložiti nekaj denarja tudi v lastno promocijo, če naj bi svoje kapacitete tudi uspešno tržili; zatem pa pohiteti s pripravo na tisk, da bo na policah že s prvimi številnejšimi prihodi gostov. In ker so nad njim pretežno vsi navdušeni, je delo predsednice Andreje Fatorič in sekretarke Višnje Toškan, ki sta sami poleg dela v poslovalnici poskrbeli še za izdajo kataloga, poplačano tudi na ta način.
V Turističnem društvu Portorož so torej spet pokazali, da zmorejo, če to zares hočejo, preskočiti tudi marsikatero oviro. Zaupanje v njihovo organizacijo lahko najbolj krepijo prav z lastnimi rezultati.
CHRVSLER VOVAGER ZA TURISTE V PORTOROŽU
Hotelsko podjetje Metropol Group iz Portoroža in podjetje C.J.I., d.d. iz Ljubljane, kije na slovenskem avtomobilističnem trgu generalni zastopnik in uvoznik vozil koncerna Daimler-Chrysler za blagovni znamki Chrysler in Jeep, sta konec julija podpisala pogodbo o sodelovanju ter tako povezala dve dejavnosti - turizem in avtomobilsko industrijo.
Ljubljansko podjetje C.J.I., d.d. je namreč po vzoru tujih turističnih delavcev portoroškemu podjetju Metropol Group predlagalo poskusni projekt, imenovan “Metropol Voyager Shuttle”. Z njim naj bi hotelskim gostom zagotovili večje udobje pri prevozih do hotelov oziroma letališč in omogočili krajše izlete, ki jih gostom organizirajo za dejavno preživljanje oddiha. Turistični delavci se zavedajo, da so sodobni gostje vedno zahtevnejši, zato je vodstvo portoroških hotelov Metropol ponudbo z veseljem sprejelo.
Doslej so goste hotelov Metropol v Portorožu vozili z osebnimi vozili, v okviru poskusnega projekta pa jim bo od avgusta do oktobra odslej na voljo luksuzno enoprostorsko vozilo Chrysler Grand Voxager. Vozilo omogoča udobno in varno vožnjo, poleg tega pa naj bi pripomoglo k izboljšanju kakovosti turistične ponudbe na slovenski obali. Po trimesečnem poskusnem obdobju bosta podjetji C.J.L, d.d. iz Ljubljane in Metropol Group iz Portoroža ocenili uspeš-nost projekta m se dogovorili za nadaljnje sodelovanje.______
Kumulus d.o.o.
Dr.Bogomir Oblak
i «1 SN A AMBULANTA
Lucija, Obala 123, (nasproti TPC)
Pregledi ob sredah
od 16.00 do 19.00 ure
Naročanje za pregled: Tel.: 066/ 748 - 931 M.tel. 0609 613 212
Knjiga, kije pretresla Evropo in svet
v
Črna knjiga komunizma
Doslej najpopolnejši seznam zločinov, storjenih v imenu komunizma, se bo v obliki knjige na več kot 970 straneh kmalu pojavil na slovenskih policah. Črno knjigo komunizma - Zločini, teror in zatiranje, bo izdala Založba Mladinska knjiga. Cena v prednaročilu bo 9.797 SIT, po izidu 11.800.
Vrhunski zgodovinarji in drugi strokovnjaki so prekopali gore na novo odprtih arhivov in prišli do ključnih podatkov o režiserjih partijske zgodovine ter do prvih pravilnih številk o obsežnosti žrtev komunistične revolucije in terorja koncentracijskih delovnih taborišč. Črna knjiga komunizma je eden redkih celovitih pregledov totalitarističnega sveta 20. stoletja. Je opozorilo na to, kar se ne bi smelo zgoditi. Pokriva cel svet, od Sovjetske zveze in Srednje Evrope do Kitajske, Vietnama in tretjega sveta Afrike ter Latinske Amerike.
Po številu povzročenih žrtev in po zemljepisnem obsegu sodi komunizem kot ideologija morilske oblasti na sam vrh. Medtem ko naj bi nacizem zahteval kakih 25 milijonov življenj, so komunistični samodržci in njihovi sodelavci pobili (brez upoštevanja svetovnih vonj) med 85 in 100 milijoni ljudi - in to pretežno lastnih državljanov. V letu dni po oktobrski revoluciji je Leninova boljševiška oblast izrekla in izvršila več sodnih smrtnih obsodb kakor v celem stoletju pred tem caristična Rusija.V času Stalina so “obtožence” tako zverinsko mučili, da so ti sami prosili za odrešitev - smrt. Hitlerje nekoč v zasebnem pogovoru priznal, da seje marsikaj naučil od te sovjetske “prakse”.
V letih 1932 in 1933 je po najnovejših dokumentarnih izsledkih iz sovjetskih arhivov Stalin namenoma povzročil lakoto v Ukrajini, zaradi katere je umrlo počasne smrti približno šest milijonov ljudi. Stalin je z “ukrajinsko lakoto” pobil približno toliko ljudi, vendar na tehnološko bolj primitiven način, kakor Hitler v Auschwitzu.
N/
Število žrtev komunizma
(približna ocena)
Kitajska - 65 milijonov mrtvih, Sovjetska zveza - 20 milijonov, Severna Koreja - 2 milijona, Kambodža - 2 milijona, Afganistan - 2 milijona, Afrika -1,7 milijona, Vietnam - 1 miljon, Vzhodna Evropa - 1 milijon, Latinska Amerika - 150.000 mrtvih. Mednarodno komunistično gibanje in komunistične partije, ki niso bile na oblasti - približno 10.000 mrtvih.
05VEST3L0
Opravljamo zdravstvene preglede
-	za nastop na delo (predhodni zdravstveni pregled)
-	za voznike vseh kategorij (A,B,C,D,E,F)
-	za športnike in rekreativce
Informacije:
Tel.: 066/ 273 - 227 (gospa Silva)
Luška ambulanta medicine dela Vojkovo nabrežje 38, Koper


TRSTELJ 67 KANAL
tel.: (065) 36-236 - fax: (065) 32-325
Televizija Primerka že štiri leta med nami

POSLABŠANJE PROMETNO VARNOSTNIH RAZMER
OBVESTILO ZA JAVNOST
Kljub dokaj obetavnim rezultatom na področju varnosti cestnega prometa v lanskem ter v začetku letošnjega leta, so se prometno varnostne razmere v poletnih mesecih bistveno poslabšale.
