SD dar brtn šk in a r o Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. posiljane po pošti pa za ceio leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 20. julija 1864. Gospodarske stvari. Gospodarjem in gospodinjam. Vsaki gospodar, naj je velik posestnik ali mali kaj-žareek, ako krave redi, pričakuje od njih obilo obilo mleka. Krava srednje velikosti daje po teletu pri dostojni piči in skrbnem gleštanju: in pot; drugi del se porabi v životu za meso, mast kite 7 kostí in sto druzih reci in tretji pa ) > ki 7 za skoz 40 dni 400 bokalov mleka 77 )7 77 90 90 80 77 77 77 320 240 160 7 77 77 77 77 77 77 živež ni pnpraven, se v žile vlije, da zopet nazaj srcu přiteče in se odtod v pljuča pretaka, kjer se z do-tiko zunanjega zraka po sopenju zopet predela v dobro kri. Godi se to trojno razkrojevanje krvi skor enako tako, kar se godi, kadar les ali kaka druga stvar gori. Kar je tukaj dim, je tam kožni sopár in pot; kar je plamen pri ognji, je tukaj poraba krvi za meso , je tu 7 da ima po takem skoz 300 dni 1120 bokalov mleka. Na rodu in plemenu je veliko ležeče , krava več mleka. Al razločki so med kravami pri gospodarju lahko reče istem plemenu, da ene so bolje mlekarce memo drugih. Zakaj pa to? nam učeni možje do zdaj še niso na- rnast itd.; kar pa krvi ostane že podělaně pepél. Ce tedaj v kakem hlevu živina v mlaki in gnojnici itd. do kolen stoji šenim blatom , kakor s trdo skorjo okidani, takrat se , ce so zadnje bedra, vamp s prisu- 7 ki ima svojo živino v taki ne- tanko razodeli. Oni pravijo, da iz krvi se delà vse; luknjic, po kterih iz sebe snagi, da se mu še celó ne sanja ne, ce mu ima živina kožo, da koža ni mrtev 9 meh, ampak da ima na milijone meče, kar je za nič in v se če obraća kaka živina svojo kri posebno za osnovo jemlje iz zraka redivnih stvari, mesa in maščobe, ne more obilo mleka napravljati ; Ce je pa še zraven tega v hlevu zrak z amonija- zato so dobre mlekarce, če tudi se jim obilo in dobre kovimi sopari navdan , ki v nos in oči dregajo in zba- klaje dajè, vedno le bolj suhe (kumrne). dajo če je v hlevu huda vrocina ali silni mraz, če Kakošne so po zunanji podobi dobre molzne krave? brenčé celi roji muh in brenceljnov okrog hlevnih vrat> Skušnje nam odgovorijo na to vprašanje, da dobre takrat je nemarnost pri živinoreji prikipela na najvišo molzne krave imajo drobno in bolj suho glavo, kratke stopnjo^ in ob tla je srečna živinoreja pa tanke rogé, pohleven kravji- in ne volovsk obraz široke, široke medenice Kjer se pa nahaja živina oštrigljana in očešana ? vime čedno gorak, to je 7 7 velikosti so srednje, prsi imajo in širok križ , kosti tanke in plošnate , tanko in lahko sèm ter tjè premikavno kožo, debele mlečnate žile na je vrlo nastían in tako-napravljen trebuhu, veliko pa mehko vime , sesce dolge in precej gnojnica iz njega ocejate, takemu gospodarju se lahko polno in mehko, hlev zračen, primerno da 15 do 17 stopinj in ne več toplote ima da ■■■■■■h 7 se scavnica in razprostrene eden od druzega, dolg pa tenak rep. Dobra molzna krava ne serje mehko , če tudi dobiva sirovo, poparjeno, opraženo ali namočeno krmo. Kolikor stařeji prihaja krava, toliko manj ima tudi mleka in manj na vse usta reče, da je umen in moder gospodar. (Konec prihodnjič.) dobrega. e tedaj gospodar teleta mlečnih krav in Živinozdravilsk svèt. Izpod Mihovega se nam je pisalo , „da so pobili sicer tretje tele do šestega — naj so junčiki ali te- přetekli teden dva vola, ktera sta se 8 dni grozno lice nue — si ohrani za pleme, — ce iiajmaiij pu u ieu- uyiijuiia, sem tcx ijc oc metalo,, ftttivui nov sesajo in se po plemenu spuščajo, kadar so pol- noben ždravnik jima ni vedil pomagati. V ce naj manj po ted- trpinčila, sèm ter tjè se metala kakor da bi norela Še f pri drugo leto stare ali leti u A u ^ v i t i v o te* i aix iu i^u^ ^vji vrv bo res prav izvrstne mlekarice priredil. porok smo mu 7 da si Toda 7 kdor hoče tudi delj časa dobro molzno mora tudi pridno streči, dobro rediti in kravo imeti, ji skrbno napajati jo Kar se tiče strežbe, se mora skrbeti, crknjenih se je spoznalo , da sta se bila sparjene detelje nažrla. Ali ni nobene moči zoper tako živinsko bolezen?" Odgovor. Sparjena detelja je zeló nevarna živini jo ozdraviti, zlasti ako se pomoci ne išče in težko Je 7 da so krave brž izzačetka bolezni. Al iz popisa pncujocega je po- same po životu čedne in snažne, da je čeden in zračen doba, da možje niso spoznali bolezni, ktera druzega ni hlev, — da je^ primerno gorak, in da se ž njimi lepo ravná. Čednost je po starem prigovoru pol ži- bila, kakor daje živino klalo (in njalo) 7 in so se veza 7 zakaj tudi po koži ali kakor se navadno pravi, Prva je pri da taki bolezni, čeva morebiti tudi nape pozneje čeva in želodec vnelL izprazniti s tem, da 37 skozi kožo" se redi živina. se živina klistira z žajfnico in soljo 7 da se vliva Kri se razliva iz srca po raznih žilah na vse kraje olja in grenjke soli ov,ii, — če jo pa napenja, zivega vsernu temu je treba podučenega života in s pomočjo kožne delavnosti se razkroji v tri apna itd. Al dele: en del se izhlapi iz kože; to je kožno hlapljenje člověka, da presodi, kaj je, in potem pravo storu 234 smo naším ljudém spisali dobre živinozdravilske toraj bili gospodarji polja — poljaci — in njihove 7 Saj bukve, Saj je v Ljubljani sola živinozdravilska, al koliko so-sesk je še pri nas, ki nimajo nobenega takega poduče-nega člověka. „Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal kako malo gospodarjev je , ki jih imajo ? naselbine letopisci imenujejo 14.) vasi - )) „villae." (Helmold I, prae dia" in pa Kakor so nižji slobodnjaci v pomirji * (Burg- (( ward) svojih občin imeli svoje shode in zbore, tako so je stari naš pregovor. Al ker ga ljudje ne ubogajo, plemenitaši cele dežele o svojih zadevah večali (se jim tudi Bog