St, 25. v? - V V Trstu, v salmto 24. junija 1882. Tetaj VII. MBHHMiiMkM^ ^^aaHi^^^. ----- - ______ EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. iV tdiuoati J» moDc »EDINOST« izhaja vsako saboto zjutraj; ceni za vsi let> j; 4 gld. 40 Ur., za palu letu 2 gl s j I »liivuj i pri opravutitvii in v tralikali v Trstu po T kr., v Gorlol in v Ajdovščini po 8 kr. - Niroimie, rjklain i :ijo ni in« -rat» prejem i Opravništvo via Zonta I«. V»l ,hp,u .„) po^ilj iio Uredništvu .viaS.Lamro Tip. Iluala; vuk mora biti frankirau IUkonlsl hre/ ' vr' l'"1." - riniti (ra/.,M vrst. .runaulla u d .slaniJ « 3 , , Sodl.l - rav c«n II. » » Ant. Dejak. stellnm nobile vino Pucinum (Plin. L, XXII. IS.)«; nadalje pravi: Pucinski vina na p-Činali sozrejajo: (»Pucina vi ia in sixo corpiuntur« Plin. 1. XVII. 3); in: »Livija Avgustova je 82 let dočakala, ker je pučinsko vino plia;« to vino raste v zalivu jadranskega morja ne daleč od Izvira Timave reke, kler na kamenltem bregu morftki veter malo veder vina prekuha, sploh ga imajo za najboljilek. To je menda ono vino, kojega Grci jako hvaleči imenujejo Precianuin (pietanum?) iz adrijatskega zaliva. (Plin. 1,XIV. c. 8.) Kaj je Pucinum drugo nego v Pečinah, iu Precianum drugo nego Brtzan} Razumnemu človeku vendar ne more ugajati razlaga prof. Pervanoglii: »Pucin, ol lat. pix, picis smola, kajti je Idlo Črno ko smola«. (Archeografo Triest. VI. p. 17. e seg.: »vin di pino — picato — Pucino«.). Tudi ni Pucin = Prošek, kakor mnogi mi lijo, kajti: prosekar je belo vino. a pučinsko vino j" bilo črno (niger-rinili — Črno ko zajčja kri), tuli n*; Čmokalec, kikor meni Valvasor, kajti isterski Ćmokalecje močno večinoma belo vino »inoškdt«. NI teSko do .azati, da se tudi i.ne reke Timnce (Stivanske), kakor tuli poznejša itn; te vode: Tuba najna-ravniša iz slovenskem i jezika razlaga. Tima — močvirje, in tuba — duha, kar je sedaj: Zdoba ~ izliv rek«? (Soče v morje). Kes da je tu li latinska besedi tuba, ki pa ima ves drug pomen ; namreč trobenta. Prav o i Tubo — dube (dolbe) ju dobil k'rad D;vin svoje ime, kajti v najstarejših listinah jo pisan: Duhin, Tubein Tybein (grad), in b se večkrat menja v v. torej Duvin (talijanski: Duino) iu naposled Duvin — Devin. Tudi se nahaja v nemških listinah: Ortuvvein, Otona, kar je popačeno iz slov. rt — duhin, t. j. nos pri Dubi —Timavi. Morda jo slično dobil ime Devin (sedaj Thebon) nekdanji glavni gra i moravskega kneza pri izlivu Morave v Donavo V III. Okraju gosp. Štefan Nadlišek. »VI. » » Ivan Naberfloj. V četrtem okraju je zmagal nokCesare, ki je kandidiral na svojo roko, rnož je bogat Italijan, pi So ni gotovo, .ali bole Šel s »Progre-sovci«, ali s patrijoti, ali bode divji. S »Progre sovri« bi uže zarad tega ne mogel hoditi, Ker jo navezan na državno vlado, o pred Kr. na prošnjo prvi a Se drugih 1500 rimske obitelji. To je bilo slavno inesto, »ključ Italije« o I severne strani, jako ut-jeno, di| o I cesarja Mark Aurelija (RH po Kr.) najmočnejša trdnjava rimske d "ž ive. Glavna cesti (»rimska cesta uglajma«) Emilija si iz Italije 11 o Oglej i n ip Ije, ter tukaj ") Navadno izpeljujejo ime Akvileja od lat. aquila — orel, ker se je pri utemcljcnji mesta en orel prikazal {.-)■ Zvalo se je tudi Akvilegia — vodeno (aquam legere) mestj. 9tarinoslovec Trstenjak pu uvaja to irnc o I: Akla — alt vila, temno (;:aradi močvirnih tal večkrat megleno) mesto; litovski: aldas, temen; pruslc aglo: megleno vreme. (Slov. elem. v venclsćini st. by). 'la se jo trosil denar in da imamo pred seboj tudi Izdajice, a da bi to izdajice zmagale, to nas je Iznenadilo. Te izdajice so se posluževale tu li nepostavnih sredstev, tako na priliko se sliši, •ia so bili otdani volilni listi takih mož, ki so uže mrtvi, da so bili nekateri glasi pridobljeni na nepostavni način iu da je nek »capovila« premenjaval v zaprtem prostoru pred rojansko šolo našim ljudem glasovnice. Prepričali smo se, da je mestna policij i zabranila našim ljudem vbod v dvorišče, kder je šola, do česar nI imela pravice, ker vsakdo sine v ono dvorišče, kdor jo lu li farovž. S kratka, ml poznamo vse grde manevre, katero so na lihem pripravljal' liiboni v družbi z našimi izdajalci; a mi nočemo volilcem seči v besedo, oni sami v protestu stvar natanjčno popišejo in dokažejo. Reči pa moremo, da so ono izdajice, ki so na dan volitve lo v tla gledali, pa skrito pili v katakombah, sami sebi napravili nnj večjo sramoto, ker pokažejo jih svetu značajnejši ljudje onega okraja. V V. okraju je imela stvar poHeben obraz, velja torej, da tudi to volitev natančneji popišemo, akopram ni prinesla stranki stvarne škode, ker izvoljenec jo bil uže večkrat poslanec okolico. Sloje zdaj za princip, da no postavimo nobenega tacega kandidata za mestni zbor, ki je uže državni poslanec; k. Nabcrgoj sam no bi bil več prevzel dež. poslanstva, ako bi bili imeli pri rokah kandidata, ki bi zadosti poznan bil in upljivcn v G. razredu, a prav zarad nevarnosti v 0. razredu smo bili primorani Naber-goja siliti, da zarad bolj gotove zmago še to pot prevzame poslanstvo. Ako pa smo v 6. razredu napravili eno izjemo, toliko teživnejše je bilo, dopustili £o drugo izjemo v Ti. okraju; zato pa, in ker stno gotovi, da je g. Urbančič bolj odločno naroden mož in saj toliko zmožen, kakor g. Rurgstaller, zato smo ga kandidirali po sklepu zaupnih mož in odbora »Edinosti«. Nismo nikoli mislili, da gosp. Rurgstaller ne bode toliko patrijotičen, da ne bodo uvaževal nujnih razlogov In da pri njem premaga česti-željnosl nad patrijoti zrnom. Mi vemo, da ne bode delal gosp. Rurgstaller proti okolici, a to bi vendar enkrat radi konstatirali, da je V. okraj — okraj slovenskih volilcev, ne pa »Rurgstallerjev okraj«, kakor ga on vedno imenuje: »mio di-stretto«. Mi želimo v Interesu našega naroda, da so volilci okolice politično neodvisni ljudje, ne pa ponižno