Tako se je po začasnih podatkih v letošnjem letu do 9. avgusta zgodilo 21.617 prometnih nesreč, kar je za 8% več kot lani (20.105). V njih je 209 oseb umrlo (lani 193), 925 je bilo hudo (lani 982) in 3.405 lahko telesno poškodovanih (lani 3.273). Najpogostejši vzrok prometnih nesreč še vedno predstavlja neprilagojena hitrost, zaradi katere je umrlo 41% vseh smrtnih žrtev. Najbolj kritična je populacija udeležencev v prometu med 18. in 24. letom, torej voznikov začetnikov, ki se šele srečujejo z nevarnostmi v prometu.
Policija že od začetka leta kontinuirano izvaja poostrene nadzore prometa, usmerjene predvsem v najhujše kršitve, ki so najpogostejši vzrok hudih prometnih nesreč. Po eni strani gre za nadzore slovenskega cestnega križa, po drugi strani pa za nadzore v urbanih naseljih in na cestah, ki jih povezujejo. Vsebina nadzora se sproti prilagaja problematiki in statističnim podatkom. S tem nameravamo zagotoviti strogo usmerjen nadzor.
Na možno poslabšanje prometno varnostnih razmer smo jasno opozorili že na tiskovni konferenci pred začetkom letne turistične sezone. Pri tem smo pozvali vse udeležence v prometu, naj s svojim ravnanjem pripomorejo k izboljšanju varnosti na cestah, starše pa smo opozorili, naj poskrbijo za ustrezen nadzor nad otroci in njihovim preživljanjem prostega časa. Ugotavljamo, da vsa naša opozorila niso bila sprejeta zadosti resno, predvsem pa slednje opažamo pri mladih. Na žalost pa posledice prometnih nesreč govorijo same zase in dodatnega komentarja ne potrebujejo.
Vse udeležence v prometu ponovno pozivamo:
1.	da naj sc zavedajo, da na cesti niso sami ter da od njihovega ravnanja ni odvisna le njihova varnost, temveč tudi varnost drugih, ki se kakorkoli drugače pojavljajo v prometu. Zato je nujno dosledno spoštovanje vseh cestno prometnih predpisov.
2.	Opozarjamo, da naj hitrost svoje vožnje prilagodijo razmeram na cestim njenemu stanju ter lastnostim, še posebej pa tudi lastnemu znanju in sposobnostim. Slednje še posebej velja za voznike motornih koles, ki v zadnjem obdobju v prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami izstopajo, tako kot udeleženci, kakor tudi kot povzročitelji.
3.	Predvsem mladi naj se zavedajo dejstev, da vsak začetnik potrebuje 2 sekundi več časa, da opazi nevarnost, da mladi niso sposobni prepoznati znakov utrujenosti in zaspanosti enako kot izkušeni vozniki ter da alkohol na mlade voznike vpliva hitreje in ima hujše posledice.
4.	Prav tako se mora vsak voznik zavedati, da udeležba v prometu nujno predstavlja tudi določeno tveganje, kateremu se v nobenem primeru ne moremo popolnoma izogniti. Upoštevanje prometnih predpisov, predvsem pa predvidevanje določenih dogodkov in reakcij drugih voznikov je tako nujno zaradi zagotovitve lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu.
5.	Dejstvo, da uporaba varnostnih pasov ter zaščitnih čelad rešuje življenja, mora ostati osnovno pravilo vseh udeležencev v prometu. Slednja je potrebna predvsem zaradi zagotavljanja varnosti voznika in ne zaradi policije in njenega represivnega ukrepanja. Tega se žal zaveda še premalo voznikov.
Policija bo nadaljevala s poostrenimi nadzori prometa, katere smo načrtovali že pred letno turistično sezono. Jeseni pa poleg že načrtovanih aktivnosti pripravljamo vrsto dodatnih, katere bodo usmerjene predvsem v dva vzroka prometnih nesreč: neprilagojeno hitrost in alkohol. Pri delu bomo uporabili vsa razpoložljiva tehnična sredstva, vključno z video nadzornimi sistemi, radarji in helikopterji. Nadaljevali bomo tudi s preventivnimi akcijami kot so “Hitrost ubija”, “Stopimo iz teme” in “Alkohol, ne hvala”.
Prometno varnostne razmere bomo tudi v prihodnje aktivno spremljali ter ugotovitvam prilagajali naše aktivnosti, pri čemer pričakujemo sodelovanje vseh udeležencev v prometu.
Stanislav Veniger, namestnik generalnega direktorja policije
Borut Suklje in Andrej Podvršič sta obiskala Policijsko upravo Koper
Minister za notranje zadeve Borut Šuklje in generalni direktor policije Andrej Podvršič sta v soboto, 14. avgusta obiskala Policijsko upravo Koper, kjer sta se seznanila z razmerami na področju prometne varnosti in si ogledala operativno delo policistov v enem po gostoti prometa najbolj obremenjenih vikendov letošnje turistične sezone.
S prometno varnostjo sta ju seznanila načelnik inšpektorata PU Koper Slavko Gerželj in komandir Policijske postaje Koper Leon Godejša. Minister in generalni direktor sta si ogledala nekatere najbolj kritične cestne odseke na tem območju in tudi obiskala patrulje, ki so nadzirale promet. Tako sta se konkretno seznanila z delom policistov, ki urejajo in nadzirajo promet, z njihovo tehnično opremljenostjo in s težavami, s katerimi so se policisti srečevali na eni najbolj obremenjenih cest v drugem avgustovskem vikendu. Minister in generalni direktor sta po ogledu pohvalila intenzivno delo primorskih policistov.
“PREISKAL” APARTMA
Neznanec je 21.7. na Lepi cesti v Portorožu skozi odprto pritlično okno splezal v apartma, ki ga je preiskal. Na škodo danskega turista je ukradel nekaj denarja in mobilni telefon ter ga oškodoval za nekaj več kot 100.000 SIT.
Podobno je ravnal tudi neznanec, ki je skozi odprto okno splezal v stanovanje v Ulici Sv. Petra v Izoli. Ta je našel in ukradel le okrog 40.000 SIT.
UKRADEL DVA ZVOČNIKA
V Luciji je nekdo 21.7. ponoči prišel k okrepčevalnici Da Strega, kjer je s terase ukradel dva zvočnika in plastično mizo. Lastnico je oškodoval za
20.000	SIT.
VLOMIL V HLADILNO SKRINJO
V noči s 25. na 26.7.1999 je neznani storilec vlomil v hladilno skrinjo na bencinskem servisu v Krvavem potoku. Iz skrinje je ukradel večjo količino različnih sladoledov v vrednosti okoli 30.000 SIT. Nekaj sladoleda so policisti našli v bližini in nadaljujejo z zbiranjem obvestil o osumljencih navedenega kaznivega dejanja.
