62. Številka. Ljubljana, soboto 15. mana. XII. leto, 1879 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vnuk dim, izvzeuiAi ponedeljku m dnevu po praznikih, trr velja po poŠti prejemati /.a a v h tro - o c orak o deželo za rolo loto Iti *jld., /.a pol 1. ta 8 k'-, sa ftetrl leta 4 jrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za cela loto lit gla., M četrt l«>ta 9 gttL BO kr., U W mesce 1 gld 10 Ur. Za pofiiljanjo nt dom m raćuna 10 kr. za m«M)c, «'U) kr. za četrt lt*ta. — Za tujo deželo toliko ver, kolikor poštnina izmiAa. — Za gospodo u o i t el je M ljudskih Šolah in za dijaku volja znižana remi in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J gld. oO kr., po posti prejemati za četrt luta .'I gld. -- Za oznanila 80 plačajo od čutirintopno potit-vmto ti kr., če bo oznanilo enkrat tiaka, U kr., če ho dvakrat, in 4 kr., Če se tri- ali sečkiat tiska. Dopisi naj mi izvole Iritnkirati. — Rokopisi ho m vračajo. — Urodu i Št v o io v Ljubljani v Krauc Kolniauovoj hisi ftt. ."1 „gledaliSka Btolba", O p r a v u i h t \ o, na katun* naj so blagovolijo posijati naročnino, reklamacije, u/.nutiitii, t. j. administiat. vue reei, je v „Narodnoj tiskarni" v Knbuaiiovej hifti. „Slovenska Matica" je imela v sredo popoln i no ob 4. uri letni občni zbor. Udeležilo bo ga je kacih štirideset do petdeset udov, po večini duhovniki. Dr. Jauez Bleivveia kot društveni pred bednik je odprl zbor in v svojem nagovoru najprej zabvaljeval so za čast, katero mu )e to društvo izkazalo a tem, da ga je v zadnjem izrednem obenem zboru za častnega člana izvolilo. On obeta, da bode delal za to društvo in njega namen, dok.er bode živel in mogel. (Ži vio!) Slavnost, katera -o mu je bila pretepeno leto naredila, ga veseli se zdaj, in to tembolj, ker vidi zdaj, da ne bode n hče zavoljo njega trpel, kar se je uže bal, čuvši, da državno pravduištvo buče dalmatinskega rodoljuba, urednika Diaukiuija zarad nje goviga govora preganjati. — Na dalje omenja predsednik, da odbor izgubi dolgo let delav nega odbornika g. šolarja, ki nas je moral zapustiti in otiti v Dalmacijo. Daj Bog, da bi bo z njegovim odbodom od nas, pravi, iz polnile želje iu pričakovanja našib narodnib bratov v Dalmaciji. Dalje govori predseduik o knjigah „matičnih" in pravi, da bo bvaljeue in grajane, uro leta poteao, bodo le hvaljene Kritika mora biti, ah prava, v obče tista, ki ne graja le, ampak ki kaže, kako more bolje biti. Izreka koncem g. L. R o b i č u zahvalo za velik trud, ki ga je imel, da je iz zapisnikov sestavil „matične" dolžnike itd. Tajnik g. Praprotnik govori o delovanji odborovein. Poroča, da je zadnji izredni občni zbor volil tudi goap. Davorina T rute njaka za častnega člana iu bere pismo njegovo, v katerem so zahvaljuje, a ob jeduem pošilja znanstven spin. Dalje poroča, da sta mej knj-gami, ki jih misli društvo izdati pri bo, i n i e leto, na ponudbo „Znanstvena terminologija", Hpisuje g. C gale, in .,I t ali l a n s k n gramatika", spisal g. Krizman. Kazen ti ga i/,da „ Matica" „Floro" našo dežele, iz peresa g. prof. Glovackega. Družili HpiHOv je tudi Se več doSlo. Koncem poroča g. tajnik, da je bil zarad tega z laj pri „M * tiči" velik tereti, ker ho ho družabnikom knjige pošiljale ne glodo na to, ah ao plačali ali nijBO. Z laj da bode odbor