sluge kacega »Naboba« in s tem na vse od Rimljanov pridobljene deželo v Re-cijo, Norik, Panonijo, Istro in Dalmacijo kakor vrhovi jednega delila razprostira. Strabo (1. V.) pravi: »Akvileja je glavno trgovinsko mesto vsem ilirskim rodovom do roke Dunave. Semkaj prihajajo po prekmorsko robo in po vino, In olje; donašajo pa sužnje, bi igo (goveda iu ovce) in kože«. Iu Herodian (I. VIII. c. 2.) pravi: »Oglej jo užo dalj časa znamenito mesto, (I. 201) po Kr.) dosti obljudeno od domačinov in tujcev, po svojej primernej logi kakor naviašč ustvarjeno za trgovino Italije; skoraj jo bilo recimo, predmestje ilirsko. Vso pridelke dežele so po suhem in po vodi (morji in rekah) v mesto spravljali. Posebno je kraj primeren za vinarstvo, od todi so razpošiljali vino v one kraje, k ler trta ne rodi«. Koje mesto bilo v največjem cvetu, brojilo j" do polu milijona ljudi, imenovalo se je tudi »drugi Rim« (Roma soconda), in šo dan denes iterih krajin na Notranjskem: Mali Rim. Mnoui rimski cesarji od Augusta do Honorija ^o dalj časa v Oglej! bivali, kdor so im li krasno palico. Tam je bila velika vojaška kosama za rimske legije včasi do 3U.UU0 mož; bile so tam v likanske žitnice, ogromno tvornice (fabrike?) za tkanino, iz koje so vojaki obleko dobivali in mornarica (flota) jadra. Otdolek flote (ladij), ki seje z val »beneška flota«, imel je zatok pri Gradu (Grado). Tam jo bilo središče mej-narodne trgovine, in zalo je naš Trst bil takrat v primeri, kakor dandenes Mile (Muggia) proti trstu listu je bila glavna ovira njegova lega v kotlini mej kraškimi gorami, in zaradi t.'ga .};-• bilo težavno občenje z notranjskimi pokrajinami do naj novejši n časov, a pomorska trgovina s - je stekala takrat v Oglej. Gotovo so tržili Oglejci tudi s Tržačani, a vendar se Trst šo le omenja za dobo slavnega Julija Cezarja, okolo .",ii, l. pred Krist. (Com, de bel. Gal. 1. Viti. 03226469 EDINOST smo delali za poiteno stvar. Ako gospod Burg. | slaller pravi, da je edino on gospodar kandidate | postavljati v V. okraju, vendar se možno moti. kajti to bi bilo neko novošegno »robstvo«. Mož je bogat, to intimo vselej, kadar ga vidimo in slišimo, a to mu še ne daje pravice o svojih volilcih misliti, da so njegovi •robi* Nas je sram, ako samo mislimo, da mož tako nizko sodi o našem narodu. Pa vse to brez zamere, mi hočemo priznati g. Burgstallerju, da se je včasih tudi potezal za koristi okolice in torej storil svojo dolžnost kot mestni svetovalec, saj proti interesom okol ce mu ni niti mogoče delati, (mi menimo vedno le materijalne interese, ker za duševne, oziroma narodne koristi okoličanov še ni nikoli odprl ust), ker on sam ima svoja posestva v okolici ter skupne interese z vsemi okoličani. Prav je, da je gospo i nurgstailer dal točno pred volitvijo 30 ali 60 gld. za uboge na Opčinah. Bog mu plati, ako je dal iz plemenitega namena, kakor to Bog zaukazuje. Prav pa ni, da se je ta miloščina porabila za agitacijo, prav ni, da je nekdo z vzvišenega mesta ščuval na poštene ljudi, ter jih imenoval zapeljivce, spake, zmaje itd., samo zato ker so agitovali za odločnega narodnjaka Urbančiča. Mi prašamo onega gospoda, ako pozna gospoda Štruklja, Trobca itd., ki so delali za Urbančiča in ako ni morda sam prepričan, da oba ta moža uživata po vsej pravici (ne zarad denarja in višje službe) več zasluženega spoštovanja, nego marsikateri nepoklicani agitator za posvetne strasti in po-željivosti kacega »bogatina«. Moj Bogi kam pridemo, ako se bo pri nas ponavljalo Aronovo češčenje »zlatega teleta«! Tudi v šestem okraju smo žalibože zapazili neko poskušnjo od strani enega po Bogu poslanega, da uči naš narod edino resnične morale, kako bi se dalo vreči vrlega Nabergojai na katerega so po pravici ponosni naši znalajni okoličani. A stvar so še o pravem času zadušili naši prijatelji in zarad tega je naš Nabergoj zdaj bolj sijajno zmagal, nego kedaj poprej; dobil je 151 glasov, vsi njegovi nasprotniki pa le 49. Tudi v tem slučaju bi morali govorili ozbiljno besedo, a do tega pridemo kesneje, ko bomo v obče govorili o nadlogah okolice. Kakor razvidno iz tega poročila, držali so se hvalevredno 3, 0, 2 in I okraj, ker niso dali do sebe zapeljivcem. Zatorej kličemo volilcem teh okrajev navdušeni »Živio 1« in želimo, da bi jim po treh letih mogli zopet Čestitati. Volilcem 5. okraja tudi ravno ne očitamo, da so svoj narod zatajili, oni se samo niso držali discipline, ker mnogo mož, ki so so poprej izrekli za Urbančiča, glasovalo je potom za Burg-stallerja; Burgstaller sicer ni našega rodu, a še enkrat pravimo, tudi naš neprijatelj ni. Značajni možje 4. okraja pa nuj delajo precej na to, da se zaduši korupcija, katero so vgnje-zdili v tem okraju zapeljani po »capovili«, nek mežnar in dva oštirja, da pri prlhodnjej volitvi slavno popravijo, kar so ta pot poškodovali slabi ljudje. Dopisi. V Trslu 17. junija. Zadnjo nedeljo je prinesla praška »Politik« Zanimiv dopis o političnem stanju slovenskega naroda in o zidanju »Narodnega doma« v Ljubljani. Dopisnik predlaga, naj se zidanje »Na- c, 24): »Cezar pošlje 15. legijo v Galijo, da brani rimske naselbine, in da se ne prigodi, kakor v prejšnjem poletji TržaČanom ko so jih roparske drhali napadle In potolkle.*) To je boli razjasnil Appian (III. c. VIII.), ki je zapisnike ce- slednjih 20 letih (od 55—«15 pred Kr.) mnogo krat čez hribe prihrumeli celo do Ogleja in so rimBko naselbino Trst oropali. Zgodovinarji so ujemajo v tem, da je Trst postal iz »karnskega sela« rimska naselbina okolo 130. 1. pred K. potem ko je rimski vojskovodja (konsul) Sem-pronij tudi tam Japide premagal. .Tapidi so bili mestno ozidje podrli, ali Avgust je zopet ponovil rimsko naselbino 1. 