POŠKODOVAL VOZILO
Koprski policisti obravnavajo kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari na škodo 53-letne koprčanke, ko ji je neznani storilec z ostrim predmetom poškodoval karoserijo vozila Peugeot 106 ter ji povzročil za okoli
150.000	SIT gmotne škode.
PRIJAVIL TATVINO TREH KONJ
Obalno društvo proti mučenju živali je na policijsko postajo Izola prijavilo tatvino treh konj iz pašnika pri Baredih nad Izolo. Konje so prevzeli v oskrbo potem, ko so pred časom pobegnili lastniku, ki zanje ni ustrezno skrbel. Gre za kobilo lipican-ko črne barve, kobilo posavko rjave barve in žrebe lipicanke rjave barve. V kolikor konje kje opazite, to sporočite na telefonsko številko 113 ali na policijsko postajo Izola.
VLOMIL V KAMP PRIKOLICI
Neznai storilec je 1.8. v popoldanskih urah vlomil v kamp prikolici, postavljeni v lucijskem avtokampu. Iz notranjosti jc ukradel denar. Lastnike je s tem dejanjem oškodoval za
20.000	SIT.
TAT N A CENTRALNI PORTOROŠKI PLAŽI
Brez videokamere je 1.8. ostal 31-letni avstrijski turist, kije pustil odklenjeno kabino na centralni portoroški plaži. Neznani storilec gaje oškodoval za 120.000 SIT.
PRETEP NA KRIŽIŠČU
Nekaj minut po 2. uri zjutraj je na OKC poklical 25-letni Ž.C. iz Izole in prijavil, da so ga v semaforiziranem križišču na Prešernovi cesti v Izoli pretepli trije neznanci, ki se vozijo v beli Seat Ibizi, italijanske registracije in mu pri tem tudi grozili s pištolo. Policisti so na kraju ugotovili, da je do spora prišlo zaradi prehitevanja oškodovanca in osumljencev med vožnjo iz Belvederja proti Izoli. Zoper neznanca, kije oškodovancu grozil s pištolo, bodo podali kazensko ovadbo.
VLOMIL V PASARO
Neznani storilec je 5.8. vlomil v
plastično pasaro, ki jo ima lastnik privezano na lesenem pomolu v kanalu Sv. Jernej v Seči. Sak lastnik ne ve, kdaj je bil neznanec v notranjosti, kot pa je ob najdbi poškodovane ključavnice na lesenih vratih opazil, iz notranjosti ni ukradel ničesar.
UKRADEL KREDITNO KARTICO
Piranski policisti so zaradi kaznivega dejanja tatvine državnemu okrožnemu tožilcu ovadili P.L. iz Lucije. Sumijo ga, daje iz spalnice ene izmed hiš v Sečovljah kradel bankomat kartico in tako po tatvini tudi neupravičeno dvignil približno 70.000 SIT in si jih prilastil.
TURISTKI IZMAKNILA TORBICO
Nekaj pred 22. uro sta v četrtek, 5.8. neznana moška, stara okoli 20 let, visoka okoli 180 cm pri cerkvi v Piranu ukradla 40-letni italijanski turistki torbico, v kateri je imela denar in dokumente. Prišla sta za oškodovanko in njeno prijateljico, ki sta se sprehajali po Piranu in ji iztrgala torbico ter zbežala. Oškodovala sta jo za okoli 210.000 SIT.
2.150.000	SIT.
VLOMIL V HIŠO V JAGODJU
Izolski policisti so dobili prijavo vloma v stanovanjsko hišo v Jagodju. Pri ogledu so ugotovili, da je neznanec pred par dnevi skozi panoramsko okno v pritličju hiše prišel v notranjost in na škodo I.P. iz Izole ukradel ročno uro in radiokasetofon. Oškodoval gaje za 40.000 SIT.
PREPIR ZARADI ROLERJEV
V ponedeljek, 9.8.malo po 12. uri je na OKC poklical 31-letni B.H. iz Ljubljane in prijavil, da gaje hotel pretepsti neznanec, katerega je prijel potem, ko mu je na Tartinijevem trgu v Piranu ukradel rolerje. Na kraju so policisti ugotovili, da je 29-letni V.M. iz Pirana prijavitelju ukradel rolerje, ko pa je ta od njega zahteval, da mu jih vrne, je prišlo do spora. Pirančan je rolerje sicer vrnil, nato pa je v roke vzel večjo palico in z njo zagrozil oškodovancu, ki je s kraja takoj odšel. Pirančana seveda čaka srečanje s preiskovalnim sodnikom.
POSKUŠAL UKRASTI 4 PRŠUTE
POSKUŠALA ONEMOGOČITI POLICISTA
Malo po 22. uri so piranski policisti v Portorožu zaustavili voznika osebnega avtomobila znamke audi, 24-letnega D.M. iz Sevnice. Med postopkom z voznikom se je vmešla 26-letna J.D. iz Krškega, ki je bila v vozilu sopotnica. Na policiste je najprej pričela kričati, nato pa je policista začela odrivati in skušala omogočiti, da voznik peš pobegne s kraja. To ji ni uspelo, saj sojo policisti obvladali, pobeglega voznika pa prijeli. Oba so odpeljali na policijsko postajo in zoper sopotnico napisali kazensko ovadbo zaradi preprečitve uradnega dejanja pooblaščeni uradni osebi.
NAŠEL NEEKSPLODIRANO GRANATO
Dne 9.8. dopoldan je pri čiščenju parcele našel neeksplodirano granato cal. 75 mm, italijankse proizvodnje iz druge svetovne vojne možakar iz Štanjela. Granato, ki je bila ob cesti Kobdilj-Komen je prevzel pirotehnik.
ZNAŠEL SE JE NAD OSEBNIM AVTOMOBILOM
Do sedaj neznani storilec seje znesel nad osebnim avtomobilom Clio, ki ga je lastnica iz Pirana parkirala na Liminjanski ulici. Na streho avtomobila je po celotni dolžini z ostrim predmetom zarisal vzporedni črti. Skoda znaša 20.000 SIT.
VOZIL SE JE Z UKRADENIM AVTOMOBILOM
Piranski policisti so 9. avgusta zjutraj v Portorožu izsledili 22-letncga mladeniča iz Postojne, ki seje vozil z ukradenim osebnim avtomobilom Opel Kadet 1,3 ljubljanske registracije. Mladeniču so osebni avtomobil seveda zasegli in pa obvestili lastnika, da lahko prevzame svje vozilo.