poseben nasvet stavil, in se je imenik iu plačilni zapisnik pregledal, tur da so se nerodnosti potrcbile. Na Vpletanje predsednikovo, da li želi kdo izprugovoriti o tem poročiiu, oglasi se J. Jurčič. Ou pravi, da so popolnem sklada z besedami častitega g. proilsodmka, da le tista kritika je opravičena, ki kaže, kako bi moglo bolje biti. Z-»torej bode ou le tako kri tiziral delovanje „Matice", tega prvega slovenskega literarnega društva, na katerega razvoji mora vsem veliko ležeče biti. Gospod tajnik je rekel, da no bili prej neredi, a da so se zdaj iztrebili, Govornik pa trdi, da se mnogo napak nij šo iztrebilo, tuinič da je še vedno vse poluo zmot iu neredov. Vzemimo na primer letošnji zadnji imenik udov slovenske „Matice" v roke. Tu je polno neresnic, tako, da bi bolje bilo nobenega imenika tiskati, kakor tacega nezanesljivega, ker vendar stane okolo 00 goldinarjev. Govornik imenuje potem osem imen, ki so zaznamovani kot tržaški udje, % jih ali uže devet, šest, in menj let nij več v Trstu, ali so pa uže pomrli. Podobnih pomot je gotovo tudi drugod v ime uiku. — Kar bo tiče delovanja „Matice", je on še zmirom tiBtega mnenji, katero je lan in predlanskem v občnem zboru i/rekel, da bi mogla in morala „Mat ca" več, t. j. Sest do sedem dobrih knjig, ki bi jih vsi udje radi brali, vsako teto izdati ob tem premožo-iili, ki ga ima na razpolaganje. Potem bi tudi „Matični" udje rajši plačevali in novi udje bi se bolj oglašali. Društvo sv. Mohorja ima manjši odbor in manjši letni donesek, a deluje jako vspešneje in boljo, nogo „Matica". „Kar se tire knjig, katere „Matičin" odbor misli izdajati to leto, slistili smo zopet nekatere nesrečne misli. Izdati ho bučo tdi podpirati izdanje italijansko slo V Diet za Slovence. Torej same slovnice! P roj ste izdali češko slovnico, lani hrvatsko slovnica (o katerej sem še donos tisto npsli, kakor sem jo In ni tu izrekel, namreč, da je nam nepotrebna, ker vsak Slovenec, ki bvoj jezik zuu, se prav lebko nauči hrvatskega jezika naravnost iz h rvat s k o slovnice), a letos hočete še i tal i (unsko slovnico izdajati! liže pred štiridesetimi k ti se je slavni Čeh ('Vlnkovski, Prestrmi kritikujoč, iz našega slovenskega naroda iu naše literuturico z opra-vičenjem norca delal, da imamo pač celo vrsto slovnic, ali družili literarnih del nič. In pri tem naj še zdaj ostane, da bomo izdajali ven in ven le slovnice, vsako leto jedao. Ali nam 11 i I dtuzega slov« nskegu borila, da bi imeli na pr. izobražene) mladini kaj v roko dati, britko bolj potreba nego slovnic za tujo jezike? Če je italijanska slovnica res za Slovence potrtima, naj jo i/da kak knjignr ali pa avtor sam po potu naročnine, „Matica" pa vendar n i j za to, da bi le gramatike izdajala. Kavno tako sem zoper izdanje znanstvene Metek. Magjar ember in Budapešta. (Popotna ti t a, spisal Mu d V odo v.) (Daljo.) Iu vendar patrijotični Magjuri znajo postopati tako, da nedavno še jako nemška Pešta je zduj, če tudi prisiljena, vendar le zares inagjaraka. Mag|arsko govorjenje prevladuje povsod, iu uko tudi Magjar sicer rad uljudno posluži tujcu, more se ti daudonos v Pesti stokrat dogoditi, da ti Magjar mi povpraševanje v tujem jeziku zaničljivo odvrne : „Nemtudom !u če prav jo dobro razumel to. Po javnih pro-storiščih dobiva se skoraj