ne pomaga. Kadar je nesreča v hiši, po- posvetovali) v gospôskih zborih. Večina glasov Je tem letajo ljudje okoli, kakor da bi bili obnoreli prekasno je ) odlocila vsakokrat. Te gospôske zbore imenujejo leto- pisci: „generale principům terrae colloqium' í (Ebbo 74. Sefr. 124). te zbore so hodili tudi župani, Zgodovinsko-jezikoslovna crtica. O prvotném pomenu besede „župan." Spisal in posvětil Davorin Terstenjak svojemu dragemu prijatlu, novoizvoljenemu ljubljanskemu županu kakor se prepričamo iz vrstic pri Dregeru (Nr. 26) : „quod ipsi principes ejusdem patris in generali con-ventu et consilio, consensu fere omnium baronům et gospodu dr. Ktbiiiu 4'osta-tu. Iz tega, kar so nam nemški letop pisali o državnem ustroji in državni pravdi starih Slovanov ? se suppanorum suorum, universali decreto statue-runt." Niso tedaj bili vsi, kteri so se na deželnih zborih 1 • # * • 1 • so Prva zbornica „Unter- pa bili kaže ? da je pri jih bil oni kdor bil člen njihove zemlj in dolg 1 o b o d nj a k jihovega rodu, in sicer tako starih Slovanov posvetovali, enega stanů vendar vsi slobodnjaci, h a u s" je obstajala iz: gradiščnikov, ogradnikov mestjanov, tržanovin ; kmetov, druga pa i dokler ni bil po sodniški odloki izobčen in v Ober- h a u s — H e r r e n h a u s" iz : 1 e h o v, p a n o v, v 1 a d i k, obstvo prodan. (Bruno str o bod ni dežel stanů 112.) pa knezov, boljarov in županov obema je posve- niso bili VSl g marii" Imenujejo se: kmetje deset nj aci „rustici deci- 7 7 kteri so deloma v vaseh stanovali in obdelovali deloma pa kraj host in logov in se pecali z lovom in bčelarstvom. (Dreger „Codex, diplom. Pomer. Nr. 22. 27. 31.) Ti so na dvori h, v kterih so stanovali, imeli eno pravico, in pa na pušah (Iluben), ktere so obdelovali. Dvore — hrame — so smeli prodati ; al desetino so morali odrajtati zemljiščnemu gospodar ju. Ti slobod nj aki desetniki so imeli pravico in čast orožja; smeli so nositi s u lie ov ali kopje (Anon. Šancruc. III. kmet kopjaš, kmet kopčar." Pri Nemcih je bil toval se kralj (rex), rokel, vojvoda, kteri je pokli-cal nižje slobodnjake in pa plemenitaše (Ebbo 74. Dreger Nr. 4). Akoravno je kralj , rokel, vojvoda sam spadal v stan plemenitašev, se je vendar razločeval po viši oblasti in višem gospodstvu od plemenitašev. Kraljestvo ^^^Hp^^HHHIHjHHBmBH vojvodstvo , kněžstvo pa je bilo v rodbinah knežkih Jan-desfurstlichen Geschlechtern) dedovno; vsi členi mo-škega spola so se vladařstva vdeleževali, vendar naj-starši je imel v rokah vladarsko krmilo ; al vsakokrat zato še sedaj na Stajarskem poznamo: 77 mu je mogel narod dati svoje privoljenje. Ako mu je najviša oblast od zastopnikov naroda bila vzeta ali odřečena, je pravica najstaršega prešla na mlaj-šega, kteri je bil narodu všeč. (Einh. ann. 823. 820.) drug red. Pri njih ni smel kmet nositi meča ali si ga (Konec prihodnjič.) opasati ; s privoljenjem gospode so kupci potovajoči smeli meč imeti na sedlo privezan Kakor kmetje slobod nj aki, tako so tudi mest-jani in tržani imeli pravico in Čast orožja. Vsako mesto je bilo obdano z okopom, in vsak grad je imel svojega poveljnika dux". (Ebbo 84.) Pisma nemški letopisci ga imenujejo: slovenskega učenika svojemu bratu. (Dalje.) 8. Pismo. Pod Eatitovcem na Gorenskem. Premili moj ! Zadnji dopis svoj skončal sem bil s Mes tj ani in služni kmetje so spadali v stan popisom jezuitske cerkve. Stopivši iz krasne te veže nižjih slobod nj ako v, in so svoje zadeve pretreso- Božje grem zopet nazaj v vseučilišče in naravnost vali v tržkih shodih „conventus forenses" (And. pred duri učne sobe, kjer sem upal najti sorodnika Jasch. III. 5.) Ti shodi so bili zunaj mesta na trgu svojega. Pa še tu sem ga komaj staknil. Ko se namreč (Marktplatz). Veče mesta so imele svoje predstojnike mestnih gradovih so le vojščaki • I • ■■ stanovali, mestjani,,cives" pa v predmestjih: „suburbiis." vrata šolske sobe „magistratus magnates (( 7 ktere so si sami volili odpró, se mi je zeló tako zdelo, kakor v tako imenovnih ,,k o n tin ah" zbirališčnih hišah, v ktere pri nas, kadar v nedeljo masa mine. Le tega nisem vedil, odkod se dijaki vsipajo; pa se vé, blizo 200 ucencev so dohajali ob odločenih dneh, da so se posvetovali o v enem razredu, to Ti ni kar si bodi. Prepričal pa 7 obcinskih zadevah. Te gostivnice (Sefr. 160). 77 kon ti ne" so jim bile tudi sem se tu, da iz šole se ne mudí le mojim malim slovenskim učenčekom, ampak celó dunajski pravniki se Nad nižji mi slobodnjaci so stali plemeni- naveličajo šolskih klopi. Med zadnjimi se pride nas , principes, ljubi A., ki bi bil gotovo vsega pred pričakoval, ko mene taŠi; letopisci jih imenujejo: no bile s barones. (Dreger Nr. 2. 3. 6. 8.) Imeli so velik del danes tukaj viditi.~Po prisrčnem pozdravljenji se zdajci zemljišča, ktero so kmetje morali obdelovati. Beseda napotiva Dunaja na dalje ogledovat. Prav vesel sem bil, kmet po mojem mnenji pomenja prebivavca, ki v vasi da imel sem zdaj zvedenega kažipota in mi ni bilo pri stanuje, litevski: kume lis, grški: xoó^, Dorf, xco ffîtrjç, slednji ulici vprašati: kam pa zdaj? 7 m e 1 7 " t m »a • ví &u w a a u ^ ul\i • aw ça, ij y x M.J ça,11 j Dorfbewohner. Korenični vokal je izpadel, primeri: mlin za: malin, melin, od korenike: mal conterrere. Plemenitaši kot zemljiščni gospodarji in posestniki so se veleli: Lehi, od leha „ein umschnittenes , um-furehtes Ackergebiet", sansk. laš scindere. Lehi so Iz Štefanovega trga, kamor naji je bila pot od vse- ímenovan „Kol v učilišča pripeljala, prideva na trg, xm^^r«^ * železu" (Stock im Eisen-Platz). Tukaj stoji pri zidu *) Ruski mir, Dorf, primeri nemski : B u r g f ri e d e n , mir toraj : ein umfriedeter, umhegter Ort." (Primeri „mirje u V V Skoda, da nam nemski letopisci niso ohranili slovanskih poznamovanj za: ,,cives u „principes u 7 ?