PONOVIL KAZNIVO DEJANJE
Pred dnevi je neznanec vlomil v trgovino Portobello v Portorožu, od koder je odnesel večjo količino oblačil. V noči iz 8. na 9. avgust je neznanec ponovno vlomil v omenjeno trgovino in iz nje ponovno ukradel več majic, srajc in čevljev. Tokrat je lastnika oškodoval za
Hrvaški državljan, 45 - letni M.I. iz Senja je 13. 8. v trgovini KZ Agrarija v Kopru izvršil tatvino štirih pršutov. Skril jih je za srajco in odšel mimo blagajne. Pri dejanju gaje zalotil in prijel varnostnik varnostne službe G7 Istra. Odvzel mu je ukradene artikle, zoper tatu pa so podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
NEZNANEC JE NA MALIJI PRELUKNJAL PNEVMATIKE
Doslej neznani storilec je 13. 8. na neurejenem parkirnem prostoru pri avtobusnem postajališču na Maliji na tovornem vozilu preluknjal dve pnevmatiki znamke Sava.
VINJEN GOST RAZGRAJAL PO EIESI IN UDARIL POLICISTA
Nekaj minut po tretji uri zjutraj 13. 8. je policijsko postajo poklical varnostnik v Fiesi in policiste zaprosil za intervencijo. Policisti so prijeli 39-letnega M.F. iz Lenarta, ki je pijan kričal in sc ni hotel pomiriti. Privedli so ga na policijsko postajo, da ga spravijo v prostor za pridržanje do iz-treznitve. M.F seje temu uprl in policista z roko udaril v obraz ter ga lažje poškodoval. Zagovarjati se bo moral zaradi preprečitve uradnega dejanja pooblaščeni uradni osebi.
Radio Taci isi Pidan©
® 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
^ Q-102.8MHz.24|g
■ w
primorski uVp

Veslaški klub Piran ima svetovnega prvaka
Županja Vojka Štular čestita mladima veslačema in jima izroča spominsko darilo -knjigo Dragonja.
Slovenski veslači so se s svetovnega mladinskega prvenstva v Plovdivu (Bolgarija) vrnili z medaljami. Zlato je osvojil dvojni blejsko-obalni četverec v katerem je veslal tudi član Veslaškega kluba Piran, 18-let-ni športnik Patrik Fonda. V čast njihovi zmagi so Patriku Fondi in Davorinu Mizeritu v prostorih veslaškega kluba v Solinah pripravili prisrčen sprejem, ki sta se ga udeležila tudi županja Občine Piran Vojka Štular in direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič.
Na mladinskem veslaškem svetovnem prvenstvu v Plovdivu v Bolgariji je nastopilo 800 tekmoval-
cev iz 47 držav. Iz Slovenije je bilo 6 ekip, med katerimi je dvojni četverec v sestavi Žiga Galinič in Tomaž Černe (Bled) ter Davorin Mizerit (Nautilus Koper) in Patrik Fonda (Veslaški klub Piran), zasluženo zmagal in osvojil zlato medaljo. Slovenija je v Plovdivu osvojila še eno medaljo: Blejca Anže Poljanec in Tomaž Pirih sta v dvojcu brez krmarja osvojila srebro, ostale posadke pa se niso prebile v finale. Dvojni dvojec brez krmarja (dekleta) je osvojil 11. mesto. Dvojni dvojec, Izolan Igor Žolgar s Simonom Krampačem 12. mesto, četverec brez krmarja 8. mesto. Upoštevajoč tudi velik uspeh naših veslačev na lanskem mladinskem SP v avstrijskem Ottensheimu, jim lahko samo čestitamo in trenerju Milanu Kocjančiču zaželimo, da bi se mu uresničila želja popeljati svoje varovance na olimpijado v Atene leta 2004. Seveda bodo za tak podvig potrebovali tudi primernega sponzorja. Klubu precej pomaga tudi Casino’ Portorož, za kar se jim je javno zahvalil predsednik Veslaškega kluba Piran Joško Joras in ob koncu sprejema povabil mlada športnika na prerez velike torte v čast njihovi zmagi.
Ženska odbojkarska sekcija SC Pirano - ŠD Piran
V TREH LETIH DO PRVE DRŽAVNE LIGE?
PIRAN
Ervin Berce: “V slovenski glasbi prevladuje turobnost in nepotrebno kompliciranje!”
ŠTUDENT V AVDITORIJU
Koprčan Ervin Berce je še študent (obiskuje glasbeni konservatorij v Trstu), a so mu v portoroškem Avditoriju zaupali odgovorno nalogo. Postal je samostojni organizator glasbenih prireditev. Ne po naključju. Za njim je 16 let igranja klarineta v koprskem pihalnem orkestru, občasno sodeluje z različnimi skupinami na področju klasične glasbe, ima pa tudi dragoceno pedagoško izkušnjo, na osnovni šoli v Svetem Antonu v koprski občini je učil glasbeni pouk.
-Glede na vašo mladost je zaupana naloga videti kot velikanski zalogaj. Kaj natanko je vaše delo?
Organiziram predvsem delo na področju klasične glasbe. Res je, delo ni tako enostavno. Poleg gole organizacije prireditev pišem koncertne liste, sodelujem pri pripravi plakatov. Trenutno sem “preokupiran” z organizacijo Piranskih glasbenih večerov. Zahtevna naloga za začetnika, a upam, da bo šlo. Rad delam z ljudmi.
-Na tako obširnem in večplastnem področju kot je glasba človek hitro naleti na splozka tla.
Če se lotiš tega posla, moraš imeti glasbeno zgodovino v mezincu, kot se reče. Zase lahko rečem, da klasično glasbo dobro poznam. Zanimam se tudi za zabavno glasbo, a to področje v Avditoriju bolj sodi v domeno direktorice in nekaterih drugih. Nasploh sem v umetnosti doma. Denimo na gimnaziji sem sodeloval v gledališki skupini. Prednost pa ima seveda glasba.
-Kaj pa kot glasbenik, kdo so vaši vzorniki?
Kakšnega posebnega vzornika nimam. Če bi se nekega dne morda lotil koncertiranja kot solist, bi izbiral bolj med modernimi skladatelji. Všeč mi je vse, kar ni “ukalupirano”. Enoličnosti se izogibam...
-Kaj menite o slovenski klasični glasbi?
Nimam preveč dobrega mnenja. V slovenski klasični glasbi prevladuje turobnost, grenkoba, nepotrebno kompliciranje. Všeč so mi čiste oblike in nenavadne povezave in prehodi.