izkljib Ijivo le mu-gjarske novine, v odličnejših hotelih tudi še nein.ke, iiancozko, angleške iu romanske; slovanske puk so ti prava bela vruna, kajti Magjar se po narodnem instinktu strašno boji vsega slovanskega. Tako povzdignila in razvila pak se Pešta nij po naravnem potu, češ, v»led narodnega blagostanja mugiarakcgu. Narod magjarski je nedejaven, nepodvzeteu, ne zna pridobiti m no gospodariti: iz njegovih močij ne bi se bilk Pešta nikoli tako i/.ciinilu. Ali bahat, ohol m . biutulen — to jo M.g|iir! In ta svojstva nje- ! gova se prav popolnem utelesil jejo v njegovoj I Pešti. Dobra tretjina vseli sijajnih zgrail poganskih je drža v tia ! Za nje mora ne snom magjarski, ampak tudi slovuusiti, ruiiuuiski iu m nt« ki siromak tam v iiajdaljuih kotih tega inagjarorszaga doprinašati krvavi krajcar, da more tuko oholi Magjar ember prišleniu tujcu kazaje n u Posto, to se vo kako lužnjivo reči: „To smo Magjari, mil" EtOB nnajo tudi magjarski magoatje krušne palače v Pošti, ali kdo ne vo, da baš to so si ogerski velikaši sezidali od krvavih žuljev zatiranega m odiram ga ogerskega kmeta. I u tako se mora reti, da po največ tujci, posebuo židje so Pešto okrasili z mnogimi privutuiini odličnimi poslopji, ku|ti oni bogato mej nehajniuii Magjari najlaglje. Ker me je posebno zanimalo, kako Ma- gjuri skrbo in delajo za svoje bitjo in svojo pribodiijost, ogledoval sem njihova učtlišča in dotično naprave, da vidim, kako odgojujejo mladež svojo. Doume, reči se mora, da oni v tem o/iru napenjajo vso moči, kolikor jim je le samo mogoče po svojoj maloj duševne j kreposti, v Res to rib. srednjih šolah budapeštuiiskib sedi preveliko število učeče su mladeži, in po tehniki, kakor tudi po vseučilišči se vse tare mladih ljudij, Ia»pe Aolske zgrade so vrlo okusno, praktično iu po vsem tako zidam*, kakor to zahteva čas dandanašnji. Vzlati jo vseučilišču« bibliotoku pravi uzor okusnosti In praktičnosti To je krasna palača. 1/. sijajno vežo ide so po dveh, z gutaperho pogrnenih stopnjioah tiho v pro« slonu) dvorano, v katerej vidiš samo fttiri stene n ob njih predale napolnene s knjigami. Svit-loba ti z vrha doli skozi stekleni krov pada na kojigO« lu sko bi po obiskovanju te vrlo bogato knjižnico mogel soditi marljivost me- gjtirsko akademično mlatline, moral bi reči, da je velika: kajti trikrat sem botel ob štirih po terminologije, katero bi naredil in izdal en posamezni pisatelj. Jaz sicer visoko spoštujem moža, ki ne imenuje, da hoče tako knjigo iz dati, ali ne obetam si koristi od nje. Polili is ton k o v dan deoes nij več. Znanosti so tako velikansko napredovalo in razširile se, da ne more noben posamezen človek za vse znanosti terminologije delati. Naj se to pre pusti strokovnjakom iz vsake posatnezoo znanosti. (Konoc prihodnjič.) ■"oliheni i-ra*;U'9. in 00. bil narodnjak, pozneje 8e gedin al. pa v v.sje ležeče dele mesta. R izen je po|,o|neiI1 p0IiemCuri, |B jo bl, „trah sinugoge podrla se je huje tudi sirotišnic*, ter je vse ljudi, ki so bili notri, z as u I a. Dve fabtiki sti začeli goreti. Grad, pošta, telegrafski urad in druga javna poslopja so pod vodo Sz. egedin je uničen." — Cesar je pisal ogerskemu ministru, da vsled to katastrofo ne pride ob Hvojej srebrnej p roki v Peftto, zato naj se stroški, ki bi bo bili za njegov