GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
LETO VI. - Št. 10 - Cena 10 din
Murska Sobota, 19. marca 1954
Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože Vild — uredništvo in uprava M. Sobota Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št. 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200. celoletna 400 din — Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini
Še nekaj sončnih dni in pomladanska setev bo tu
Minula zima je bila dolga in trdovratna kakor malokatero leto. Končno pa se je le poslovil sneg, tako da so polja zadnje dni že lepo ozelenela. Toplo sonce vabi kmečke ljudi na polja. Kmetje v Prekmurju so na splošno zadovoljni z ozimino, ki je kar dobro prezimila. Povsod se sliši, da bo letos dovolj kruha. Zemlja si je nabrala dragocene vlage, ki bo rastlinam v pomladnih mesecih zelo potrebna. Če bo vreme naklonjeno, bo zemlja kmalu dobra za spomladansko setev.
V Prekmurju, kjer pomeni zgodnja setev pol uspeha, bo treba letos pohiteti. Večjih težav pri setvi ne bo, razen če bo tu in tam primanjkovalo semenskega krompirja. Ta je namreč v nekaterih krajih (beltinska okolica) zmrznil, tako da bo potrebno seme nabaviti. Okrajna zadružna semenarna kakor tudi nekatere kmetijske zadruge so v ta namen že pri-
 pravile nad 15 vagonov priznanega semenskega krompirja, ki so ga dobavila kmetijska posestva v Rakičanu in Beltincih.
Letos na splošno kažejo kmetje precej zanimanja za zamenjavo in nabavo priznanih semen, kar je treba pohvaliti. Morda so k temu pripomogla kmetijska predavanja, ki so jih kmetje poslušali v zimskem času. Za seme koruze, grašice, inkarnadke in podobno ne bo
problem, ker imajo teh semen kmetje v glavnem dovolj doma. Tudi glede vpreg in delovne sile ne bo težav.
Kmetje letos na splošno odklanjajo obdelovanje svojih polj s stroji, kar velja predvsem za traktorsko oranje. Vzrok zato so v razmeroma visokih stroških, ki jih povprečni kmet ne zmore. Spričo izredne razdrobljenosti zemljišč je storilnost strojev še vedno nizka, kar seveda stroške še poveča. Na večjih površinah pa se bo tudi letos, kolikor bodo nastopili primerni popusti, strojno obdelovanje izplačalo.
Vsekakor pa bi bilo napačno, če bi naši kmetje na splošno
odklanjali stroje, z izgovorom, da se ne izplačajo. V tem pogledu je bil po zadnji vojni storjen tudi v Prekmurju korak naprej, kar ni mogoče zanikati. Priporočljivo bi bilo, da bi revnejšim, to je takim, ki nimajo lastnih vpreg, kmetijske zadruge iz lastnih sredstev pomagale obdelati zemljišča. Sejalnice in podobne manjše stroje bodo kmetje tudi letos uporabljali potom svojih kmetijskih zadrug. Zal poedini kmetje še vedno odklanjajo strojno setev kot nepotrebno »novotarijo« ter raje sejejo z roko. Tako gre iz leta v leto v izgubo več deset milijonov dinarjev, ki bi jih s strojno setvijo lahko prištedili.
20. marca — Okrajna konferenca ZKS v M. Soboti
Jutri, v soboto 20. marca bo v Murski Soboti redna letna Okrajna konferenca Zveze komunistov Slovenije za soboški okraj.
Konferenci bo prisostvovalo okrog 130 izvoljenih delegatov iz osnovnih organizacij ZKS v okraju, ki bodo izvolili tudi nov Okrajni komite ZKS in delegate za ITT. kongres Zveze komunistov Slovenije.
O poteku jutrišnje konference, ki bo gotovo temeljito razpravljala o vseh, za gospodarski, politični in kulturni napredek Prekmurja pomembnih vprašanjih, bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
Konferenca bo v dvorani doma TVD »Partizan« v Murski Soboti, z začetkom ob 8. uri zjutraj.
Kaj bo s krediti za zadružna posestva.. .?
Ta problem povzroča zadnje čase zadružnikom resne skrbi. V soboškem okraju imamo 8 zadružnih gospodarstev, od katerih so bila nekatera na novo
ustanovljena. Gospodarstva so med drugim prevzela tudi nad 200 hektarov zemljišč, odkupljenih po zveznem zakonu o zemljiškem maksimumu. Ta zemljišča so raztresena po vsem okraju, kar povzroča ljudem, ki so jih prevzeli, mnogo nevšečnosti. Obdelovanje teh zemljišč je zelo drago in se pod sedanjimi pogoj! ne izplača. Zato bo potrebno misliti na arondacijo. Poleg tega se večina go-
spodarstev bori s finančnimi težavami. Ponekod ni niti nujno potrebnih gospodarskih poslopij, gospodarstva nimajo dovolj živine, obratnih sredstev ni itd. Nastaja resno vprašanje, kako pravočasno obdelati zemljo, da gospodarstva ne bodo v spotiko okolici
Okrajna zadružna zveza je pravočasno zaprosila potreben kredit, ki je bil sicer obljubljen, vendar do danes gospodarstva še niso prejela ničesar. Nujno bi bilo potrebno okrog 4 milijone dinarjev obratnega in 18 milijonov dinarjev investicijskega kredita. Na poedinih gospodarstvih bodo že letos morali graditi primerna gospodarska poslopja. Gospodarstvo v Čepincih, ki zajema nad 120 hektarov zemljišč, bo letos gradilo nove svinjake v Šalovcih, adaptiralo goveje hleve v Hodošu in nadaljevalo z obnovo sadovnjakov v Dolencih-Budincih. Zato so potrebna precejšnja sredstva, ki pa jih gospodarstva brez pomoči sama ne bodo zmogla. Na gradnjo se pripravljajo tudi v Prosenjakovcih in drugod. Skrajni čas je, da gospodarstva prejmejo potrebne kredite, da bo mogoče spomladansko setev pravočasno zaključiti.