Andrej Žnidarčič
Trener NK Portorož-Piran Mate Ordulj, doma iz Splita, ima na voljo 20 igralcev
Konec avgusta začetek Primorske nogometne lige
Kot smo že poročali, se na nogometni stadion ob piranskem obzidju vrača članski nogomet. V NK Portorož-Piran priprave na začetek Primorske nogometne lige, 29.avgusta, potekajo s polno paro. V ligi bo sodelovalo 11 ekip, žreb pa je hotel, da so Pirančani prosti prav v prvem krogu. Prvo prvenstveno tekmo bodo tako odigrali šele v nedeljo, S.sep-tembra, in sicer doma proti Postojni.
Glede uvrstitve moštva v letošnjem prvenstvu so v klubu v izjavah zelo previdni.
Odbojkarska sekcija Societa sportiva Piran - Športno društvo Piran ima v šestih letih obstoja nekaj pomembnih dosežkov. Največji uspeh je nedvomno nastopanje v drugi državni ligi, kjer so prebili dve sezoni. Za lansko vrnitev v tretjo ligo ni bila vzrok slaba igra, ampak sprememba celotnega tekmovalnega ligaškega sistema. V klubu so ponosni tudi na to, da so doslej vzgojili več državnih reprezentantk v mlajših selekcijah.
“Igralci so se zbrali po daljšem obdobju. Nekateri med njimi sicer imajo izkušnje iz druge in tretje slovenske lige, a večjih izhaja iz domačega nogometnega podmladka. V takšnih razmerah nam je v prvi vrsti cilj ustalitev članskega moštva. Ne bo lahko, toda vneme ne zmanjka. O konkretnih rezultatih bomo morda razmišljali kdaj pozneje,” pravi trener prvega moštva Mate Ordulj, ki ima na voljo 20 nogometašev željnih igre.
Kot pravi Bogdan Pajek, vodja sekcije, je največja težava v klubu vsakoletni osip starejših, izkušenejših odbojkaric. Danes so v prvi ekipi dekleta stara med 14 in 17 leti. Ne preveč obsežen, a zelo izkušen trenerski kader v klubu (prvo ekipo vodi Milovan Bulič) kot po tekočem traku vzgaja izjemne odbojkarice, žal pa dekleta pri določenih letih, predvsem zaradi naporov pri vsakodnevnih treningih in tekmah, opuščajo tekmovalno igranje.
“Generacija, ki bo letos nastopala v tretji ligi, je izjemno nadarjena. Denimo Sara Habjan je državna reprezentatka pri deklicah, veliko pa jih tudi trka na vrata reprezentance. Zavedamo se, da so dekleta še premlada za napredovanje v drugo ligo, v vrhu letošnjega prvenstva pa zanesljivo bodo. V nekaj letih bo iz te generacije, če bodo dekleta pri igranju vztrajala, nastala močna ekipa. Prepričan sem, da za tako nadarjene odbojkarice niti prva liga ni nedosegljiv cilj,” je prepričan Pajek.
V delovanju sekcije igrajo pomembno vlogo tudi “zunanji dejavniki”, najbolj pereče je pomanjkanje denarja. Po Pajkovem mnenju gospodarstvo v piranski občini, ki, kot vsi vemo, ni tako revno, ne živi s krajem. Za delovanje športnih klubov prispeva premalo. Drugi značilen problem so visoki stroški najemanja lucijske športne dvorane.
“Kljub temu, daje Športni center Piran ceno najema dvorane pred nekaj leti znižal, sem prepričan, daje tudi 18.000 tolarjev za tekmo preveč. Morali bi narediti primerjavo z drugimi dvoranami po Sloveniji. Poznam primere po Sloveniji, ko so stroški precej nižji. Odbojkarski klub bi za nemoteno delovanje vseh petih selekcij potreboval tri milijone tolarjev letno,” meni Pajek
Za prihodnost nogometa v Piranu se ne gre bati. V klubu deluje še kopica ekip s 120 nadebudneži vseh starosti. Sandi Sejdinovski, strokovni vodja kluba in eden od trenerjev, pravi, da naj bi bila članska ekipa poslej igralski kader črpala predvsem iz lastnega mladinskega pogona. Smisel klubskega delovanja in sploh prihodnost kluba vidi v prepletenosti množičnosti in strokovnosti. “Letos bomo poskušali registrirati nogometno šolo. Če nam bo uspelo, bomo s
___________________________________ strani ministrstva za šport in nogometne
zveze Slovenije deležni podpore, zlasti strokovne. Klub je že danes trenersko dobro pokrit. Poleg Ordulja in mene delujejo še trenerji Neset Dulaj, Božo Tabar in Dragan Jovičič,” pravi Sejdinovski.
Odbajkarska sekcija že nekaj let uspešno goji tudi čedalje bolj priljubljeno odbojko na mivki. V najemu imajo peščeno igrišče na plaži hotelov Bernardin, kjer vsako poletje pripravljajo tekmovanja in šolo odbojke. Za šolo odbojke je potrebno odšteti 10.000 tolarjev mesečno. V ceno so všteti vsakodnevni treningi in prost vstop na plažo.
Andrej Žnidarčič
Piranski člani naj bi prvo pripravljalno tekmo odigrali v nedeljo, 22.avgusta, z Gažonom, prav tako primorskim ligaš-em. Ljubitelji nogometa dogodka ne smejo zamuditi, saj gre za prvo uradno tekmo članov po dveh letih.
Besedilo in slika: Andrej Žnidarčič
Prireditve v "ftirono
Nastop glasbene skupine ŠUKAR
V	okviru prizadevanj za oživljanje Pirana bo v četrtek, 19. avgusta ob 21.00 uri na Trgu 1. maja v Piranu nastopila glasbena skupina ŠUKAR. Prekaljeni glasbeniki že vrsto let izvajajo tradicionalno in avtorsko cigansko glasbo. Zaradi izvirnosti so redni gostje domačih in tujih odrov. Prost vstop.
Kontra bant
V	četrtek, 19. avgusta ob 23.00 uri bo v Cafe teatru v Piranu nastop skupine Kontra bant. Prost vstop.
Piranski glasbeni večeri
V	petek, 20. avgusta ob 21.00 uri bosta v Križnem hodniku v Piranu nastopila Dušan Kranjc - pozavna in Urliche Neubacher - harfa. Pozavnist, ki igra kot solist v Slovenski filharmoniji in harfistka, ki živi v Stuttgartu, igrata v nenavadnih aranžmajih, na različnih inštrumentih pa izvajata glasbo od renesanse do moderne. Program: Schif-mann, Albrcchtsberger, Bach, Frank, Rosetti, Defaye, Mayer, Glinka, Bernstein, Salzedo, Daethweile.