prihod potrosili, dajo ubožcem v S/.e-gedinii. Kazen tega je eosar dal iz. svoje kase 40 000 gld. za nesrečneže. Telegram 13. marca poroča iz Pešte: Večina Szegedina bo je razrušilo. Veliko ljudij se pogreša. — M nister notranjih zadev je pisal sodnRtvom, naj organizirajo nabiranje za nesrečneže. Kasnejši telegram poroča: lljda v Szege-dinu ruse. Djstikrat je rešitev nemogoča, ker ho čo n zadevajo ob razvaline. Preplava rase vedno En čoln se je prekucn;l in 7 žensk jo utonilo. Ko je katastrofa prilla, /alila jo voda 20 vojakov in 16 honvedov, vsi so utonili. Vi naučni minister Se f»00 hiš podrlo bo, več sto ljudij je utonilo. Viitui)«' «lr>,*av«*. Preko Rusije izvemo, da so bili zopet ,tnj mešal. Naš obče ljubljeni narodni starina in oče g. dr. Štefan K oče v ar je precej nevarno zbolel — pljuče so se mu vnele — in je bo le/.en tem bolje nevarna, ker dr. Kočevar uže nad 71 let stoje. Upajmo, da bode krenka natura njegova premagala bolezen, in da bode nam Savinjčanom naš ljubljenec Še dalje časa ohranjen. K temu pomozi Rogl I k Nobtfiinjia 9, marca [Izv. dop] Tukajšnja posojilnica razglaša svoj računski aklep, za 1. 1878, i/, katerega posnemamo, da je posojilnica tudi v proteklem letu lepo napredovala. Poslovni pregled petega Upravnega lota kiže: I) o h o (I n : Gotovina BI. dec. 1877. 4305 gld. 2 kr., priklada k reservnemu f>ndu 2004 gld. 32 kr., zadružni deleži 510O gld., vrnena posojila 273200 gld. 1 kr., obresti zanjo 1070O gld. C4 kr., posojila zadrugo 80000 gld., vrnenn obresti 37 «1(1. F) kr., hranilnične vloge 2C3G7 gld. 50 kr., provizije in inkaso 12 gld. 74 kr., konto za različno 14 gld. 11 kr., skupaj 402690 gld 30 kr. — Razhoda: Za inventar 24 gld., konto za dividende 7f>7 gld., posojila strankam 300023 gld. 03 kr., vrnene obn-sti 10.r» gld. 05 kr., posojila od zadruge vr.iena 72100 gld., obresti zanje 2322 gld. 14 kr.. izplačane hranilnične vloga 15792 gld. 93 kr , obresti zanje 2108 gld. 84 kr., davki in pristojbine za 1878 988 gld. 03 kr., upravni stroški 1032 gld. 28 kr., dobrodelni n imeni 150 gld., remuneracije 200 gld., prehodni zneski 132 gld. 11 kr., gotovina 31 dec 1878 Ol02 gld. 58 kr., skupaj 402500 gld. 39 kr. — D p bet: Obresti za hranilnične vloge 2108 gld. 84 kr, kapitalizovane obresti 1229 gld. 04 kr., obresti za posojila 2322 ell. 14 kr., obresti za r«*rervni fond H12 gld. 0 kr., davki in pristojbine 088 gld. 03 kr., upravni stroški 1032 gld. 28 kr., vrneno obresti 105 pld. 05 kr., plačane obrosti za 1870 1488 pfld. 75 kr., 0% obresti za dežele 030 glL, 15«M» odp'sinie od inventara 51 gld. 2 kr , čiftti dobiček 037 gld. 3 kr., skupaj 11872 gld. 04 kr. 2. Konto izgubo in dobička: Kredit: Sprejeto obresti 10 7G0 gll. 04 kr.. naprej plačane obro ti 251 gld. 41 kr., prenos obresti za 1878 810 gld 80 kr., vrnone obresti 37 gll. 5 kr., provizije in inkaso 12 gll. 74 kr., skupaj 11.872 gld. 64 kr. — 3. Rilanca kaže aktiva: gotovina 31. decembra 1878 0.102 «dd. 58 kr., posojila 548 strankam 08 704 gld. 51 kr.. d lžne obresti 730 gld. 41 kr., naprej plačan*' obresti 251 gld. 41 kr., kreditna kavcija 00O eld., konto za inventar 247 cld. 08 kr.. skupaj 100 702 gld. 59 kr ; paB^va: Zadružni deleži 10 000 gld., hranilnične vlope 19 732 cld. 52 kr , knpitali/ovano obresti 1.229 cld. Od