> nobiles" itd. f 17 oppidani u r li rustici magnates Pis. u 1 Ljubljani.) Y pomirje mesta so spadali tudi v i car i, in-collae vici, villici sansk.: viçam, litevsk.: ukis, gotički: veihs, anglosaks.: vic, wiche, wichbilde, marchia civi- novonemáki : weichbild? škotski: bi eld, ObdacI^ Pis. tati s Hiitte. i neke hiše drevó, od korenine do zadnjega štremlja vse z žeblji obito in okovano. Nekteri pravijo, da do lesem je segal nekdaj obširni dunajski gozd; dragi pa trdijo, da je svoje dni slednji kovač, ki je došel v Beč, mogel v to deblo žebelj zabiti. Res, pošteno so ga okovali; glava tici poleg glave, in najmanjšega prostora ni ostalo za potomce. — Od tod pripeljala naji je pot na trg ,,v graben" (am Graben), ki ga kinči lepo znamenje svete Trojice (postavljeno leta 1693 v zahvalo prestane kužne bolezni). Naprej prišla sva do cerkve sv. * kaže ona sicer ogledovavcem posebnih lepotij , meni vendar je bila ogleda vredna ; kajti hranuje ona smrtne ostanke slavnega našega rojaka Žiga barona Herbe r-s tein-a, rojenega Vipavca. Ta slavni mož prerokoval je s svojimi deli že stoletja naprej , kaj bo pel enkrat Vodnik o Slovencih rekoč: ,,TJm ti je dan!"*) — Ce je bil tudi naš rod nekdaj zatiran , in ga nekteri tudi dandanašnji le še postrani, le še pisano gledajo, veselja se vendar širi domorodcu srce, ko vidi, kako visoko so jo dognali nekteri naši slovenski rojaki. To nas tudi tolaži ter navdaja s trdnim zaupanjem, da „prisijalo bo s časom solnce tudi pred naše vrata." Naprej od tod dospeva s tovaršem do avgustinske (dvorne) cerkve. Se ve, da me je tudi tù noter gnalo. Veliko gotiško svetišče razun nekterih podob in razun krasnega, iz kararskega marmelja napravljenega grob-nega sporninka nadvojvodinje Kristine ne kaže o na-vadnem času posebnih lepotij ; pa neštevilni lestenci (lustri), ki visijo od oboka, spričujejo , da o slovesnih prilikah pripomore obilna svečava s svojim sjajnim bli-šem k posebni odliki cerkveni. V stranski kapeli tu-kajšnje cerkve shranujejo se v srebrnih posodah srca umrlih udov rodovine cesarske. — Od avgustinske cerkve naprej bila sva z ljubim sorodnikom zdajci na ,,Jožefovem trgu", kterega središce kinči na visokem kamnitem sto-jalu krasni kip cesarja Jožefa II., sedečega na konji. Veliko in visoko poslopje, ki obdaja na tri strani Jo- žefov trg, je dvorna bukvarnica, v kteri je okoli 315.000 knjig, okoli 16.000 raznih rokopisov; na 300.000 podob (jeklo- in lesorezov), 19.000 goldinarjev je na leto. ti bukvarnici samo za nakupovanje novih knjig odločenih; — res lep denar, s kterim se že dá kaj poštenega nakupiti. i#ï Iz Jožefovega trga prideva skozi dolgo vežo na dvor, ki je osredek vélikega cesarjevega domovja. Ker skozi ta dvor iz mesta v predmestja in iz predmestij v mesto tekajo peš ljudje in se vozijo kočije, ti je tù od zore do mraka vse živo. Sredino dvora vélikega krasi imenitni spominek, cesarju Franců I. v Čast postavljen. Na visokem stojalu stoji podoba njegova, ktero nekoliko nižej obdaja čvetero kipov (podobe: vere, mini, pravice in hrabrosti); tehta neki 880 centov. Množica bogato-opravljenih dvornih stražnikov in strežajev je korakala sèm ter tjè in vojakom regimenta Belgiskega, v kterem služi tudi mnogo naših slovenskih fantov in ki so imeli ravno tišti dan dvorno stražo, je ravno igrala njihova godba (banda) prav izvrstne reci. Cesarske palače pa, čeravno je v notranji opravi sijajna, si od zunaj ne smeš misliti velikanske; staro poslopje je, imenitnejše po zgodovini kakor po stavbi; zato se je že večkrat govorilo, da se bode zidalo novo. Skozi drugo dolgo vežo prideva s tovaršem na zunanji dvorni trg. Na desno široke ceste je postavljen spominek nadvojvoda Karola. Vpodobljen je hrabri voj-skovodja jezdijoc na čvrstem vrancu in visoko držec v zrak vihrajočo zastavo , kakor je namreč po zgodovin- *) Kaj vec o tem plemenitem gospodu nahaja se v slovenskem koledarju v, č. g. Hicingerja, leto 1364, str. 103—105. Pis. skem sporočilu napeljeval vojsko v krvavi bitki poleg Aspern-a, v kteri je bil do takrat skorej vsemogocnega Napoleona otepel. — Nasproti temu spominku, na levo stran ceste, pa bojo, če se ne motim, v kratkem postavili častni kip hrabrega vojskovodja princ Evgena, o kterega grobnem spominku sem Ti bil v zadnjem listu nekaj omenil. Dobra misel je bila to, da se tema slavnima vojskovodjema napravita spomina ravno pred ce-sarskim dvorom, ker sta bila ona izmed najhrabrejših braniteljev njegovih. Kakor je bil namreč nadvojvoda Karol kos Francozom, še bolj je bil Evgen strah Tur-kom ; akoravno mu s pričetka zastran njegove majhne postave celó njegovi lastni vojaki niso veliko upali ter šaljivo o njem rekli, da „ta mali kapucinček ne bode Turkom populil veliko kocin iz brade." Al o tem so se, kakor nam zgodovina svedoči, jako jako opetnajstili. Slava takim hrabrim možem ! Tebi pa, blagi brat, moj srčni pozdrav. Bog! Tvoj vdani Jože Žlindrovič. Prijatelske pisma. Spornim iz mojega življenja na suhetu in na inorji. Poslal J. Tomše, vojaski duhoven iz Celovca. (Dalje.) Drugo pismo. Julija meseca smo se poslovili od lepe Moravije ; polk naš je namreč povelje dobil, se preseliti na Česko v Prago. — Spremljani od lastne glasbe in od nešte-vilnih ljudi, se je polk, ki je takrat še Čez 3000 mož Štel, v Napajedlu na vozovlak vsedel; kmali hlapon za-žvižga in nas memo trdnjave olomuške vleče proti deželi Přemisk, Libuše in Vlastě. — Drugi dan se pri-peljemo na Česko. Lepe ravnine z rodovitnim poljem se pred nami razprostirajo ; na desno se nam kažejo sudetske goré in vrhunci krkonoških gor (Riesenge-bierge), ob cesti se vidijo mesta: Pardubice, Kolin, imenitno zavolj velike vojske , ki so jo pred sto leti imeli Avstrijani s četami pruškega kralja Friderika, in v kteri je brez dvombe tudi marsikteri sin Slovenije svojo junaško kri přelil; na desno