3\?. pred Kr. ter mesto z močnejšim ozidjem ogradil, kakor pričuje napis na nekem kamenu iz one dobe: (hnp. Caes. Des. Tert. III. Vir. H. P. C. Iterum mu-rum turresque fecit.). Iz one dobe je tudi bil najden od cesarja Avgusta v Škocij&nu kamen (kder Reka v »jamo skoči«), katerega so Tržil-čani (?) iz hvaležnosti njemu postavili. Vzidan je bil ta kamen v cerkveni zid, a pokojni dr. 'Kandler si ga je dal izneti in je v zahvalo podaril cerkvi posrebrnjeno lampo. (Napis lat.: Imp. Caesari. Divi. F. Augusto. Pontif. Maxim. Trib. Potest. XXXVII. Cos. XIII. P. P. Sacrum.j. Ljudje so mislili, da je g. Kandler gotovo kak zaklad £»šac) odnesel, ko je ta kamen v Trst peljal. «Caesar autem legionem XV, in togatam Gal-iiam mittit ad colonias civium Romanorum tuendas, ne qnod simiJe incommoclurn accidcrit decursione barbarorum, ac superiori aestate Tergestius accidisset, qui repenlino Jatrocinio atquu impetu eorum erant opressi«. (Dalje prihodnjič.) rodnega doma« odluži na primernejši čas, ter naj se »Narodno društvo« ustanovi. Ker je la predlog za ves slovenski narod jako važen, zato podajemo s tem čitateljem • Edinosti« posnetek onega Članka z nekaterimi lodatki: »V teku stoletij so se slovenska tla vedno jolj skrčila. Celo Štajersko, Koroško in velik del Tirolskega bilje nekdaj naša last —. In kde so danes naše meje? Tudi zadnje desetletje nam je narodni grob kopalo, kajti po zadnjem ljudskem štetji je bilo 31. decembra 1880. leta 119.693 Slovencev manj, nego leta 1809. Ne slepimo gami sebe; potujmo ob periferiji naše domovine; poglejmo v tužno Istro, Trst, v Brda na Koroško in Štajersko: in prepričamo se, da niso le komisarji pri zadnjem ljudskem Štetji tega za nas jako žalostnega rezultata zakrivili. Da se Število Slovencev vedno manjša, temu so vzrok krivice, katere se nam v narodnem oziru uže stoletja gode, nekoliko je pa to tudi naraven proces. Zgodovina nas namreč uči, da mogočnejši in bolj razviti narodi manjše in manj razvile narode polagoma absorbirajo. Tudi naš narod je majhen, nema pravega srednjega stanu, nema posebnih materijalnih sil in nema še literature onih dveh narodov, katera nam s pogubo pretita. V teku stoletij tudi nas nsoda malih narodov dohiti, valovi grmanstva in ro-manstva tudi nas sčasoma požr6, ako cel narod vseh žil ne napne, da se italijauiziranje ii: grma-niziranje slovenskih tal neuiu ioma zabrani. V to s vrbo si moramo ustvariti za vso Slovenijo »Narodno društvo« v Ljubljani, katero naj ima svoje podružnice v vseli slovenskih pokrajinah in kateremu naj stoji na razpolaganje velik »Narodni fond«. Kako naj »Narodno društvo« deluje ? Boj z našimi sovražniki moramo nemudoma z enakim orožjem pričeti I Zategadelj bodi delovanje tega društva v prvej vrsti proti nemškemu »Schulvereinu« obrneno. Na inejah naj se pomaga ubožnejšim občinam narodne šole ustanavljati in vzdrževati; posebno pa naj se v krajih z mešanim prebivalstvom narodne šole ustanovo. Ako bi tega od začetka ne mogli, naj hi vsaj otroke ubogih roditeljev s potrebnimi knjigami itd. prlskrbovall. Ker se pa prav v mestili največ naših ljudi potujči, trebalo bi koj v prvem letu, morda v Trstu, Celovcu, Go-lici itd. nekaj otročjih oskrbovalnic (Kinder-garten) ustanoviti, kajti taki zavodi so v narodnem oziru neizmerno važni in jtko malo stanejo. Organizirajo in podpirajo naj se po vsem Slovenskem pevska društva. Narodno petje blaži srce ter budi in krepi narodno zavest. Ko hi nepreinožnejšim »Narodno društvo« le note priskrhovalo in ko bi tu pa tam kakega posebno marljivega povovodjo odškodovalo, koristilo bi to užo mnogo narodnej reči. Ustanoviti se morajo dalje za preprosto ljudstvo lahko umevni, jako ceni časopisi, ka-koršnili imajo Nemci pod imenom »Kreuzer-blatter«. Skoraj vsi slovenski politični listi so le za omikane čitatelje pisani; naše časopisje bi se pa moralo posebno na preprosti narod ozirati in v najnižjih krogih narodno zavest buditi. Tudi bi se lahko izdajali podučljivi spisi, bodi si političnega zadržaja. V okrajih, kder Slovenci z drugimi narodi skupaj žive, in kder narodna društva vsled prenapetosti miših narodnih nasprotnikov primernih prostorov večkrat še za dober denar ne dobe, v takih krajih naj bi pomagali ondotnim Slovencem lastno ognjišče sezidati. Prav tako naj se hirajoča narodna društva ob naših mejah podpirajo. Podpirajo naj se tudi dijaki vseli vrst, posebno pa vseučiliščniki. Objednem naj bi nam tak »narodni fond« o času volitev služil kot splošni agitacijski fond. Od kod pa dobomo denar za tak »Nurodni fond« ? Za to bo darežljivost vsega naroda skrbela, podpirali nas bodo v tem pa tudi drugi slovanski bratje. Naš narod, kateri je prepričan, da se bori za svoj narodni obstanek, in kateri hoče jezik svojih prednikov tudi svojim potomcem zapustiti, naš narod, pravim, položi zadnji svoj vinar na oltar domovine, da se narodne smrti otme. Ker smo pa majhen in ne bogat narod, ne cepimo svojih moči, marveč zedinimo vse svoje sile le v ta namen, da se, kolikor je od nas odvisno, nijedna, tudi najmanjša slovenska vas več ne potujči. Zato pa mislim, da govorim iz srca vsem onim rodoljubom, koji so za »Narodni dom« v Ljubljani uže kaj darovali, ako predlagam, naj se ti darovi prepusto »narodnemu fondu« in da slovenski narod »Narodni dom« kot manj nujno narodno podjetje za nekoliko let odloži. Vseslovenski »Narodni dom« v belej Ljubljani bomo z radostnim srcem tedaj zidali, ko bomo grmanstva in romanstva naskok odbili, in ko bo vsega naroda eksistenca zagotovljena: zidali ga bomo v znamenje zmage, posvetimo ga boginji zmage. Slovenci! Kranjsko je v narodnem oziru mej vsemi slovenskimi pokrajinami v najugodnejših razmerah. Boj za obstanek bijemo le ob mejah. Tu je pomoči potreba, in sicer koj. In kaj opazujemo po Slovenskem? Skoraj vsa agitacija se koncentrira le za »Narodni dom«; na več desetletij so vse narodove sile vsa darežljivost vsega naroda vporabljena zi nekaj, kar bode Ljubljani res koristilo in vsem zavednim Slovencem v ponos, kar pa ni