kr., pOS0}Ua 20 500 gld. rezervni fmd 10 201 gl. 97 kr, priklada k rezervnemu f »nlu 2 O04 el. 32 kr., njega obresti 012 gld. 0 kr., nanroj plačane obresti 1 488 g'd. 75 kr.. O0/,, obresti zn dežele 030 gld., čisti dobiček 037 gl. 3 kr., skupaj 100 702 gld. 3 kr. Koncm dt-embra 1878 ie znašal reservni fond 12 885 gl, 38 kr., zadružnih deležih je bilo vplafantfa 212 po 50 gld. = 10.000 gld., tedaj skupno premoženje zadruge 23 485 gld. 38 kr. Ie N«»£t»ii<» 13. marca [Izv. d^pis.] Naš občžnski odbor ie sklenil slovesno praznovati cesariovo srobrno poroko. Slovesnost bodo še sijajne j olno tudi kom pilacij in prevodov iz zapadno - evropskega »lovstvu, kaiti Magjari dnndonos v svoj jezik prevede1) skoraj vsako znamenitejšo alovstveno novoRt. Čudom sem se čudil, zagledavši v um giarskem prevodu tudi slovito dr. Makenzio VVnllacovo knjigo, v katerej ta Anidož, ki jo več let bival v Rusiji, Še dosti objektivno in častno govori o ruske j državi. Ako pa vrhu tega Še v postov vzamemo dosM nad dvo Hto v niHgjarskem jeziku izhajajočih uovin, kakor tudi to, da največa masa prostega kmetskoga naroda magjarskega ima gotovo sila malo uma in zanimanja za slovstvonost. moramo tembolj priznavati izgledno patrijotično delovanje in požrtvovalnost magjarnko v obziru Blov^tvenem. (Dalje prik.) drugi se ubija z lekcijami v Trstu, tretji samotari na Svetoj gori, četrti životari pri avojih starših na domačem domu, — da ne govorim o drugih. Kaj naneliuie našo ličeno ae mladino da s« najraii filozofije uči? Razlogi so sledeči: filozofu jo treba samo tri lota upisanomu biti na univerzi, dva mesce* trainioče počitnice in 30 letna služba. Na Slovenskem priman ikuio turistov, posebno narodnih advokatov in notarjev. Mla dina, bi ne bilo boljo v /danjih razmerah, da 86 upišeš v večjem številu mej juriste? Dotiinfce stvari. — (Katoliška družba) bode 23. t. m., 4. nede'jo v postu, obhajala desotlet nico svojeca ohstoia. Donoludne so vabljeni drn*n;ki k slovesnemu duhovnemu opravilu v št. Jnkopskei cerkvi o ■/■,<>; zvečer o i/t8 pa h-vi« v družbenih prostorih (v dr. Ahačičovei lvši št. 18 na starem trgu) primeren govor in tomboln. — (Umrl) je Valentin Jereb, duhovni pomočnik v Unskom potoku, 29 let star. — (Iz duhovenskecra imenika Goriško nadškofi je") je razvidno, da le-t A je jedna nnjstnreiš'h na katoliškem svetu Svoj obstanek izpeljuj« od leta 03. po Kr, ko je >dl sv. Mohor prvi škof v Oaleju. zdn-niem trgu v te i škofiji, in šteto doleta 1751 v O.doju 95 škofov, nadškofov in patriiarhov; po ndprnvljenem oglejskem patrijarhatu pa stolujejo v fioriei nndškofje. katerih je do zdaj bilo !>. Zdanii nndskof jo (f, Andrej fiolmaior, roien leta 1797. v Radovljici na Kranjskem, duhoven od leta 1821.. nnd%of pa od lota 1854 , ter je metropolit 4 podružnih škofov, namreč g. Juni a Dnbrila tržaške škofijo, kn tera šteje 304 000 katoličanov; p. Janeza Kr>z, Pofračnria ljubljansko škofiio s 502 0O0 duš. g. Janeza Glavino poroške škofi'n s 80.000 duš, in krško (Volim) škofij« s 47.000 duš, katera jo zdaj izpra^nenn. Goriška nadšknfiin ima 215 000 duš, 7 korariev. 