se vidi trdnjava Kraljevi Hradec, na levo okrožno mesto Caslav, Kut-nahora, dalje ob železnici Přelovč; Labski Tinj, Podie-brad in Ceski brod. Proti poldnevu se nam prikažejo visoki stolpi zlate Prage, slavni Hradšin s stolno cerkvijo sv. Vida, in krasnim poslopjem cesarskega grada, zraven njega Beli stolp (weisser Thurm) in Daliborka, ostanki starodavnih časov, v kterih so nekdaj reveži, ki jih je strašna osoda zadela, grozne lakote morali umreti ; na levo od cesarskega grada se vidi grad kneza Svarcenberga, in stanovanje praškega vélikega škofa, dalje velik in bogat samostan in opatija Strahov. Bodi mi srčno pozdravljena zares krasna, zlata Praga! Stoletja so nad teboj přetekle; na tvojem starem zidovji je zapisana zgodovina starodavnih časov, ki mi z moćnim glasom oznanuje minulost vsega posvetnega ; — al tudi še zdaj svoje nekdanje imenitnosti nisi zgu-bila; imenovati se moreš ponosno mati čehoslovanskega naroda in eno najimenitniših in najlepših mest avstrij-skega cesarstva. Blizo 4 leta sem živel v tem prijaznem mestu: vse njegove znamenitosti sem natanko pregledal, in lahko bi o njem veliko pisal; al časnik nima prostora za toliko obširen popis. Rečem tedaj samo to, da mi leta, ki sem jih v Pragi preživel, vedno ostanejo v milem spominu. — Našel sem tudi v Pragi mnogo vrlih ro~ jakov, s kterimi sem se kmali seznanil, dasiravno po- 230 prej nobenega. nisem poznal. Kdor je V ze sam kdaj Naj povem še eno prigodbico iz svojega življenja ďeleč bil od svoje domovine in svojega maternega je- ktera potrjuje y da zika že zdavnej ni slišal, ta mi bo rad verjel, xxv/ v zjlicí o, luiirwu i j uui v^ ij a. o • člověka nekako srcno veselje přesune , kadar mu je v obišče, ki je bil vojaški duhove daljnih krajih prilika mila, da more v maternem jeziku Dunaji, in me tako nagovori: ,,Prijatel! pri nas imamo kako kov znaš, toliko ljudi velj ničen je pregovor: ,,Kolikor jezi r u Nekega dne me prijatež b svojem se pogovarjati. Ce člověk tudi mnogo jezikov v y se mu vendar zmiraj tišti najmilejši zdi jaški bolnišnici revnega bolnika, ki ne razume no zná mati je učila. y ki ga benega j vorim a vorim. „O kaj še, ni ne nem" — me zavrne, ampak jezik govori, ki ga ne razumem ne jezt ne zdravnik in yy v se Je tedaj nem (mutée) mu ni ne nem me zavrne Kjer ravno od maternega jezika govorim y se opomnim nektere prigodbice primerile. y ki so se mi na naj Dunaji odg ampak tudi nobeden strežaj ne \ju. on^tj«jy ijç/j prosim te, v\j\jli iai\u ker vec jezikov govoriš, pridi ga obiskat bodi tako zen Pr,J Leta 1854 so poskušali vse narode pod en klobuk vidil, ali ti kaj iz njega izpraviš boš Radoveden viditi spraviti; dobili smo k čisto talijanskemu polku kakih to čudno prikazen, brž grem in kmali najdem čudnega 300 kranjskih novincev. Vsak si lahko misli, kako se je godilo tem revežem , dokler se laškega jezika niso jezik slišati! — Stop bolnika, od kterega sem mislil, Bog vé, kakoše naučili. Mladi ti vojaki se pripeljejo na Dunaj y kjer je polk takrat bil. Gosp. polkovnik , star mož z dol- „Deutsch?" „Italiano? „Ceh?" „Polák? jegovi postelji ga vprašara yy Rum yy Madžar ember? td yy Hrvat?" gimi brkami, na videz trd in oster, kakor da bi samo mi z y železo jedel, v resnici pa člověk blažega in mehkega odkima, in poslednj Na vse te vpraša nj a y ze ves proč srca (umri je pred tremi leti kakor general; bodi brne in z omolklim glasom godrnj u y se sebi mu pokliče, in venec sem zemljica lahka !). Ta polkovnik me me tako ogovori: Duhovni gospod! znano vam je smo danes 300 kranjskih novincev, vaših rojakov ne y astopi." Jez mu na to rečem: ,,Da, da, pa še prav dajte y Eh mi mir y saj vidim y da me : Slo-obedea y da do- dobro te razumem nazaj proti meni y ce si SI bi y in vè 3 bili v naš polk; nadjam se, da mi bote radi storili, gospod? ali me res razumete? vesel Bodi N-0 rece y Kaj se spet îsim ? Česar vas prijazno prosim. Vem, da morejo ti mladenci da še enkrat v hudi bolezni svoj materni jezi ogu zahvalj îsim vsi potrti biti, da pridejo v polk, kjer jih nobeden, in oni nobenega ne razumejo; bodite toraj tako prijazni tukaj poslali ptuji deželi! Od Oelj sem domá y lesèm so me sam ne vem kako in icvu , „ uc* uiavu i u. uijau , JC viuvion i/U uciu lanu , i-ict j ^ on ixm^i«iwtc»i vrv- tako dalje, da je bilo kaj. — Tukaj sera se očitno pre- ravnave v deželnem zboru hrvaškem. Dobra ideja je To Je šlo „na levo", „na pravo « in d i j a h -u. jja. ^aot in il v aia , vici , u^uii uuiji » » vvu ovu.- je dovršil to delo tako , da je štenografoval ob- naš od toliko prenapetih nemcev in nem- tedaj bila, da je na beli dan dal svoj sestav da se na tudi | H WĚ ^^ | I škutarjev zaničevani slovenski jezik ni nepotreben , in tej podlagi porazumejo vsi našinci, ki se pečajo s šte- hvalil sem previdnost Božjo , da mi je dala slovensko nografijo. Magdičev spis obsega: 1. Kratkopis ili pismo mater, ker ravno s tem milim maternim glasom sem od u obče y svojih rojakov odvrnil marsiktero neprijetnost, veliko žalostnih potolažil in mnogim veliko hasnil. logično. Kratkoslovje a) etimologično, b) sintaktično y ubro došel bode gotovo vsakerau, ki je ali že izurjen štenograf ali ki se te daudanašnji tako 237 potrebne vednosti še le uči. „Tako potrebne veđnosti dan- odborniki pa so po alfabetičnem redu: danes" smo rekli in res j kar je železnica sedanji Jedlička, in i čas za ceste, to je brzopis (štenografija) v vseh zborih. Ker je brž ko ne gosp. prof. Magdic svojemu delcu posebnih iztiskov napraviti dal, ga pri njem ) zdrav dobi kdor ocuiiiii iltioau v ija^i a vin uai ^ ^ c* pi i ju j 111 uuui y xvuivyj. liaoa y j\ai ga želi. —Pregled šolskih vesti realkinega programa prizanašamo nam kaže y 125 učencev (največ da bilo je letošnje leto v 6 razredih skupaj zenir, Majciger, gimnazijski učitelj, dr. Prelog nik, in