Razstava slik v Avditoriju
V	Beli dvorani Avditorija bodo v soboto, 28. avgusta ob 20.00 uri odprli razstavo del slikarja Konrada Peternelja. Otvoritveni nagovor bo imel dr. prof. Zoran Kržišnik. Otvoritev bo s svojim koncertom popestrila slovenska pevka, predstavnica Euro-songa ’99, Darja Švajger.
^Svetlana nastopila na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih
Iz Atletske zveze Slovenije - Sekcija za gorske teke - so nam sporočili, daje Svetlana Bajič postala članica reprezentance Slovenije v gorskih tekih. Naša reprezentanca bo v času od torka 14. septembra do srede, 22. septembra 1999 nastopila na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih. Tekmovanje bo v Maleziji na \otoku Borneo.	)
M-Degro Piran s Poljakinjami
V minulih dneh je bil opravljen žreb v evropskih rokometnih pokalih. Pirančanke, ki so si z lanskim četrtim mestom v državnem prvenstvu zagotovile nastop v pokalu mest, bodo v prvem krogu igrale s poljsko ekipo Zaglebie iz Lublki-na. Prva tekma bo 2.oktobra v gosteh, povratna pa teden dni pozneje v lucijski športni dvorani. Kot pravi Franc Bergant, predsednik upravnega odbora kluba, poljske rokometašice slabo poznajo, ker pa je poljski rokomet v zadnjem obdobju izjemno napredoval, gre zanesljivo za zelo dobro ekipo.
1	_________________(j>ž)
■ w
primorski u^r^
Nemesto soli, ribe
Kdo je dvignil zapornice in omogočil vdor večjih količin morske vode v bazene pri solinarskem muzeju?
V soboto 26. junija sem pripeljal na ogled solinarskega muzeja v Sečoveljskih solinah nekaj svojih znancev. Edina možna pot obvezno vodi prek slovenskega mejnega prehoda v Sečovljah. Ni nam bilo treba prečkati še hrvaškega mejnega prehoda, ampak smo tik pred mostom (na nevtralnem terenu) zavili desno in po kakšni minuti vožnje z avtomobilom ob kanalu Sv. Odorika, že zagledali obširne, v glavnem zapuščene soline Fontaniggie. Šele ko stopiš na to območje lahko spoznaš čar narave. Soline (Fontaniggie in Lera) se razprostirajo kar na 650 hektarih! Znancem sem obljubil, da bodo poleg zanimivih eksponatov iz preteklosti solinarstva, kijih hranijo v solinarskem muzeju, lahko videli tudi kako solinarji še vedno na klasičen način pridobivajo sol. Vedel sem namreč, da je piranski muzej prevzel v upravljanje tudi nekaj so-
linskih bazenov ob solinarskem muzeju in da bi ta čas morala biti kristalizacija soli na višku. Pa sem se uštel. S pogledom na solinarje in belo sol, ki naj bi bila tudi svojevrstna atrakcija za turiste, ni bilo nič. No, nekaj kilogramov dobro vležane soli na kupu smo lahko videli v preurejeni solinarski hišici, solinarskem muzeju. Lahko bi kupili tudi spominske vrečke s soljo. Če bi prišli kakšen dan prej, bi s pogledom na soline morda imeli več sreče, tako pa jim je narasla voda pobrala vso nagrabljeno sol. Sicer pa bi si kupe soli lahko ogledali tudi v Droginih solinah v Seči, vendar je solinarski muzej čisto na drugi strani.
Že takoj pri vhodu na območje zapuščenih solin Fontaniggie smo presenečeni opazili kako morska voda v rahlih valovih zaliva vse parcele in vmesne poti, ki jih solinarji uporabljajo za prevoz nagrabljene soli. Med
IVO LAZAR
So stvari, ki jih človek stežka razume. Tako je bilo tudi težko in kar nemogoče sprejeti vest o tem, da profesorja Iva Lazarja ni več. Ko je pred 63 leti prijokal na svet v Kobaridu, v ulici, ki nosi ime njegovega velikega rojaka Simona Gregorčiča, še ni vedel, kaj ga v življenju čaka. Želja po športu in način življenja je bil tisti, s katerim sije začrtal svojo življensko pot. Že v mladih letih je bil odličen smučar in strast belih strmin je v njem ostala.
Tolmune reke Soče je s prihodom v Izolo zamenjal z modrino morja, kjer je po končani zagrebški visoki šoli za telesno kulturo, našel svoj notranji nemir. Najprej sc je posvetil veslanju. V začetku šestdesetih let je bil nekajkrat državni prvak v enojcu, leta 1966 pa je skupaj s Stanetom Hočevarjem v dvojnem dvojcu nastopil na svetovnem prvenstvu na Bledu. Voda in začarane globine so bile vedno njegov izziv. Tako v Soči kot tudi v globinah morja. Morje mu je zbujalo mešane občutke lepote, neizmernosti, mogočnosti, krutosti in nevarnosti. Morje gaje pomirjalo, ne-molokrat tudi vzburjalo. Vedno nasmejan, vedno v gibanju, poln energije, ki jo je razdajal drugim, očitno pa premalo hranil zase. Vedno se mu je nekam mudilo, vedno poln obeznosti in načrtov je izražal svoj nemir, da bi izkazal svojo neuničljivost. Pri Športnem društvu Piran je prevzel aktivnosti atletske sekcije in prav prizadevno in strokovno delo z mladimi tekači, ki dosegajo odlične rezultate tako v Sloveniji kot v tujini, je dokaz njegovega pravilnega pristopa. Ime in aktivnost Iva Lazarja je nepogrešljivo povezana z odlično organiziranimi piranskimi teki, prav tako pa tudi z vedno novimi uspehi slovenskih gorskih tekačev. Svoje varovance je imel rad kot bi bili njegovi otroci. Z njimi je bil na treningu še dobri dve uri preden je za vedno odšel.