jed-nega Slovenca oi) naSej meji narolne smrti ne otme. 20 ali še več let bi vse narodove sile za »Narodni dom« žrtvovali, mej tem ko bi sovražnik z vso močjo ob naših mejah na nas pritiskali Po mnogo letih bi se morda res palača v Ljubljani vzdigovala, ali mej tein bi se oh mejah gotovo tisoč in tisoč Slovencev potujčilo. Tega Bog ne daj I Zato pa organizirajmo nemudoma »Narodno društvo 1« Kot ud mu pristopi vsak zaveden Slovenec. Redni doneski teh udov in prostovoljni darovi vsega naroda bi društvu priskrbeli potrebni »narodni fond«. Vtem svetem boji za našo narodnost nas bodo pa gotovo tudi drugi Slovani podpirali. Ako v Brlinu za nemški »Schulverein« denar zbirajo, najdejo se tudi zunaj Slovenije slovanski rodoljubi, koji bodo za naš »narodni fond« kaj darovali. Rojaki I na noge. Mi pristavljamo temu dopisu to le: V tem dopisu je mnogo resnice, položaj je resnično tak tukaj v Primorji, pomoči je treba in nasveti so izvrstni, vse je torej prav dobro in lepo. A zarad tega ni treba ustaviti delovanja društva »Narodni dom«, in to iz teli le uzrokov: 1. Stvar je uže toliko dozorela, da se ni bati, da ne bi je odbor poprej nego v 20. letih izvršil, temveč je nada, da ne hode treba niti 10 let, zato nam jamčijo osobe odbornikov same. 2. Naše menenje je, da je popolnoma dobro in previdno, da vsak impuls in vse vodstvo dohaja iz središča, da se pri nas še bolj ne vgnjezdi ono »domačinstvo«, ki na priliko Slovencu oponaša, ako kaj za narod dela v Trstu ali Gorici, pa je slučajno rojen kde na Kranjskem; — ta partikularizem jo škodljiv uže zato, ker ovira vsako ozbiljno in imenitnejŠo politično postopanje. Slovenec je Slovenec, pa bodi rojen v Trstu ali pa v koroškem Pliberku in ako je zaveden, ima pravico in dolžnost, da dela za svoj narod po svojej moči, kodar koli živi. Ker Nemci in Italijani tako delajo še celo v slovanskih krajih, zato je naravno, da moramo tudi mi tako delati. 3. »Narodni dom« bode kapital, ki bode nesel gotove obresti, ti obresti pa se ne bodo rabili na korist ljubljanskih društev; ta društva bodo plačevala najemščino, kakor vsaka druga stranka, katera bode stanovala v tem poslopji z imenom »Narodni dom«. Vsa renta pa bode pripadala »Matici slovenskej« in dijakom iz vseh slovenskih pokrajin. Podpirala se bode torej z dohodki »Narodnega doma« slovenska književnost, umetnost in slovenska mladina, katera ima namen pomnožiti duševni kapital našega naroda. Do tukaj se toraj namen »Narodnega doma« ujema popolnoma z dopisnikom v »Politiki«. Kar pak se tiče podpore za slovenske šole in otročje vrte v Trstu, Gorici, Celovcu itd. gotovo je dopisnikova misel prava, toda društvo »Narodni dom« tudi lebko Še dostavi svojim pravilom, da se porabi en del dohodkov tudi za take šole, za podporo pevskih društev itd. Vse to se lehko izvede pod imenom »Narodni dom« in mi smo tudi gotovi, da voditelji v središči Slovenije ne bodo tako oskosrčni, da ne bi tega tudi storili in skrbeli za to, da postane »Narodni dom« pravo središče, pravo srce slovenskega naroda, iz katerega se bode raztelula enakomerno zdrava krv po vseh žilah narodnega Života. Narodnjaki v Ljubljani predobro znajo, da je treba utrditi meje in bi bili slabi politiki, ako bi samo središče trdili, katero mora naposled tudi propasti, ako bi se naše narodne meje vsako leto nazaj potiskalle proti središču. Jako trdnega stališča v sredini Slovenstva pa nam je neobhodno in toliko bolj potreba, ker smo raztrgani v toliko dežel in upravnih celot, da nobeno drugo ljudstvo ne tako. Tako stališče bi lahko mnogo uplivalo na vse naše pokrajine in bilo bi magnet, ki nas bi vse nase potezal, ker bi nani dajal podporo, vzgled in pogum, krepil naš ponos i našo narodno moralo, brez katere nemamo bodočnosti. Užo naravni nagib je narode vseh časov izpodbujal, da so združeni izvrševali dela, na katera so bili ponosni na veke, in katera so jim netila zvestobo in ljubezen do domovine. In tikodeloje gotovo »Narodni dom«. Mi sklepamo z naslovom: Ne delajmo ni konkurence, ni vojne »Narodnemu domu«, vsi Slovenci delajmo navdušeno zanj; le to glejmo, da se popravi, kar je še potrebnega pri vsej osnovi, in da se spoje dobri nameni, katere utegne tu in tam še kedo nasvetovati, z nameni društva »Narodnega doma« in to ne bo težavno, ako hočemo in želimo mi na periferiji in oni v središči napredek in konečno zmago našega naroda. Iz IV. volilnega okraj« t okolici 19. junija. V nedeljo 18. t. m. so 9e vršile volitve v tržaškej okolici. V našem okraji je zmagal uže znani »progresist« Alessandro Cesare. To je sramota našim volilcem in delo podkupljivih tukajšnjih agentov. Za inalo vina so izdali svojo domovino. Taka sramota se še nikoli ni zgodila v našem okraju. V soboto 17. t. m. je hodil žganjar capovila iz Rarkovelj od hiše do hiše in agitiral za imenovanega »Progressista«. Dokler bo nam riaš magistrat za župane imenoval take može, kakor je ta, gotovo bo narodna stvar od dne do dne bolj propadala. Čudno se mi zdi, da iz Barkovelj mnogo narodnih volilcev, koji bi gotovo vsi bili za narodnega kandidata, g. Živica glasovali, ni bilo vvolilnej knjižici vkljub reklamacij vpisanih in jih zato tudi k volitvi ni bilo. Naj bi narodni naši možje to stvar prav dobro preiskali. Upam, da naš okraj ta grdi madež pri prihodnjej volitvi izbriše. Domobranac. SE Barke pri Divači 11. junija. (Letina, živinoreja in triatka razstava.) Letos, kakor povsod, bila je tudi pri nas prav ugodna zima. Veliko so poljedelci dela storili, bodi si v vinogradih, v senožetih, na njivah itd. A žalibože, kedor je bil letos bolj marljiv v vinogradih, ta ima večjo škodo, kajti zgodnje vinske trte so bile obzelenele pred sv. Jurjem, nesrečni mraz in slana sta pa letino uničila. Ćešplje so tako lepo cvele, da je bilo veselje, pomladanski mraz pa jih je spreobrnoi v rožiče. Jabelk bo inalo po nižavah, hrušk