dr. Vogrin, kanonik tukaj. Iz š 1elja. —*— Rekli bi skoraj, daje čitavnica naša. kar iavne veselice zadeva, enmalo mlačna , radi. ker na skrbi, da so saj tiste, ktere pa j 7 36 v drugem , naj manj v šestem razredu). Učiteljev z ravnateljem vred časih bila tudi zadnja „beseda" 10. t. m. napravi, polne pravega čistega veselja. Taka Iz J® vzamemo programa po- u - v otoi^ ijlj. la^iv/uu / » vj vi ivy ij v i a v uatuij^iu v i uu v /jainu ili vj ^ rs ima realka 13, med kterimi so Slovenci gospodje: Er- bolj zanimivega kar je bilo bolj novega in med drugim Med javec, Jelovšek, Lipež, Magdic, Tušek. * Technisches Polyglott-0nomasiicum oder pesmami: „Kje dom je moj", buch der Namen der geistlichen 7 Civil česka, prevodil A. Pirnat , „Slavčeku" SI. J. Podgor-Wôrter- janskega, čveterospev Tribnikov in pa „Staročeska." und Militàr- Tudi že slavnoznani „Se n tj urski p e v ci" s svojim wurden und Chargen, der Professionisten, Kunstler und milim petjem in Ant. Grabić s svojimi šaljivimi so Handwerker, der Grade der fíluts- und Eheverwand- jako pripomogli k ovi večerni veselici. Posebno se za- s cha ft, nebst anderen charakteristischen Benennungen in hvaljujemo pevovodju g. G. Tribniku sieben Sprachen und dem friaulischen Dialekte y und soviru in violončelu y zwar: in der deutschen parallel zu der italienischen učitelju, kteri je na gosle (zu dem friaulischen Dialekte), zu der franzôsischen y s- , ki je na gla- Salmhoferju, teharskemu igral, in pa gospodičini Emi y ki je na glasoviru tako izvrstno svirala y da si je englischen, slovenischen, lateinischen und griechischen sedaj pri tej besedi, kakor že tudi pri poprejšnjih, Sprache, verfasst von Josef Wuk, Weltprieser etc. etc. občno gromovito hvalo pridobila. Do vrha pa je pri- son Gôrz. kipelo veselje, ko smo ob 11. uri iz Laških toplic ta le Prišli so v prav ličnem natisu že 4 vezki tega telegram v francozkem jeziku přejeli: „Pozdrav Hr-slovnika na dan, kteri v sedmerih jezicih razklada vatov, ki se zabavljajo v Laških toplicah. Živili Slo- imena v življenji najnavadniših reči. Nemška beseda venci in njihove gospé." Ploska in živio-klicev ni bilo stoji na čelu in slovník pové potem, kako se ta be- ne konca ne kraja. In tako je veselica pri sladkém angležko, petji in malem plesu trajalo precej čez polnoč. Da bi skoraj spet kake „besede" v čitavnici celjski doži- seda imenuje talijansko, furlansko, francozko slovensko, latinsko in grško. Vidi se pri vsaki besedi, da gospod pisatelj tega slovnika prav skrbno ravná in veli! Pa da ne pobira besed brez kritike; zato je delo hvale sicer radostni slišali, da ravnateljstvo namerava, jx vredno in priporočilo vsem , ki za nemške besede ho- drugim že pri nas navadnim veselicam še vprihodnje saj ne dvomimo nad tem, ker smo se v s celó in pa male glediščine igre pridružiti. Bog daj srećo To bo čejo vediti besede v peterih imenovanih jezikih še posebno slovnicarjem je ta slovnik dober pomoćnik, novo netilo iskrenega in živahnega kretanja čitavnice naj Se vezki pridejo na svetio , da bode delo končano. nase. Ko že ravno o besedi in pesmih govorim Vezek. veljá 50 nov. kr. Dobivajo se na vseh večih še dostavim popravek neke pomote v dopisu iz Celja knjigarnah tržaških in goriških. v predzadnjem listu „Novic": Dopisi. Tribnik ni pesem zložil ampak Naš pevovodja gosp G. nekaj narodnih in PnJ Maribora povabilo r Ponovite naše y ljube y) Novice" ; drugih je zbral in tištim, ki še Četverospevov nimajo jih je napravil, nektere pa, kakor „Slavčeku" in druge sam na četveroglase postavil. 1. zvezek pride konec y 9 m roj kom koli Maribo čitavnice Slovencem, posebno t. m. na svitlo, njegova „Slovenska maša" pa še Letošnja „beseda se ve da ne more biti tako ker tudi nima krasnega pomena lanske slovesnosti bode ■■■■■MH^MHliMflHi^^^H^^^H ličanstvena. kakor lanska ■■■■■■■■■ Ne mesca avgusta ali septembra. Se nekaj novega > Mestna srenja je včeraj 16. t. m. bivši minoritski samostan ali tako zvano Bočinekovo hišo po dražbi za se nam letos praznovala tisoeletnica kršćanstva 46.000 for. za mesto kupila. pri Slovencih, kakor lani. Vendar pa tudi letos menimo na oder stopiti in veči množini .M A ill* r\ %r VA ri VI /A Alfi v\ n lr /\ I 1 IT n I /% vt r> ne samo našim druž Iz Ipave. Dne 15. avgusta t. bo se kom, poročiti nekoliko slovanskeg skega dušnega blaga. Podp nas posebno pa 7) v praznik vne-ipavska čitavnica" bodo pevci iz 7 Frauheima, Jarenine in sv. Lenarta, tako, da Bistrice WÊÊÊ^^^^^^^KÊ^^^KÊ^^^KK/ÊÊf^^^^M bo zborova moć izdatna. Samospeve so prevzeli: gospo dičina Kletnerjeva iz Gradca, tamošnjim Slovanom znana bovzetja Marije )evice slovesno odpria. Programi se bodo o svojem času raz-poslali. Ako bi komu drago bilo, s petjem ali drugače slovesnosti pripomoći, naj odboru blagovoljno naznani, kako in kaj, da se programu pridene. Odbor. po milém petji v tamošnj in Metoda, razun nje pa tudi drugi milogl moljubni pevci in pevkinje ki tisočletnici sv. Cirila in do- leto Pivke 15. julija Postojni smo šolsko Marib Bistrice. Tako končali 13. julija; hiteli smo namrec s podukom si upam 7 da ne bode bene žal 1 i j a v smo že slišali Maribor potrudil 7 ki se bo 31 se tiče top J* in poskušnj y da nam več časa staj za prenaredbo sobe kega poslopja. Tedaj dobimo prostorne šolske ker za učenike ne bo več stanovališe pod šolsko Ijub ali saj da ". v.vyv/ t w v Jj »i » 11 VJ OUUU , ZiC* J_IVj M VJ V \s\J » wtiuw ^ ^ wwiwim kterih oponašanje , da to ni gosto- streho , in se jim bo namesti tistih raji přiklad v de stop prevelika. Vendar jih dajal. Polagoma napreduj naša šola treba premisliti, da smo za predlansko besedo potrošili že svoj lasten lepo obravnan vrt za sadj 5 ima več ko 200 gold., za lansko pa več ko 900 gold de prav so da Te samo nekteri domorodci, da bi na-svojim rojakom žlahtnejšo zabavo. Pravično pa ki nekaj