10 dokanii, 72 dubovnij (fnril), 107 viknrij, 111 knplnnij (ko-peratttr), in skupnj 285 dušnih pastirjev, z drugimi v drucih službah in v pokoju šteje pa skupaj 372 duhovnov. V eoriškom središčnem semenišču je iz vseh štirih Skofii samo 32 bo-goslovcev. — V nndškofiii jo 1 samostan frančiškanskega reda s 13 patri in nek-dikimi brati, dva samostana kapucinskega roda s 10 patri, družba oo. jezirtov s 3 patri; v bolnišnici je 8 namiljenih bratov; dalje več in raznih ženskih samostanov in zavodov, kakor: uršulinarice, sestro sv. Vincencija P., šolske sestre v od gojišču za dekleta in v ustavu za gluho-neme, sestro božje previdnosti sv. Ka jetnna. Razne vesli. * (Košu t) sloveči mngjiirski rovoluciionar, ki v prostovoljnem pregnanstvu hneenronskem pri Turinu Živi, pisal je to dni v domovino neke j mHgjarskoj dumi pismo, v katerem toži da čuti, da bode kmalu umrl. ('emu bi živel, pravi, ker mojo življenje nij koristno več? Potlej toži, da nij zarje boljše bodočnosti za njegov narod videti, a prosi Roga naj ohrani v niagjaiskem narodu iskro upanja. Narodno -gospodarska stvar. Govoja kuga in sredstva, kako da so uniči. (Kona&J Ta protislovja interesiranih dežel so se tudi oči vidno prijavila v u>o oincnjonej seji dno 17. junija 1878. Mej tem ko bo se gališki po stanci protivili zahtevam, rla bi aa k >nturna-oljske naprave najstrožji nadzorovalo in sploh doz.danje postoječe zakone energično rabilo, ker po niih mnenju bi nemško vlada tudi vsled tocra svojih me'rt no odprla, so zastopniki ta-krai Karnatov ležečih avstrijskih dežela take ucovore s temi ra»lou»i od vrivali, da namreč marljivim kmetovalcem onih dežo|;\, katere oni zastopajo, vsled izredno vrlo tihotapskega uva-Ranfa crovede oh inoldavskn-ruskej meji, preti neprenehoma nevarnost goveje kuj?e. Sredstvo za rešitev teca vprašanja dajejo sama ta razna mnenia Akn so hoče oba ude-lež.enca zadovoliiti. mora se tudi na posebnosti vsacega posebo ozirat«, in ker so željć obeh različne, morati hq G diska in Bukovina ne le za nekaj let. nmpak za /mirom oprostiti n vedenja bodočega zakona zoper kuit,i. bilo bi neopravičeno, ako bi ne napredovanje jedno vrste gospodarstva pospeševal na korist drugej. Uvideti mormno tedaj, dn n»meravMni zakon ne bode n'ti po^atnnoi «1 "želi koristil, niti ne bo se žnjim državi slož'lo — Kakor smo uže omenili, je bilo v nngloškem parlamentu nedavno skleneno, neiših žil, uvnžanjo m"sa iz sosednjih deže'A. bl ne dopu5čalo da bi s« podroždo, marveč da ho bodo poconilo. Nuiholjšn Htran tega liredloca pak jo v tem, da se da lahko izvesti. Vojaškega kordona, ki bi «e drugače moral nastaviti, da bi vsoešno mooel od vračati zv'tn h tudi čitsi silno tihotapstvo z govedo, bi potem ne frehulo, in državi no bi trebalo vebkega dela vojakov i/obraten ju v orožju odtegniti, kaiti za straž"nie Karpatov i u transsil-vanskih ptnnin, treba bi bilo le do/.danio stražnike pomnoUti. — Kar se pa tiče < i iliško in Rukovino, trpeli bi ti deželi v bodoče menj pred govejo kupo nego doslej. Znano je, da so kontumacijski zavodi prava pristanišča kuge, in da so vsled svojo dolge in drage karantenie, va'ed škode, ki izvira iz tega. ker so goved pokvnri, ob jednom tudi vzgojevalnice tako cvetočega tihotapstva z govedo. Je-li bi za Gališko in Rukovino bilo boljše, le dalje jima kratiti uvnžn'o. ali se zadovoljiti z inkubacijskim (godivnim) časom coveje kuge, kateri sa je zopet na 0 dni j določil, ali pnk se zadovoljiti samo z ogledovanjem živalii, da bi bo potem le