pa nič. Žito in seno kažeta srednje, ako ju Bog obvaruje. A za denar, ubogi Brkin, če ni sadja. Živinorejci na noge! Bliža se tržaška razstava, iz več ust se slišijo glasovi: Kaj bi gonil živino na razstavo, saj kmet tako nič ne dobi. Ne da bi se hvalil, a dokazati hočem resnico, da so komisije pri razstavah tako pravične, da dar priznavajo le temu, ki ga je vreden. Leta 1874 sem peljal v Gorico domd prirejenega bika na razstavo hi dobil sem za dar (premijo) 8 mesecev staro marijadvorsko junico. Leta 1877 mi je slavno c. kr. goriško kmetijsko društvo podelilo za gojitev in povzdigo tukajšnje živinoreje bika švicarske pasmi. Po križanji gor navedenih plemen, dobil sem junico. Junica ima sedaj 4 leta in uže druzega junčka. To sem se prepričal, da križanje krvi po Švicarju je bolje za naše kraje, nego čisto marijadvorsko, ker je dosti bolj trdih parkljev in ima bolje mleko in tudi dosti. Prva čisto marijadvorska junica je imela dosti mleka a bilo je bolj redko ali vodeno, tudi je imela za tukajšnji svet preinehke noge. Prodal sem jo za 110 gld. a. v. Za njeno hčer so mi ponujali 120 gld. ohranil sem tudi junca po tem plemenu, katerega sedaj rabim za pleme in ga priporočam živinorejcem. Namenil sem kravo z junčkora na tržaško razstavo pripeljati, ako bodo razmere ugodne. Prelec Jernej. It II. Bistrice 15. junija. V enem zadnjih listov ste poročili, kar je tudi »Slov. Narod« ponatisnol, da g. J. V. policijski nadzornik v Trstu, stražnikom v stražnici slovenske liste, posebno pa »Edinost« prepoveduje čitati. Ta gospod nadzornik bi imel vendar za bolj važne stvari, nego za irreden-tovsko politiko skrbeti. V okolici II. Bistrice seje dolgo časa 23 letni Andrej Bubnič iz Podgrajskega okraja klatil, in mej mnogimi tatvinami tudi pred 14 dnevi enega železniškega čuvaja od tukaj čisto pokradel. Ukradeno robo je pa prodal, da ga niso »izvohani« kupci prijeli. Žendarmerijske poBtaje v II. Bistrici, v sv. Petru, v Sežani in Podgra-dom so ga več tednov brez vspeha zasledovale in se pritoževale, koliko noči zavoljo tega človeka v slabem vremenu stražijo. Pred kakimi 14 dnevi pa je eden tukajšnih tihotapcev v Trstu tega človeka izdal, in so ga zaprli. V sredo pred sv. Rešnjim telesom, dne 7. junija so tudi njegov corpus delieti v II. Bistrico poslali, vendar pa Andreja Bubniča niso prignali« Ta dan ga je namreč sam gori omenjeni polt-tikar J. V. iz Trsta v II. Bistrico po železnici odpeljal, da bi se tukaj kaznoval. Ko se zvečer proti 9. uri v sv. Peter pripeljeta, popihal mu je Andrej Bubnič iz vagona, da ga do danes še niso ujeli, in ga gotovo tudi tako hitro ne zasačijo. Gospod J. V., ne vtikajte se tedaj v politiko, ampak skrbite, da nam ne bosle skrbi, žeudarjeiu štirih postaj pa truda napravljali! EDINOST. Gotovo st", gospod nadzornik, takrat v sv. Petru prebirali napis »za gospode« ter v jezi pozabili, da vodite hudodelca! V Bel * radu, 30. maja. Pred nekoliko dnemi sem prijel radostno Vašo listnico, ne budujte se, ker se Vam tako redko javljam — saj sami dobro znate, da večkrat tudi sum ne vem, kaj bi pisal, in kde bi počel, potem pa v večnem poslu — in čas biti, neznajoč kako. No, storim pa po svojej mogo« Čosti, da Vam ustreženi, ker znam, da zvesti sinovi na bregovih valovite Adrije z veseljem in brižljivo sprejemajo novice iz bratovske zemlje, iz svobodne posestrime Srbije. Ni moj namen, da Vas s tukajšnjimi bujnimi parlamentarnimi stvarmi vpoznana — ne — ker daleč so od mene, tudi se me prav nič ne tičejo, moja Želja je le ta, da Vas po svojej mogočostl, kolikor moje skromno mišljenje dozvoljava, vpoznana z tukajšnjimi dogodki, kateri se zlivajo v eno misel, kateri so v enej jedini želji zbrani, in to v tej: v boljem in iskrenem poznanstvu dveh sorodnih narodov po krvi in duši. Iz Vaše listnice sem posnel, da v kratkem še druga dva Slovenca na srbskej zemlji pozdravimo. Meni je prav milo, da se s tukajšnim narodom pomešamo, — kar nam ni mogoče v političnem duhu, to saj nam bode gotovo brez velike težave v naravnem smislu mogoče, pa da enkrat na tej poti do boljšega poznanstva dokoračimo. Mislim, da ste čitali o tako imenovanem »škandalu« v gledišču pri predstavi »Rabagasa«, — na vse to odgovorim Vam prav kratko, in sicer to: — ako človek prav pesimistično razmisli, bil je ta dogodek take fantalinovske prirode (narave), da ni vredno o njem govoriti. Mi vsi dobro znamo, da bc v Pešti dlake v jajcu išče, — no, prrašanje je, ali jo najdejo. Kakor Vam bode znano, imeli smo tukaj za binkoštne praznike velik shod raznih pevskih družin. Ta skup, to veselico so napravili, da se praznuje 30 letnica tukajšnjega pevskega društva Belgradska. Te veličanstvene veselice se je bilo vdeležilo 17 društev in to iz: Pančeva, Vršca, Zemuna, Vukovara, Mitrovice, starega Bečeja, Zagrebško, Karlovsko, Šabučko, Negotinsko, Gradištansko, PozarevaČko, Vranjsko, tukajšne: srbsko evrejsko, srbsko cerkveno, in društvo »Kornelija«. Svečanost je trajala tri dni prav Blovesno, in izvršila se na popolno zadovoljstvo došlih gostov. Vseh pevcev se je računilo nad 300. Drugi dan po veselici je bil velik koncert v tukajšnjem gledališču, kder so vsi članovi vseh družin bili. »Srbska kraljevska himna« in »Padajte bračo«, peli so vsi pevci skupaj, lahko si tedaj mislite, kako je to veličastno zvonilo, kadar se 300 izurjeuih grl naenkrat odpro. Vsa ta društva so prav krasno pela, najbolj so se pa pokazali: Beogradčani, kateri so peli zbirko narodnih pesmi, potem Pančevci z svojo pe-smijo »Krstonosci na morji« od Bazena iz francoskega, — no, lepše bi bilo, da so se na slovansko po\je ozrli, — a ne na stranstvo vrgli. Koj za njima pa je pelo tukajšno srbsko evrejsko pevsko društvo, katero je našo od Ipavca »Kdo je mar« veličanstveno zaorilo. Slišal sem od spoštovanih gostov, da je »Kdo je mar« najlepše in najbolje bila peta — zato