pripomore, ki se vdeleži. Tako se pevskega poduka dobila Namesti navadne razredbe cev je, vio, vooiM uccwrtj pi i^uiiiui e, ki stj vut;it;z.i. xats.u et* Ziku *), V Kierem za VVOU SIUJI kiulku sguuuvma pu- dá več in večkrat kaj storiti, pa zakaj ne bi tudi pri stonjske šole. Povedano je ondi, da se prvi spomin te prejel smo letos daj v pospeh tudi lastno fisharmoniko. klasifikacije šolskih učen- poročilo letno v slovenskem je v kterem za vvod stoji kratka zgodov po taki priliki Zato posebno naj si pridejo po vstop lite v stalnoga odb^HH ostalo za naše mlade dom M a r i b o se zavode ? ok vabimo šole ahaj leta 1702 7 bil in teli y ste v našo čitavnico t. m sledeči Vo- peh imela: Prvosednik, tajnik in denarnićar so prejšnji ostali / *) Radostni smo prebirali tudi mi to „SporoČilo postonjske Sole", ki je nekako napravljeno po programih gimnazijskih in tudi v pisavi kaže lep napredek, da je r samoglasnik. Dobro! Vred. Anton Kopriva; da leta 1808 se je po doneskih iz prav pitno kapljo, kadar je prav vravnana. Da bi bilo vsega notranjskega okroga sezidalo sedanje šolsko po- kmali bolje! slopje; da v dneh francozke posesti leta 1810 je bil Iz Razrirtega. (Zahvalnica gosp. Petru Kozler-ju 7 ondi ustanovljen gimnazi ali kolegi z dvema razredoma, častnemu sosesčanu našemu). Prečastiti gospod! s pri- ki bi se bila kmali imela pomnožiti na štiri; da leta jaznim dopisom Svojim od 5. dne t. m. iz Dunaja ste 1820 pa se je po višjem dovoljenji začela glavna ljudska soseski naši darovali tri iztiske krasnega „zemljovida šola Je s štirimi razredi, kakor ostaja še sedaj. H koncu Svojega in ob enem naznanili nam, da po Vaši dobro- ízrecena želja 7 da bi bilo kdaj mogoče, v Postojni voljnosti je ona za večne čase družbenica Matice slovenske. Prisrčna hvala Vam za vse te lepe sporninke! ustanoviti kako srednjo šolo, namreč realko ali še bolje Takošen realni gimnazi najbolj Ob enem pa, blagi gospod! sprejmite zagotovilo, da ob- realni gimnazi. zadostuje potřebám mladine, ki se želi kaj več izobra- čina naša po celi vrednosti vé ceniti darove Vaše, ki ziti; dajè namreč podlago za bolj izobraženega kmetovavca so posvećeni omiki naši in omiki naših otrok in vsem in obrtnika, pa tudi za viši bolj učeni stan. Ko deček prihodnjim unukom našim. Ker pa omika národová je dovrši navadno ljudsko šolo, se lahko še ne razloči, za najkrepkejše podzidje i na ktero se opira ravno tako kakošen stan je bolj pripraven in namenjen; sama blagor duševni kakor blagostanje posvetno bodo se realka pa ga precej odpeljâ duhovstvu, pravoslovju ali unuki naši nam hvaležni, da smo Vas volili med svoje zdravilstvu, sam gimnazi nasprot ga odvzame kmetij- domaćine. In kakor mi dandanes priznavamo hvaležno stvu, obrtnii ali trgovstvu. Vendar ko je mladenček se Vaše djansko domoljubje, tako ga bodo priznavali vsi nektere leta že uril v reálnem gimnazii 7 potem se bolj zanamci nasi. razumno zavé svojega pokliča; in naj se potem obrne še na ta ali ta stan , koristilo mu 7 bode to , kar se Je do- slej navadil. Bi mar za gorensko stran v Kranj i ne donašal vec prida realni gimnazi z ozirom na Bog Vas ohrani nam in vsej domovini mnogo mnogo let ! Odbor županije razdrške 13. julija 1864» Iz Ložke doline na Notranjskeni 18. julija. Pre- vasi ,,Vrh jezera rečne predmete kmetovavčeve, obrtnikove in trgovčeve in na novejše jezike, namesti na golo latinŠčino ali silno nagnano staro grščino s svojimi pretankimi raz- drugih poslopij imenovani v pře- tekli petek zjutraj je v lesenem dimniku ogenj se unei in v slamnato streho šinil. V dveh urah je pogorelo 19 his in ravno toliko ločki partikel ali akcentov?*) Na Dunaji so preteklo 7 Ostalo to je 7 skednov. hlevov in kozoicev t Je s cerkvijo le 5 hiš, ktere so bile malo odda- leto napravili dva realna gimnazija, enaka sta v dunaj- ljene od vasi. Le malo so oteli, ker domaći ljudje so skem Novomemestu in v Badnu na Avstrijskem; tudi bili na polji, po senožetih in drugod na delu raztreseni, za Varaždin na Hrvaškem in za Kotor na Dalmaškem je glas 7 da — —-----— ----- — ------------- drugi pa so še le na pomoc prihiteli, ^ se ondi napravil realni gimnazi namesti Vse bilo pogorelo. Med 19 pogorelci sta samo dva go- ko je ze sKorej navadnega ali gole realke. dek Zemlj 7 spodarja zavarovana. Toliko revščine potřebuje velike Postojni se tudi v druzih rečeh kaže napře- pomoci; okrajna gosposka in naš gospod fajmošter sta dasiravno časi niso več tako bogati, kakor nekdaj. brž začela nabirati milošnje ali v lesu zivezu 7 ki jih je lansko leto soseska kupila se umno zboljšujejo in lepšajo MUJUU U KJ KJ 1 J O U.J V-J 141 , pi 1 V 11UUU V j.J1 1 ja/U LI i ti ^ ^ «-* U ^U^UI V/lUViUj IVA OV/ III* VU1MUU1 fM*.« se poleg ceste vidi prijeten drevored, in za njim zeleni se jih usmilijo še drugod dobrotniki I *) • i v# i • y • . • 1 • v 1 » ___ . obleki^ denarji itd. Pa brez unanje pomoci bo le malo poma- ■ da U V/O Vj O 1\ (41 ti 1/ X 1 Cl y o VJ ^ V/ A. JL i J X JL v VA I JL ur KS i v* U " J w v AJUi v v A ^ ^ * ^ - - » • w t vhodu v prijazni trg gano pogorelcem, ki so na beraški palici. Bog daj 7 in cveteči vrtići; po strmém in v zadnje že zlo golem lipi Sovicu, ki vrhi nosi ostanke starega grada orehi zatišj 7 ivi vini uv^oi uoiaunc oiai ^gyt» ^J. cikac* , o kršelike in češnje bolj košato razrašcajo • v • *YT y i • n se 7 7 in v zasajeno smrecj Iz Ljubljane. Pretekla sabota je Ljubljani bila dan velicega veselja, čigar slovesnost so že v petek naznanjale zastave,- ki so vihrale s stolpa mestne hiše: prečudni podzemeljski prisegal je novoizvolj eni župan g. dr. Etbin jami so ozki prehodi razširjeni, in pred vhodorn je pro- Costa. Do 11. ure dopoldne se v primerno ozaljšani stor bolj raztegnj še nekolika hiša da pred vhodom se bo zdaj zidala in s podobo Njih Veličanstva presv. cesarja Franc-Jo