Iz slovenske obale mu je pogled in misel vedno segala preko morskih gladin do tolminskih hribov in gora. Iz Izole je viden Km in misel na Drežniško planino, kamor je še pred dobrim tednom dni tekel skupaj z vnukom Tilnom, je bila vedno v njegovem srcu. Ponosen je bil na svoje kobariške korenine in rad je zahajal v svoj rodni kraj. V Izoli, kjer je stanoval, je za vsakogar našel dobro besedo in prijazno nastopil do vsakogar, tudi do tistih, ki ga niso vedno razumeli. Živel jc polno življenje do svojega konca. Imel je veliko srce in prav srce jc bilo tisto, kije za njim pustilo veliko praznino. Odšel je nepričakovano, prezgodaj, še poln načrtov in zamisli. Ohranili ga bomo v lepem spominu, vsi tisti pa, ki smo mu prisluhnili in ga razumeli, sprejemamo njegove napotke, spodbude in izkušnje kot sestavni del šole življenja, vredno spoštovanja, tolerance, obenem pa obdano s kmto realnostjo.
Mitja Butul
3R ETEHTORanST
ogledom muzeja sem vpra-šal vodnika o morebitnih vzrokih, zakaj je morska voda tako močno zalila vse solinske bazene in zakaj jih niso prej zaščitili, kajti pred dnevi so tu že nastajali beli kristali. Honorarni vodnik nam je vedel povedati le to, da ima narava svojo moč in da je treba v solinah “delati z glavo”. To sem si lahko razlagal češ, muzejski uslužbenci niso vešči pri tem zahtevnem opravilu in naj bi to delo raje prepustili “profesionalcem”. Očitno je nekdo namerno dvignil vratca in spustil v bazene morsko vodo. O vzrokih za tako stanje smo povprašali Petra Deržka, direktorja Solin d.o.o. “Mi mislimo, da to počnejo tisti ki lovijo ribe. Skozi dvignjene zapornice (vratca) skupaj z morsko vodo prihajajo v solinski prostor (bazene), manjše ribe in mladice, ki potem ne morejo več ven. Te mladice zrastejo v lepe primerke in se zlahka opazijo v plitvih solinskih bazenih. Lovijo jih na tak način, da iz bazenov spuščajo vodo ter nastavljajo mreže. To je lahko eden od razlogov, zakaj je morje poplavilo bazene ob solinarskem muzeju. Drug možen razlog je, da je obisk v Fon-taniggiah nekontroliran. “Vrata ostanejo odprta”, dostopi so možni z morske strani, ob letališču, kjer ni nobene ograje, prihaja se z avtomobili, z mopedi, barkami in gliserji po kanalu, sem se hodijo ljudje tudi kopat in tudi z drugačnimi nameni. Mi imamo večkrat škodo v naših bazenih, ker nam odpirajo zapornice in puščajo vodo da nekontrolirano teče. Tako izgubljamo slanico, ali pa nam vdre morska voda in slanico razblaži. To področje je težko obvadovati. Deluje kot vezna posoda in neka točka, ki je na primer na eni strani solin, lahko povzroči učinke čisto na drugi strani”, je dejal Peter Deržek.
Kdaj ATP turnir v Portorožu?
Lucijčan Jaka Božič do četrtfinala portoroškega futuresa
Prejšnji mesec jc bil na portoroških teniških igriščih turnir iz serije fu-tures z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Zmagovalec je postal Uroš Vico, Hrvat z italijanskim državljanstvom, ki je v finalu brez večjih	težav	ugnal
nerazpoloženega Čeha Jana Vacka s 6-4, 6-2. Oba sta lahko zelo zadovoljna z izkupičkom na turnirju. Zmagovalec finala je zaslužil 1300 dolarjev (bruto) in osvojil 18 novih ATP točk, poraženec pa 900 dolarjev in 12 ATP točk.
Nase sta opozorila tudi lucijska tenisača Jaka Božič in Andrej Bizjak. Zlasti Božiču se bo še dolgo kolcalo po zamujeni priložnosti. V prvem krogu je ugnal prvega nosilca Boruta Urha s 7-6, 6-3 (spomnimo se, da je Urh le nekaj dni pozneje prišel do drugega kroga ATP-turnirja v Umagu), v drugem Italijana Stefana Pircherja s 6-4, 6-2, v četrtfinalu pa je po hudem boju izgubil z Vackom 6-4, 3-6, 3-6. Božič je vseeno lahko zadovoljen, saj je osvojil tri nove ATP točke. Dobro igro je prikazal tudi Bizjak, čeprav je pokleknil že v prvem krogu; ugnal ga je Marko Tkalec s 6-4, 6-4.
Organizacija turnirja, zaupana je bila teniškem klubu Biten Portorož, je bila brezhibna. Pokrovitelj turnirja je bil Casino Portorož, sponzorji pa Marina Portorož, Bitermo, portoroški hoteli itd. Kot pravijo organizatorji je cilj challenger in futures teniških
Sardele so bile dobre
V prizadevanju, da bi mesto Piran čim bolje turistično zaživelo, je županja Občine Piran Vojka Štu-lar 30. julija zvečer na Prvomajskem trgu v Piranu priredila majhno presenečenje za vse, ki so prišli tod naokoli.
Zadišalo je po pečenih sardelah, ki jih je priskrbelo ribiško društvo Oradcla Piran. Županja jih je mimoidočim delila brezplačno, vsakdo pa je prejel tudi kozarček rujne-ga, darilo Vina-koper. Za gostinski del organizacije je poskrbelo podjetje DR HUMAR - Penzion Val Piran. Že takoj na začetku seje nabrala dolga vrsta čakajočih. Veliko jim jc bilo do tega, dobijo porcijo sardel prav iz rok njihove priljubljene županje. Ideja o gratis sardelah
in vinu na Prvomajskem trgu je pri ljudeh v glavnem naletela na ugoden odmev, so pa bili tudi drugačni komentarji, “ o materi skrbnici”, ki deli hrano ubogim Pirančanom. Pri mizi smo videli tudi dva švedska turista, ki nista mogla prehvaliti okusnih ribic.
FOTO: FK-INFORMA
turnirjev v Portorožu nuditi mladim slovenskim tenisačem možnost za poceni nabiranje izkušenj in osvajanje ATP točk. Z njimi se lahko strinjamo, vse več pa je takih, ki menijo, da bi morali v Portorožu počasi razmišljati o ATP turnirju. V današnji neusmiljeni konkurenci v turizmu lahko nase opozoriš le z dogodki najvišjega ranga. Za zgled je lahko turnir v Umagu, ki ga poznajo po vsem svetu.
Rezultati: četrtfinale: Vacek-Božič 4-6, 6-3, 6-3, Colla(Ita)-Trupcj 6-1, 6-1, Marach(Avt)-Bcros(Hrv) 6-3, 6-4, Vico-J.Riha (Ces) 6-4, 6-0;polfinaIe:Vacek-Colla 4-6, 7-5, 7-6, Vico-Marach 7-5, 6-4, finale: Vico-Vacek 6-4, 6-2.V finalu dvojic sta prva nosilca,Čeha Friedl in Kovačka, ugnala druga nosilca, Hrvata Kar-loviča in Orešiča, s 7-5, 6-4.