pa ni bilo ploskanja ni konca ni kraja. Tukajšno srbsko evrejsko pevsko društvo je vrlo marljivo, poštovano, in ako bo dalje tako napredovalo, postane najodličneje od vseh drugih društev. V radosti sem plaval — ko je ta mila in krasna pesem iz daljne domovine na odru Belgradskega pozo. rišta pred očmi Nj. veličanstva kralja in kraljice, tako krasno donela, in tako navdušeno sprejeta bila. Živio Ipavicl - Živio evrejsko srbsko pevsko društvo! Prav žal nam je bilo, da se ni še več drugih slovanskih društev te krasne veselice vdeležilo — kakor smo pa slišali — ne smemo se čuditi. — Ogrska, katera je bila vselej velika prijateljica, pokazala nam je tudi pri tej priliki visoko svoje naklonjenje s tem, da je v 12. uri izdala ukaz, da iz Avstro-Ogerske države ne sme v Srbijo noben član, kateri nema generalnega potnega lista. To se ve, kadar človek na Ogrskem generalnega potnega lista išče, mora se poprej 40 dni postiti, a za absolucijo 5 gld. platiti. To pa dosti stane, in to je tudi glavni vzrok bil, da so nekatera društva od svojega namena odstopila. Vsak rodoljub mora tudi iskreno pozdraviti veliki pevski zbor in veličansko slovesnost v starem Zagrebu — samo čudo, da ste se te slovesnosti isti dan vršile in mislim, da ne bi bilo škodilo, ako bi bilo prišlo do sporazum-1 je n j a z glavnimi faktorji, kateri so bili vsbu-ditelji in voditelji teh lepih slovesnosti. Za Boga, U00 let uže skupaj delimo srečo in nesrečo, tudi ne za enim yoniščem, ali v enem kosu zemlje — in vedno se premalo brigamo za Bkupno delovanje,skupnosporazumevinje— vpo-znajmo se, — zjedinimo se vsaj duševno. Smo-l' enkrat duševno zjedinjeni, enega mišljenja in ene ž. t. m. se sodelovanjem Bifenberških in Komenskib pevcev veselico s tem le spored na; Loterija, govor, pelje, igra: '»Gluh mora biti«. Vstopnina: Udje: 15, neudje 30 kr. Ker je Čisti dohodek odmenjen za «Nar. dom« v Ljubljani, ne bodo se stavile meje blagodušnosti. Začetek ob 0. uri zvečer. Odbor. Goriški deželni zbor se je odprl zadnji ponedeljek. Deželni glavar, pl. dr. Pajer, poz Iravil je poslance v italijanskem in slovenskem nagovoru, končal s trikratnim živiokllcem na Nj. veličanstvo, cestrja, predstavil vladnega komisarja barona ltei hbacba in potem prvo sejo zaključil. — V drugej seji, ki je bila uže isti dan, izročil je deželni o Ibor zboru račun za leto 1881 in proračun za leto 1883. Potem so bile volitve v razne olsek'-; izvoljeni so bili : v finančni odsek gg. poslanci: Vilj. pl. Hitler (prvoraestnik), Povše, Faganel, Gissjr, Kocijančič, Tonkli in Jonko; v justični odsek ; Co-ronini (prvomestnik), Abram, Deperis, Devetak in Tonkli, in v peticijski o Isek : Dottorl (prvomestnik), Benardelli, Kocijančič, Maborčlč, Mau-rovich, Pagliaruzzi in Del Torrc. — S tem jO bila zaklučena druga seja. Iz fiiorlce se nam piše o velikej demonstraciji proti Favetti-ju, mestnemu tajniku in očetu irredentovskega Ribanja na Goriškem. Kakih G)!) ljudi raznega stinu se je zbralo v ponedeljek na »Travniku« in je klicalo »abbasso Favettl«, »Evviva 1'Austriak Potem so prinesli en kip Favetti-jev iz mavca ter so ga razbili na Travniku na 1000 komadov. — Demonstracija je pomenljiva. Favetti je kriv »slabega« gospodarstva z mestnim denarjem, prišel je torej čas tuli zanj, da so bo pokoril za vso svojo veliko grehe proti Avstriji in ožjej domovini. — Mi čestitamo Gorlčinom, ker zdaj utegnejo tudi tam nastopiti lepši dnevi, — O tej stvari nam je zagotovljen za prihodnjič daljši dopis. Nlužba podučllcljire z letno plačo GOO piil. in 1 .r>0 gld. priklade je razpisana na dekliškej vadnici v Gorici, ki je spojena s ženskim učiteljiščem. Zahteva se zmožnosti za poučevanje v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Učiteljske službo so razpisane t v Postojni. Slavini in Vreinah z letno plačo po 500 gld; v Vipavi, na Slapu, na Ubeljskem in v Vrbovem po 450 gld. na leto; v Košani, na Ostrožnem Brdu, v Suhorji, Vrabčah, Planini in Knežaku po 400 gld. na leto. Prošnje naj se pošljejo okrajnemu Šolskemu svetu v Po-stojini do konca julija t. I. t V. g. Jurij drabrljan. dekan vipavski, častni kanonik umrl, Je 22. t. m. v 82 letu. Bil je eden najzaslužnejših rodoljubov na Kranjskem, in menda zadnji sošolec Preširnov. Iz Notranjskega se nam piše: Letina pri nas lepo kaže, le za seno smo v strahu I skrbi, ker je tako slabo, oboje goveje l konjsko, da se je po pravici živinske lakote bati, kar se pomni, v nekaterih krajih ni bila še tako slaba trava. Žita lepo kažejo, pisebno rž; okopavine so tudi Še precej lepe; sadja, jabelk i hrušek bo precej, češplej malo, tu pa tam nič, ker so v rožiče ušle. Bog hotel da bi vsaj letos si nekaj pridelali, ker drugače bo hudo pri tolikoj dragini, živeža kupovati ne moremo. Sv. Medard je letos dober prorok I Za »Narodni dom >, kakor se nam piše iz Litije, priredili so litijski rodoljubi keglanje z dobitki, katero so je pričelo maja, in se konča 2. julija. Dobitkov jo pet in stanejo 60 gld. troški so užo pokriti in vrhu tega za »Narodni ilo otdanib 19C glasovnic tor so bili izvoljeni gg. Pieteršni;; (194 glasov), Erjavec (190), L-veo 19 )j, dr. Svetina (19.1). Zupanec (188. Vilhar (I8*<), Zupauč.č (182), Wleslbaier (178), SenekoviS 17"., Hubad (165), Šuklje (163), Krlič (120), Maruši 117), dr. Jareo (116), Hob 6 (1 Hi), Bolgar (112), M ijciger (89), Gregorčič (84). Dr. Svetina nI sprejel odbor-nifitva. Gosp. llarierlnp nam je pisal to le: •Prosim Vas v Vašem cenjenem listu naznaniti, da kritik i, zarad katere me objeda v Št. 24 ■ Edinosti« dopisnik iz II. IJistrice, ni ol mene, ker jaz tačas nisem bil več vrednik »Slovencu«, ko se je omenjena kritika pisala. Prvo kritiko 0 Greg. pesmah sem p ič jaz pisal v «Slovencu» pa ta jđ bila jako laskava. Poznejše vredništvo p i je mojo kritiko ovrglo.