ov, uvi\uiii\a moc*, smo krepko napredovali: v na rodném življenju nar o dn i omiki. Ako primerimo ? v kar še nikdar nikoli ni bilo in ne more biti) se přivalí je bilo na bregu desnem in toliko naroda, da vse crno čas , ko je rajnk župan, Ambrož , ravno na tem mestu prisegal moj prednik kaže se nam velik razloček v prav kratkem času. rodne društva širijo ljubezen do narodnega jezika j > Nado levem Ljubljanice in po vsej okolici, ki se zdaj raduje nad transparentom na uni strani Ljubljanice naprav ljenim, v kterem ste se svetile črki E. C. Ko 7 začne naše očetnjave } med vsemi Slovenci, in narodno slovstvo krepko živi in lepo napreduje, ter nareja pot resnič-nemu ustavnému življenju. Ustavno življenje more biti na podlagi javnosti, javnost pa zahteva narodno rodne družbi ustopite na svoje mesto glasba c. k. topničarjev pod vodstvom černico z izvrstno godbo. Ko glasba potihne HB Hl HH HB Ambroža se na- voj aš ka ve- začne ■ ? omiko, narodno življenje , narodnega duhá. Srčno veselje more tedaj presuniti vsacega domoljuba , vsacega ustavnega člověka, ako vidi, kako se širi domaće živ- otuu guuuu« ivu gia>ok/a ^uuuuc , peVSkl vé liko pesem novemu županu posvećeno", ktero je po besedah Fr. Levstikovih zložil pevovodja g. Fabjan. Ker je bila ta pesem (cantate) 7) ljenje in rodoljubje. hvaležni spominjati Ti s tega takem občutku ki pa se moramo temu pripravil x o L v. 8 «, a» je nam prvi Ti s te ga, ki je po svoji lastni pot 7 ki Je brž v volji ustavo nam daroval, — Ti s tega, začetku nove ustavne dobe nam enakopravnost zago-tovii. Vam vsem tedaj, častiti meščani in prečastiti udje mestnega zbora, gotovo po volji rečem Bog živi Bog ohrani presvitlega cesarja in gospoda Franc Jožefa Pr- glas, po kterem svojemu županu verno udana Ljubljana razodeva svoje čuti in je po takem bila ta kantata jedro svečanosti današnje, jo postavimo celo le-sem. Tako se glasi v besedah in napevu izvrstna pesem: Ljubljana, mati naša, iz volila Tvoj um je, Tvoje mlađe si moči Da jim osodo svojo izročila, Svoj up i težo svojih bi skrbi. Navdusena Ti zdaj roko podaja, Nje glas doneč pozdravlja Te vesel, » vega. Slava! Slava!" In navdušeni slava-klici so do- neli po dvorani trikrat se ponavljajoči. bila končana slovesná prisega tem pa je Kakor je cesarski namestnik lepo in priljudno govoril, tako krepko in v polni zavesti svoje resnične volje , vso svojo delavnost žrtovati blagru mestnemu, je odgovoril župan. Po govoru je Njih ekscelencii představil odbornike. Po odhodu cesarskega gospoda namestnika je prvi magistratni svetovavec uradnike, zdravnike in učitelje ; Ker Te na sedež slavnih moz posaja. Da nje krmilo krepko bi prijel. Razsodni žreb Ti glasno je oznanil, Ko je potihnil sil nasprotnih boj, Da vénec Tebi le je národ hranil, Da v boji národ bil je za Teboj. S Tebój je bil, ker si je trdno v svésti, Da nikdar omája Te vihár Da Ti na Tvojih dni strmotnej česti Guttman představil gosp. županu mestne po vsem tem pa ga po- Njegove vedno bode már Naj slava Tebi v« bi ij ala zdravlja deputacija izTrnovške fare ter mu veselje raz- Ko sije denes vera nasa v Te V odeva, da mestni župan je izvoljenec 3. razreda kterem je največ volivcev iz Krakovega in Trnovega. Popoldan je bil po vseh mestnih vogalih nabit razglas v slovenskem in nemškem jeziku sledečega ob- . izvolil za župana glavnega mesta te dežele ter vsled najvišega potrjenja, narejenega 30. junija, danes stopám v to I naj bi rodom poznim o: Modrost, pravičnost Tvoj anjala, imé sežka: „Slavni mestni odbor me je 8. junija t. Ljubljana denes Ti rokó podaja, Nje glas doneč pozdravlja Te vesél, Ker Te na sédež slavnih mož posaja Da njé krmilo krepko bi přejel. i JL J ,) * uitiujuuv^w wi j uuijui , uauvg okuumiu » tu » službo. Dobro mi je znana teža moje službe, vendar nice bengalie tem, ko se pesem odpoje, na uni strani Ljublj pa imam trdno voljo srečo meščanske občine meščanov in prebivalcev v tistih mejah, ki me , njenih „uiviv- m oi«*c uu^i so meni po- županu, kteri se z oknj živio- m ogenj razsvetljuje celo okolico, in zdaj klici" zagrmijo iz tisočernih ust novemu doli hvaluje s kratko pa 240 "krepko slovensko besedo, ktero množica pod oknom po- močirje (mah) okolice ljubljanske na levem bregu Ljub- vrne s gromovitimi slavaklici. Jjanice, popoldne pa vrhniško O t M^wv*» y ^c* » i u u i o a v; y - Ko je pevski zbor odpel še Ipavčevo „Domovino" okolice ljubljanske na desnem bregu Ir a tt I n n r» rl a o Ir I úťii In ttaioo [70 nrah no / J /-\ I i « ] -a I /V A /NA 1 ^ v četrtek močirje in Jenkov ■IJU uvijuu» „Naprej , j ^ ou^uauu umvuu« '«J»«»" ^ — " lilCOUJC UC1C. v>ll,J 111 UglCUa jtj UUIUUH1 llStS in pevski zbor in „Sokol" se s zastavama svojima kraje, kteri naj bi se letos požigali. Naj se tedaj vsak poslovita od gospoda župana, pa se v lepo vredjenih posestnik že pred oglasi pri tej komisii ali pri svojem vrstah, kakor sta prišla, napotita pred stanovanje ce- županu, ali pa naj napovedane dneve stopi pred komisijo. _ J ^ L Aà^'A A d* L 1 ^ ^ « /NA .