ob kakem hui'em nastopu kuge v Icaterel ruskej pokrajini -.i. t Vboiii prijateljem in znanrcin javljamo lu/rio vest. Oh je Vsogamogoonemu dopaillo, našega ljubljenega očeta m moža, oziroma sina, gospoda Janeza Erlacha, trgovca z leHuin in posuBinika na boloj poči na ISoroiijakom, donos ob treh pouOludne, providonega s hv. zakramenti za umirajočo, v njegovem nf». lotu k MDl poklicati. Pograb boda 14. t. m. ob desetih dopo« linlnu. Svoto maso za ranjc.om ho bodo bralo skozi več dnij v lukajšnjcj larnej cerkvi. Proaino aa blag ipomta ranjotmo. Na K o loj poći (VNuisBoiifols) pri Fufci-nab, dno \i. marca 1871). I rioihi l.rliteli, roj. Ila-ili, mati. \r*.u l.rlmli, roj. Kitliie, zona. IMurlJii r.rlneli, lici. (88) Za 3pr0dlcx.jcxlri.lc0 c rctz;llcn.lrrx "tolct- g-©m. i uro učenca, ki jo vsaj četrti razrod dubrO dovisil, in 14 let. do- polnl1, Valentin Treven, (80—2) trgovec, v Idriji. X*i'ia.vHi aiiaterinina voda za usta zoper krvaverjje zobnega mesa. Uonpudu .1. ««. c. kr. dvor- nemu zdravniku za /obe, mt Dunaj), Sunil, 15ogm.rgu.sso 2. Vase blugorodje! Znajoč, da mi je vafla l|oiil, vho lokamo kakor t uiti c,;; Ani. Kiisjin-, /V«/. Mnhr, j. /<!■, i<\ m. St/imiti, r. Pttnčičf i-. i'n- kar, J'. Ltmnmk. 7'tnVA" in NekrMi v !'»»• h tuj ii i : J. hujifrrm-hiimit f V B k O f J O J boki: < . Fadiani; v Koćo V J 11 BrtUMOJ na K r» k o m : /■'. BdmchtS} v Idi IJ i J, Wa*i*i v Kianji: K, Šainik} v Litiji i M a hl u tnal, lokati v ItOtilkll Miittiij.ii titt.lntmki; v Novom m o h I n : l>. HiMtolt in Btrgthtmn; v H a d o v I j i O i : A, Hobltk, v K a DB n i k u : ./. MoiHlki v Orno m ij i : ./. ItUuvk; v Vipavi: A. I)fprvin. Dunajaka borza 14. marca. (Iivirno talcflT»fićno porodilo.) K not ni dri. dolg v bankovcih . . 63 gld. 70 ki. iMiotin dri. dolg v srebru ... 64 m 'M , Zlata rent*.........76 «50 , 1860 dri. poHojilo......117 £ IA , Akoije n Ar od ne banko .... IfO B — , iS.rodit.nu akciji.......^n.r> „ *20 , London..........117 „ — , >iebro..........— „ — , Napol...........9 , Ml U. kr. oeklni........fi „ 64 ilavno uiHrko .......67 H 4> Travnik v najem. 1'nlog zidu <>l) IriaAkej cesti v mest nem poino nji ležeči l I ' , oralov obsojajoči, tako zvani travnik ..gostilničarja pri slonu" i Klclantouvvirtsclio VViesoi i'ihi.i so za jedno ali vod lot ves ali pav poHauiinli kotih v najem. (77—:i) Vso natančnejšo poi/.vć su v slonovib ulicali, liinna Atov. 7 (ntivii) v I nadstropji Slovenske knjige. Tri uredništvu .Slovenskega Naroda" ae dobo in na pllBtM zeljo tudi proti postnemu povzetju pošiljajo nnro£evalcem sledeče alo-vonske knjige: l. ipJDoktOT Znbvr**, origiiiiilen alo-vensk roman od J. .Jurtiia. ("ena (>0 kr. 3. KaliJ'oriish't' pOV9šHu od Hret llarte-a. Cena .r>0 kr. A. f,Tugom***4*, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena (»O kr. 4. ,,AV< frerittja/i", izviren roman. Spisal Janko Krsiiik. Cena (»O kr. 5. „Župnik WtMh*fl€ldšk&"* Spisal Oliver (ioldsmitb. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. 