« — Mi temu le to pristavljamo, da naš gosp. dopisnik ni trdil, da je omenjeno ki i Liko spisal gosp. Haderlap. Štajerftbft deželni zbor se je olprl zadnji ponedeljek. V pi v,j seji se je pritožil slovenski poslanec dr. Dominkuš, da nemška večina prezira slovenske poslance, ker jih v odseke ne voii. Deželni glavar je vsled te pritožbo priporočil zboru, uij na to pritožbo ozir jemlje. Večino je moralo biti sram, da se jej očita taka brezobzirnost, zato je izvolila po enega Slovenca v finančni, naučni, policijski in občinski odsek. To j.i še jako malo in daleč je še do pravice, do katere pa Slovcnci .nazadnje vendar moramo dospeti. V liKlej voiltpri IIokaIcii ro nedavno našli na zemljišču g. Kopača nov vrelec, kateri po sodbi kemikov presega v ziravilnib tvarlnah vso druge. To glasovitomu kopeljišču privabi mnogo novih gostov. češko vseučilišč« jo 17. t. m. izvolilo vladnega svetovalca Tomeka za vseuči-liščnega rektorja. Praški <«ol
    Iloka kotorska,« mali srpsko-narodno književni zabavnik za srpsku mlalež, tako sn imenuje CJ strani obsezajoča knjiga, katero je spisal v cirilici kotorski sveštenik Jovan Sariu. Ima dosti jako zanimljivih stvari iz Boke kotorske ter jo v lepem i prav domačem jeziku pisana; zato jo prav živo priporočamo onim, katerim je znana cirilica. Izišla je v Novem Sadu in velja 40 novčiččv. Poslano.') Iz tržaško okolice 8. junija. Nesramnost magistratovca, Večkrat mi jo pripovedoval prijatelj, kako Črte magistratovci slovensko narodnost v Trstu in okolici, ter iioto, če tudi po nearatnncj poti, pregnatj iz Trsta vse, kar ne diši po »luhon-stvii«. Čudil sem so prodrzno4i maglstratovih uradnikov, katero mi je prijitelj slikal, a še ni minolo mesec dni, kar sem okusil tudi sam sad te pi o Irznosti. Tedaj čujte, gospod urednik, kaj se mi je pripetilo: Pred dnevi sem prejel list od magistrata, s katerim me vabijo v magistratovo pi-lačo dno 7. t. m. Jaz nevedoč zakaj, in pokaj, grem omenjenega dne v Trst. Stopim mimo Mince in Marjance v razpokano palačo, ter korakam z mirno vestjo po stopnicah v pisarno g. Pimpaha, Prišedši k njemu pozdravim ga po svoje: dober dan, gospod I kaj pa želite od mene, ker ste me poklicali? Ta me pa srpo pogleda, premeri od pet do -glave iu jezno odgovori: »bon giorno«, ter me začne strašiti, kakor kak čevljarski mojster svojega učenca, to se ve da v italijanščini rekoč: Vi zuaie italijanski, zakaj se pa branite govoriti? Jaz pa bolj ko sem mu zatrjeval, da ne umejem. hujše je postopal proti meni iu surovejše razsajal. Kar je pa bilo smešno od njega, sinem gotovo zabilježiti očitanje, da sem demonstriral in dražil ljudstvo z italijanskimi barvami rudeče-belo-zeleno. Pa ni l>ilo še konca neotesanega govora in obroganja, ne^o do>pelo je do vrhunca še le, ko mi je'pretil s prognnnstvom iz okoiico tržaške. Zijal je pa tako nad menoj, kakor mul kacim paglavcem. Prvi hip sem si mislil, da se ta g. Pinipali nekoliko krega s pametjo in tudi nisem vedel prav za prav, kaj mi hoče, ter čemu so me pozvali. Pozneje sem pa spoznal, da je uzrok rjovenja samo njega strast. Obenem sem poizvedel, da je dala povod temu preiskovanju in preteiiju ne italijanske barve, katero so mi očtali, ampak slovenska zavratnica, katero sem kupil za svoj denar in nosil jo krog vratu. Ta je gotovo skeleče bodla kacega magistratnega vohuna v oči, zatorej je iskal zdravilnega balzama pri magistratu. Ta p i. kakor tudi gospod Pinipali, britko sta se zmotila, ker sta menila, da me vsak »bavbav« oplaŠi. Jaz bi mu bil na surovo kričanja gotovo ostro odgovarjal, ter ga gotovo ukrotil, a po-znajoč zvijačneže "n ker sem bil osamljen brez prič, ter se mi je tudi dozdevalo, da gospod ni pri zdravej pameti, odgovarjal sem mu. kakor je ljudem take vrste najbolj primerno. Spoznal je, (ia me z surovosfjo ne op/aši iu narodnega ') V.a spise pod to rubriko je uredništvo 1« toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva- Ured. moj p i prepričanja ne zatre, zato mi je rekel, naj oti lem. Km j pravit", g spod urednik, ni li to pro-drznost? Kaj misli p. Pimpah, da smo mi Slovenci v okolici samo zato, da izvršujemo po-i.ižno vse, kir nam 1,»bonski magistrat in njegovi prodrzneli z mkazujfjo, ter da bodimo v Trst pohajkovat ka lar jim drago? Vprašam: Kdo mi plači pot, kdo odšltoduje moj trud in zamudo? Ce-to sem čital, da je hujši poturica nego T irek in v istini ni strastnejegi sov raga na>ej narodnosti, nego so renegatje i druge odp »lice, kakoršnih posebno v Trs t ti ne manjka. Mej zadnje vštevam tudi Pimpaha t. j. onega Člo-v1 ■ k a, kojega jo slovenska mati dojila in vipavska voda pojila, slovenska duhovščina podpirala in izŠtu lirala z slovenskim krajcarjem. Ta olpa-lica nas hoče polaščiti, ta nun Slovencem iz slovenske zemlje preti s pregnanstvom, čujte! iz naše zemlje I Ptujce boža magistrat, ter vse prlciganjene Karnjele, Neapolita.ice in druge talijanske izstradane pritepine stavi po i svoji krila in varstvo, ter jim v obilici streže z mastnimi službami, domačinom pa kaže pot, preti s pro-gnanstvom itd.! Tako ravn anje se mora stuliti poštenjaku, Oj da bi tiže skoraj doba prišla iu danica priplula i//.a gore ter oznanila nam Slovencem: gospodarstvo Adrijel V to ime kličem: daj Hog moč zastopnikom našim, vladi previ Inost —ener-žijo, nam pi vzajemnost iu neustrašljlvostl Anton Švara. Listnica uredniStva Več dopisov smo morali odložiti, naj tedaj č. rr. dopisniki blagovolijo nekoliko potrpeti, ker volitve »o nam mnogo prostora vzele, o tid velovuŽnej m vari pa ne smemo h porodili odlašati. Tržno poročilo. A'ava. — Neznatna kupčija, cono nizke in težko tako hitro -poskočijo. — Hio gl. ::6 do gl. 6'i.—, Santos gl. 50 do gl. 1)8.-, Javi gl. 70 do gl. 80.—, Portoricco gl. 82 do gl. !IG,—, Cev-lon plani. gl. 8S do gl. 130. Sladkor. — Gene so zopet niže in utegnejo šo pasti, ker pesa dobro obeča. Sladkor Melis v Stokih gl. 3G do gl. :J8, v kosili pile gl. 32 do gl. 34. Olje — brez spremembe. — Namizno gl. 48 do gl. ii?.