«w ^ « T* T7* • I A 1 M A 1 T • \ 1 • • vpetekpa je serenado sklenila vojaška godba mestne ďele." Cilj in konec tega ogleda je odločiti tište vio tetu y narvui ote« pi 101a y lia^uma pi vu oiauu ? uuj v w sarskega namestnika gospoda barona Schloissnigga in ^ * * « * i • i i # y 7 donijo ki Iz Kranjskega so přetekli teden v Ljubljani na- ondi zapoje zbor Veitovo pesem. Ko odpoje tudi tukaj prespoštovanemu gospodu slava-klici ponavljaj o, ko pred hišo deželnega glavarja g. barona „zlati vek" tudi letos izhajal? Kar smo o tem zvedili se brali 44 prostovoljcev za armado mehikansko. Od več strani nam dohaja vprašanje: Bo Codelli -a odpoje zbor Vinterjevo „Slavsko domovino." y kratkem povemo: Pisavcem je treba bravcev In s tem je bila končana lepa slovesnost v najlepšem lanskega redu, kakor se je pričela. Kakor je slavnoznani čitav-nični pevski zbor, v kterem so danes bili zbrani vsi zlatega veka" je še kacih 4 — 500 iztisov y 7 7 izvrstni pevci, poveličal narodno svečanost niki mestni zapisana ostane na veke , tako ki Je v kro-Južni Sezite po njem, kteri ga še nimate. Slavna družba sv. Mohora poslala nama je 77 a Sokol društvo skazal, ki se ne odlikuje samo obleki, temuč je tudi v tem res občnega spoštovanja valstva" po svoji previdnosti razdeliva vsaki in „rastlinstva" po 10 iztisov vsacemu 77 7 da žiga svojim dijakom , v (bilo ga je blizo 100 glav) se vnovič danes čegar imenu se ji srčno očitno zahvaljujeva. A. Lésar po krasni svoji in J. Marn. vredno, da vsigdar vse dovršuje v najlepšem redu. Gospod dr. Et bin Costa pa je danes očitno vidil, s koliko radostjo je bela Ljubljana sprejela njega kot pravega domaćega župana, ki se ne bode lovil zdajmH nalevo zdaj na desno, ampak vseskozi hodil pravo vodji našega cesarstva v posvèt na Dunaji; Noviear iz domaćih in ptiijih dežel. Konec tega meseca pride kralj pruski na Dunaj. Govori se tudi, da se snidejo vsi vikši vojsko- ustavno pot ; in s kolikim zaupanjem se obraća do bode posvetovanje, se ne njega, ki že več let pozná bistro njegovo glavo, blago naredbi vojaščine o cem ve; nekteri mislijo, da o pre- Tudi škofa Stro s s m a j e r - a srce in železno delavnost njegovo temi lastnosti nastopi županstvo, ni ga v ce mu ne popolnoma izpolnil mesta svojega, samo rožice rastle po potih, ktere bo hodil, ampak mu tudi s trnjem bodo zarašene mnogokrat. Zato „na zdravje!" Kdor kakor on s so časnikarji přetekli teden imeli na Dunaji in pravili , da je imel dolg pogovor s hrvaškim dvornim kan- pa bosa je ta novica; prevzvišeni škof strah, da ne bi so tudi bojo 77 na prav trdno zdravje!" — Ne moremo pa si kaj, da ne bi pri tej priliki rekli še ene. Ze več let se kaže živa potreba mestne glasbe (muzike), ker slovesni taki in enaki obhodi brez glasbe ne morejo biti. Će imajo dobro vredjeno muziko, celarjem itd. je v Diakovaru in gré v toplice jamniške. — Čedalje bolj je podoba , da vlada misli sklicati kmali deželni zbor v Zagrebu. Ker Hrvati zdaj nimajo neodvisnega celó No vomeščani kako da bi je glavno mesto ne moglo imeti? Drugo časnika, se toliko več brosuric prikazuje, ktere po svojih smislili obdeljujejo hrvaške zadeve, kakor se tudi dunajski časnik „Botschafter" pogostoma ozira na Hr-vaško; modri Nathan je zasledil ondi dve stranki: ma- Vladni časnik beneŠki gjarsko in česko-hrvaško ! pa 7 kar smo že ob Ambroževi slovesnosti leta 1862 v „Gazzetta di Venecija" potrjuje, daje avstrijska vlada e to „Novicah" grajali, smo Inate baklje. tili pevcem, da so vidili naj bi se nikoli več ne rabile e to, da tišti mestjani, ki so sve- le zato, da si varujejo peti, so přejeli voscene baklje 7 i je nevoljo obudilo pri ostalih , ki so přejeli smolnate medpotoma so jih vzeli so jih sicer v mestni hiši oddajali fantalinom , ker v tesnih ulicah in med veliko trumo ljudi dobro oblečenemu člověku ni mogoče iti s tako bakljo brez nevarnosti roko podala pruski in ruski, pa svoje staro pravo, in da skrbé zato, da pogodbe ne ostanejo mrtva Črka. Pomenljiva je ta beseda zlasti nasproti besedám Napoleonovim , ki je v znaném svojem kongresnem razglasu o pogodbah govoril kakor o mrtvih v grobu. Laško kraljestvo je v velicih zadregah ; od ene strani dolgovi in pomanjkanje de- poškodovanja, če tudi bi že narJa od druge nezadovoljnost ljudstva, zlasti neapoli- rad požiral dušivni dim. Naj se tedaj za vselej odstra-nijo smolnate baklje, ktere so slovesnostim tudi o tem brusijo naj kvar, da ljudje, kteri v tanskega, da Garibaldi mora mirovati; vrh tega pa se roparska drhal tako narašča, da je vlado že samo strah, »» «• » M'A , V* C* JJtiCtJt» , AbCil V jajCU uiaau lO^CJU , kj L LA 01J hudobne svoje jezike, brez pomislika, kako pridejo baklj e v roke ljudém, ki bi jih raji vidili na Grintovcu. Novoizvoljeni dekan stolne naše cerkve dr. Janez Zlatoust Pogačar, bil dlake iscejo čeravno jo zatira na vso moc. S 1 e s vi ku miruje gosp teklo nedeljo po véliki maši , prec. je pre-slovesno vmesten s pra- zopet boj in bode miroval saj do 31. t. m. Brž ko ne pa je vojske konec, ker danska vlada v svojih velicih stiskah je pisala na Dunaj in Berlin, da hoče za trdno mir skleniti. Vlada avstrijska in pruska sta ji odpisale vico rabiti škofovske znamenja, to je, mitro (in-fulo), pastirsko palico in prstan , ktero so sv. Oče mi-lostljivo dovolili vsacemu prihodnjemu stolnemu dekanu ljubijanskemu. god c. kr. gimnazijskega ravnatelja gospoda da tudi one želite, da neha vojska; al do 31. dne t. m. se mora podlaga najti mirú, in zatega del naj pošlje pooblastenca na Dunaj. Ali bode danska vlada ponudila povoljne pogoje, po kterih se bi razmotal klobčic, — kdo dr. M i t e i s - a so mu dijaki napravili večernico bo vojskine stroške plaçai, in še druzega več je, kar ne bode velicih težal. — Velika pravda se je začela v Poznanskem ki so kteri ki so peli 3 pesmi slovenske. se huduje nad to „Taktlosigkeit" 77 7 .Pn Triest." dopisniku, da se nemškemu ravnatelju poje slovenski, odgovarja že Preširn v svojem „Orglarji": Pusti peti moj'ga slavca, Kakor sem mu gèrlo stvaril! Komisija za osušenje močirja (morasta) na-.znanja, da pride prihodnji to rek dopoldne ogledavat v Berolinu zoper Poljake (ki je nekdaj bilo obstojni del Poljskega kraljestva 7 zdaj pa spada pod pruskoj pomagali v posleclnjem pun tu pol j s ke m. 17 let je preteklo , kar od časa i" rn-m 1 1 • 1 »1 1 1 C 1 • • 1*1 v i 1 ko Je Míeroslavski bil kolovodja, ni bilo vec take ve- Dozdaj je 199 zatožencev ; 103 obdolžujejo like tožbe. pravega velicega izdajstva 35 deležnikov ki so pripravo delali. 7 14 pa tacih 7 Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis. — Tiskar in založnik: jožef Blainife v Ljubljani,