6. ,tMvi il ve nt tt stolttma", izviren Spisal J. Jurčič. Cena SO kr. roman. WAS SERDICHTE roipTiehlt dio • )rViuni;rburn-l.nndiiut^FBbrlk^ M>J^LQI2^aER>Ac:0HNBWIEN. Solide Firnieii ah Vjrirmtsr crvvniisclil. Le jedenkrat poda\v si* tako ugodim prilika, |ititi urv> so najboljAe uro celega sveta, kojdi okrovi ho izdelani i/. najiincjAcga wr«'l»r-n«'K*fc lilkljn, so izreilno elegantno gravirani in giljoAirani, ter ho ainerikaiiNkega sistiina. \ hIv*M iii'he i IiinIik- koiir.1 rukelje ne moi «> nv> lulm m o niktlnr |>olt%m m, puilo i<>|iko nu t lu, kiiic m«> Nliisiiiii, ii itinlai m u pri lom nie n«» l.r|»l. Proti pov/.etju, ali vpoAiljatvi male svoto, katera je pri VHakcj bazi ur zaznainovaua, s katero ju plačana le pride jana /.In t a doublo uma verižica, bar>.iinasti ctui, glavni ključ za uro in delavska plača, dobi vsakdo najfinejšo repasiraiio uro skoraj na polovico hmmIoiij;. Vho uro so natanko repasiraiio, ter Ki<'iailii|oti i *» * 4-^;11 |hiiih1 vil In roye NolithuiHl i , provze- llilllll<» M («-m tlol /iionI |ll Vil«!, lili VHIlliO ll*'| U'iHt «> j «*«m» 111*4» llll/ll| VaeinemOi lu v, ilnif o /.unieiijamo. Izpisek ulx- 100O komadov žopnih ur od ponarojonogu alata, umetno in čudovito izrezljane, najfinejše rogulovaiio, pri VHiikej uri /.lata doublo urna verižica, medaljon, biiržunasti ctui iu glavni ključ; jeden komad le gl. 8.45. 100O komadov renionloir lopnili ur, katero so pri kozici navijajo liro/, ključa, /. dvojnim okrovom in kiistalinin okrovoni, izredno natančno rogulovatio; razen tega so tudi elektrogalvanično po/.liu'ene, tako du jih uoliodon zlatar ne moro od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom Ud. prejo Jeden komad gl. '/b, zduj lo gl. 8.20. 1UUO komadov kraanih ur na sidro (ankorubr) ud uajle/jega srebrnega niklja, tekočih na L6 rubinili, z umailiraiiiuu kazali, kazalom za lie-uotko iu kristalnim ploAčmitiui Htekloui, iialau Ano repiiHirane; prejo Jeileii kom.nl gl. '21, zduj umno gl. 7.25. 1U0U komadov moblLiiih ur na valjo (cylin-der-ulir; v teskili giljoAiranili okrovih od srehr-uega niklja, h kristalnim ploščnalmi sleklom, tekočih na K ruhiiiih, lino ropasirauc, z \cii/.ico, uiedaljoimin, iu liar/iiuastiin etuijcin, jciioii ko mati preje gl. lb zduj lo gl. b.OO lOUCJ komadov W o ..111 nj ;U> i i h ur Iia nidro od l.'Hotnega srehra, potrjono od u. k. denarnemu urada, tekočo na 10 rubiullt, elektio galvanično pozlačene, da jih ne more nolnaleii strokov lijak ali zlatar od pra\o zlatih raiioditl \ lino lia trenotek regulovane in poskiiHeiie. trti ur atul je preje jeduu koinud gl. 27, zdaj pa ie gl. 11.4U. 1000 komadov WaBhhigtonBkih remontoir žopnih ur, od pravega 1.'Hotnega srehra odobrenega od e. kr. denarnega urada, pod naj strožjim jamstvom u.i trenutek ropiisirauo, h kolesjem od niklja iu privilegiranim rcgiilovanjem, tako da so nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri VHakcj uri da ho zastonj tudi jedna zlata doublo urna verižica, medaljon, baržunasti ctui iu ključ; vsaka tuka uru stala Jo proje 35 gl. zduj pu samo gl. 10. 10OO komadov ur za danio od pravoga -lata r. io rubini, projo gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov romontoir ur od pruvoga zlata za gospodo ali gonpč, projo 10O gl. zduj gl. 40. 05O komadov stonskih ur v najfuicjAcm euiai- IIranom okviru ■ ivonlloni, rapaturanoj projo jeden komad gl. G, zdaj lo gl. 2.75. CBO komadov ur z ropotcem, Ano regulovane, dajo so rabiti tudi ua pisalnoj mizi, preje gl. 12, zduj lo gl. 4.80. G5U komadov ur z nuijiLtiiikom (poiulelulu) v 111 m • izrezljanih gotičkih VllOklh oiiiari