—, jedilno gl. 30 do gl. 44.—, bombažno gl. 32 do gl. 37. Sadje — Malo kupčijo, cene stanovitno. — Pomeranče, limoni gl, 4 do gl. 8.—, fl^e v vencih gl. 16. — v so lih gl. II.—, rožiči gl, ii do gl. 7'/„ mandlji gl. 80 do gl. 8!.—. rozine Sultan gl. 37 do gl. 44.-, evobe gl. 30 do gl. 31.—t opasa gl. 19 do gl. 20. Iiiž — brez .spremembe, kupčije slaba, cene šibke, — Italijanski gl. 13 do gl. 21.—, indijanski gl. 11 do gl. 13. Petrolje, — Gene trdno, ker ni došlo nič blaga užo več časa. Denes stane gl. ll.UO do gl. !)'/,- Domači pridelki. — Fižola manjka sicer, a prašanja po njem je tudi malo. — Koks gl. 13, bohlnec gl. 12'/,, rudeči gl. 1'}.—, zeleni gl. H.—, beli gl. 10 do gl. in'/„ mešani gl. V/, dogl. 9.— Maslo gl. 80 do gl. 101.—, Ćešpljo gl. 12 do gl.13. Žito — v slabem obrajtu, kupčije ni. — Pšenica ruska gl. 12'/,; — koruza gl, 8.10 do Bi. H'A- Seno in slama. — Seno gl. 1.10 do gl. 1.5'), slama gl. I/JO, Skopa gl. 1.7d do gl. 1.80. Iluiiajfcka l»or*a dne 22. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih 7ii gld. 2') kr. Enotni drž. dolg v srebru . . Iti » 90 ■ Zlata renta........91 » 4) » 186) državni zajem.....129 » 50 » Delnice narodno banke , . . 8.T> * — » Kreditne delnico...... 306 » 2"» » London 10 lir storita .... 120 » 20 » Napoleon.........9 » 56'/,» G. kr. cekini.......5 » 64 » 100 državnih mark.....58 » 75 » Razpis natečaja za službo definitivnoga učitelja pri inešovilih ljudskih šol ili III. reda v Boijuncu i Kubadu sč slovenskim učnim jezikom. Dohodki ustanovljeni so zakonom 3. novembra 187i i 10. dec iinbra H78. Natočatelji imajo poslati svoje prošnje podpisanemu potom svojih oblastnij v štirih tednih po uvrstenji tega natečaja v listu »Edinosti«. G. kr. okrajni Šolski svet v Kopru 13. junija 1882- Drogerija A. B. ANGELI [iliizza ilolla lesna si. i. v Trstu. Zaloga oljnih barv lastne sestave, tovarna šopkov (pinzolnov) nemški, angleški In francoski lok., itd., kukor tudi velika izbirka mineralnih vod naravnost i/, prvih virov. Prodajalec vseli barvinlh tvurin za c. k. vojno marino. Riccardo Dinelli via (anale V. 3. Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov »z mramorja in ,-ilabastra. Tovarna kleja iz mavca za prilepljenje, prodaja na drobno in __veliko. (30-27) FILIALE IN TRIESTE deli'I r. pri v. Stabilimento Austriaco di credito per Commercio ed Imlustria . VERSAMKNTI IN GONTANTI Banconote: 3s/» annuo Interesse veno preavvlso dl 4 glorni 3'/t7o..... ■ • 8 . 37,7, . » . » »;io » Napoleoni: 2I/,".'0 annuo interesse verso preavvlso di 30 glorni a'/^/o » » » » »3 mesi 3'/0 " » » » » 6 » Banco Giro: Banconote 2'/,% S(^lira er 3 mesi. » Effettl(]y0 Interesse annuo sinol' im porto di "000 por iinpitrti superlori russo da coiivunirsi. Trleste, 17 Magglo 1&J2. (15) Razglas• Podpisani gospodarski svet naznanja, da so stari navadni semnji za živino in kramarljo pri mv* Ctfhlijii »Tilhu« v Suti dne 11. julija, 1: septembra in 7. oktobra ponovljeni, in se bodo zanaprej ravno iste dneve vršili. Ko bi se pa primerilo, da na tak tržni dan pide nedelja ali praznik, bode semenj koj drugi dan. Živina bo le na tii leta prosta štantnine. Gospodarski svet v Suti ilne 5. junija 1SS2. Janez Pipan 2—2 načelnik. ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konsorvo i/, sadja. Sesalke in cevi iz železa, Plinovi motori OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema. Deset njih se rabi v TRSTU. Železne cevi. Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna, Stavbeni stroji. SCHNABIi & C. v Trstu via Carintia IT. 03—11 Velutina po bismutu najboljši prah, obrazu iu rokam dati poprejšno nežnost iu melikoto. Velika ele^autina skullja H, 2, — Vrečka soldov 40. Trojen izleček kolonjske vode napravljen no najnovejših iznajdbah izdelovalcev na Laškem, Francoskem, Nemškem in Angleškem. Velika steklenica soklov GO. Tinktura „Mlerville" Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vrnotl lepo svetlo Sruost. - Steklenica v elegantnem zavitku gl 1.50 Prodajalcem se ponuja velik rloliček. Zaloga v Trstu pri: Artur Mlgliorlni, dišavar in le-karniSar, via Mnjollca N. II, I. nadstr. l)rii}?i prn-dab-l, lekarne: O, Zanetti, O. B. Foraboschi, P. ltocea A. Suttlna, 1*. Stonovich, G, B. Rovis. V Gorici: G. B. Pontoni, Crlstofolettl. V Zadru: Bta.z~ zunovleh. ('J0- 20) llolo/ili |»i*K« želodca, sapnika , početo jedko. pluČno in mehur j evo prehlajeuje, naduho, kaielj nervozni in pasji i Id. ozdravljaju hlepeki iz snciole katere napravlja P. PRENDINI lekarniJ5ar v Trstu. Velika denašnja raba izdelkov iz smole me jc nagnola, da sem napravil pravi izleceU iz norveške smole, ki je boljši od onega, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlepčki imajo cnajto moč gledć vode in smole, jemljosc dosti lažje, la£je se prcbavljajo in so dosti ccnejc od onih Za obrambo ponarejanja jc na vsakem hlepčku vtisneno na cnej strani ime narcjalca PRENDt^ll i na drugej sirani beseda Catrame. Prodajajo sc v TRSTU vlckamici PRENDINI v Škailjicah po -IO kr. in sc dobivajo v vseh dobrih lelurnicah vsaccga kraja. 20-15 Pozlatarska dela m poprava se S[iri)jem.ijo v Coitia Stadion Nr. tO in via Chioza Nr. 24 pri ^eti^vi Jazbetz. Vsa priprava za pregrinjala na okrnili in osb:-dalft po ecnah proti vsaltej konkurenel. (:W—JU) AltTLK FAZZ1M, Trsi, riaxza ( iisornia I. trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopiri. Zaloga razne vrste lak-o, kemičnih izdelkov, barvnih (carin, esenc velika izbirka, miraer-Rlnih vod. itd. Pri vsem najniže ccne! 20) The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo tr goldinar' dobi ne Originalni Singer-jev šivalni stroj J in to brez povišanja cene PoroSlvo E525Q2525i!52!iB5E5E52525č Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MIIANIČ. Tisk. F. HUALA v Trstu.