Andrej Žnidarčič
ADRIA
#COMPUTER Sm
VELIKI TRG 11, IZOLA
tel.: 066/600-660
od 9.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 sobota od 9.30 do 13.00
KER ŽELITE NAJ...!

RAČUNALNIKI ŽE OD 89.990,00 SIT DALJE
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
Tudi za pajke manj dela
Piranski pajek je v lanski glavni turistični sezoni odpeljal 400 nepravilno parkiranih vozil, letos pa “komaj” 200. Za polovični izkupiček “kriva” drugačna politika?
Kazen in prevoz s pajkom 15.500 SIT, s popustom na kazen skupaj 13.000
Izgleda, da seje v piranski občini z novo upravo spremenila tudi politika reševanja cestno-prometnih zagat, kar so lani v glavnem reševali z odvozom nepravilno parkiranih vozil. “Letos lahko parkirajo na zelenicah, na pločniku,...povsod. I n bivšemu županu Fičurju to ni bilo mogoče”, nam je nekoliko zagrenjeno povedal lastnik dveh pajkov Alojz Smrekar. Lani, pretežno v glavni sezoni, sta njihova dva pajka imela zares veliko dela. Na začasno odlagališče sta odpeljala kar 400 nepravilno parkiranih avtomobilov, letos pa za poolovico manj. To bo zagotovo pomenilo izpad v občinski blagajni (prihodki od kazni), podrejo pa se lahko tudi načrti podjetnika, ki opravlja naročene storitve. Izolski občinski inšpektor nam je povedal, daje prej o tem, katero vozilo je treba odpeljati, odločala zasebna iniciativa, v zadnjem času pa so tudi na občinah prišli do spoznanja, da lahko odvažanje avtomobilov vsevprek povzoča hudo jezo pri turistih. Če bi posneli na tiak vse kletvice, kijih doživijo pri oddajanju avtomobilov bi se zgrozili. Tudi zato so verjetno vso zadevo nekoliko omilili in odvažajo res najbolj nujne primerke. Tale posnetek je iz Izole. Tudi tam se občinski inšpektorji ne morejo pohvaliti z “velikim poslom”. Vendar, ko dobijo sporočilo, ukrepajo. Tako je bilo tudi v petek trinajstega pri gostinski šoli v Izoli. Kar dva avtomobila sta bila parkirana na cesti tik pred vhodom v skladišče Ribe. Francoski priklopnik, ki je prišel po blago m mogel mimo, a seje vendarle odločil in zapeljal čez pločnik. Medtem je že prispel pajek in opravil svoje delo. Kazen za nepravilno parkirani avtomobil: Skupaj s prevozom 15.500 SIT (5.000 kazen, 10.500 stroški odvoza s pajkom) Pri plačilu kazni v 8 dneh ima nesrečnik 50% popust na znesek kazni. Skupaj plača tako le
13.000	SIT. Cena prevoza se ne zmanjša, kljub takojšnjemu plačilu. Piransko začasno odlagališče odpeljanih nepravilno parkiranih avtomobilov je v Liminjanu (pri pralnici), izolsko pa pri ladjedelnici. In kako boste izvedeli, da vam je nekdo odpeljal vaše vozilo? Preprosto. Pokličite policijo. V Izoli boste plačali račun (občinska kazen in prevoz) posebej, vendar na enem mestu - pri prevzemu vozila.
FOTO: FK- INFORMA
Casino Portorož, 6320 Portorož • Portorose, Obala 75 a. Tel: 066 746 081, Fax: 066 746 393
Oznanilo si težko utira pot med bralce
Sredi julija je Civilna družba Slovenije za mejo v Istri - Frane Goljcvšček, izdala 2. številko Oznanila - list za politično osveščanje in samozavest. Avtor na prvi strani Oznanila piše o tem koliko zaprek doživljajo izdajatelji glasila, ki bi ga radi čim bolj približali ljudem. Piše, daje v državi Sloveniji samo ena organizacija, ki monopolno obvladuje ves slovenski prostor s prodajo časopisov, to je Delo-prodaja. “Ce se njim iz kakršnih koli razlogov ne zdi, da bi se nek časopis prodajal, ga ne upoštevajo in zato tudi njihovi kioski, vezani z ok-troirano” pogodbo, ne smejo mimo Dela-prodaje ničesar ponujati.” Za zdaj so izdajatelji ostali pri nacmu razdeljevanja Oznanila le po poštnih nabiralnikih.	.	....
Avtor na drugi strani piše o Slovencih in državotvornosti. Oznanilo tudi objavlja izjavo Civilne družbe v zvezi z obiskom Williama Perryja v Istri. Med drugim navaja, da “politično vodstvo Republike Slovenije m sposobno v pogajanjih s Hrvaško uveljaviti pravične meje ter da slovenski pogajalci predlagajo taksne rešitve, ki so za slovenski narod škodljive in nesprejemljive.	. v. ,	,
Pod naslovom “Pirančani teatra pač ne razumejo” avtor opisuje nedavni nastop Petra Toša (bivši predsednik diplomatske komisije za mejna vprašanja s Hrvaško) v občinski dvorani v Piranu, ko je govoril občinskim
svetnikom o slovenskih zahtevah ter pogledih o meji v Istri. Vsekakor zanimivo branje.	.
Avtor se tudi pritožuje in ne more razumeti, zakaj nekateri mediji vztrajno ignorirajo prizadevanja Civilne družbe in ne objavljajo njihovega gradiva.

Obala 114, Lucija Tel.: 066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
Takojšnja odobritev!
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
r~
Tatjana Belci s.p.
Zastopstvo Slabil Prešernova 14 2250 Ptuj
OKNA IN VRATA
Vgrajevanje stavbnega pohištva ter oblaganje tal in sten Gradite hišo, poslovni ali počitniški objekt?
Pokličite nas, montrali vam bomo specialna okna s plastičnimi 6-prekatnimi profili in vrata znane avstrijske firme Slabil
Tel.: 062/ 778-902 Telefaks: 062/ 777- 005 Montaža: 041/ 695-067
V____________________________________z
ZA PRIJETNE IN PESTRE
počitnice!
Imetnikom tekočega računa namreč še isti dan odobrimo posojilo do 100.000 SIT, brez čakanja in samo na podlagi osebnega dokumenta. Doba odplačevanja je 6 mesecev.
f<	„ #
Banka	I
Koper
posojila