V bodoče bodo morala zadružna gospodarstva usmeriti proizvodnjo v tiste panoge, ki bodo zagotovile rentabilnost. Gospodarstva na Goričkem imajo izredno ugodne pogoje za razvoj sadjarstva, deloma pa tudi živinoreje, dočim se bodo gospodarstva na Ravenskem lahko posvetila poljedelstvu in živinoreji. Brez dobre organizacije dela in širokega sodelovanja zadružnikov seveda ne bo šlo.	-st-
Dobro razpoloženje na voliščih Prekmurja
Za poslanca republiške Ljudske skupščine izvoljena dr. Jože Rus in Frane Rogelj. — V 81. volilni enoti glasovalo 81.38 odstotkov, v 83. volilni enoti pa 92.66 odstotkov vpisanih volivcev. — Najboljši rezultat v občini Bogojina (93.41 odst.), najslabši pa v občini Beltinci (76.02 odstotka.)
Volitve, ki so bile v nedeljo, 14. marca v 81. in 83 volilni enoti v murskosoboškem okraju, so potekale v dobrem razpoloženju volivcev. Večina volivcev je prišla na volišče že v dopoldanskih urah. Nekatere vasi so tekmovale med seboj, katera bo prej zaključila volitve in imela najboljšo udeležbo.
V	81 volilni enoti, kjer Je kandidiral dr. Josip Rus, je od 8207 vpisanih volivcev glasovalo 6687. od tega za kandidata 6142, 545 glasovnic pa je bilo neveljavnih; udeležba v odstotkih znaša 81.38 V martjanski občini je bila mnogo boljša udeležba kot v beltinski občini. Od 2865 volivcev je glasovalo 2626, od tega za kandidata 2389, neveljavnih glasovnic pa je bilo 237; udeležba v odstotkih 91.65. V beltinski občini pa je od 5342 volivcev glasovalo le 4061, od tega za kandidata 3753, neveljavnih glasovnic je bilo 308; udeležba v odstotkih 76.02.
V	83. volilni enoti kjer je kandidiral tov. Franc Rogl, je od 6161 volivcev glasovalo 5709, od tega za kandidata 5558. neveljavnih glasovnic pa je bilo le 151; udeležba v odstotkih je znašala 92.66 Največja volilna udeležba je bila v občini Bogojina, in sicer od 1488 vpisanih volivcev je glasovalo 1390, od tega za kandidata 1309 neveljavnih glasovnic pa je bilo 81 (več kot v obeh ostalih občinah); glasovalo v odstotkih 93.41. V občini Prosenjakovci je od 1830 vpisanih volivcev glasovalo 1710. od tega za kandidata 1678, ne-
veljavnih glasovnic je bilo 32; udeležba v odstotkih 92.89. V občini Dobrovnik je od 2843 vpisanih volivcev glasovalo 2609, od tega za kandidata 2571, neveljavnih glasovnic je bilo 38; udeležba v odstotkih 91.76.
V Radencih so zborovali gasilci
Predzadnjo sredo Je bilo živahno v Radencih. Že v jutranjih urah so se pričeli zbirati delegati gasilskih društev s področja ljutomerskega okraja. Iz oddaljenih krajev so se pripeljali z okrašenimi gasilskimi avtomobili, ki so tvorili dolgo vrsto na cesti
v bližini poslopja, kjer je bil zbor gasilskih zastopnikov.
Naselje je bilo kakor izpremenjeno, raz hiš zastave, slavoloki. Vzorno okrašena je bila tudi prostorna dvorana slatinskega podjetja. Delegati in gostje so jo napolnili do zadnjega kotička. Prišlo je 189 delegatov, le društvo iz Berkovec ni poslalo svojega zastopnika.
Poročila, podana na zboru, po-
vedo, da so gasilci ljutomerskega okraja lani opravili 20.000 udrniških ur v vrednosti nad 560.000 din. Imeli so 739 vaj, ki se jih je udeležilo nad 15.000 gasilcev. V podčastniški šoli na Medvodah in v Murski Soboti so poslali 59 gasilcev. Tečajev za
izprašane gasilce je bilo izvedenih 21, v 17 društvih pa še trajajo. Lani so sodelovali pri 20 požarih in oteli za nad 29 milijonov din ljudskega in zasebnega premoženja. Pri gašenju je 432 članov opravilo 2190 delovnih ur. Predavanj so imeli 52 z udeležbo 7977 članov. Lani so očistili 27 vodnjakov, 37 mlak in cistern, nanovo izkopali 18 vodnih rezervoarjev in postavili 3
gasilske domove. Letos nameravajo zgraditi še 27 cistern in postaviti 12 gasilskih domov. Skoraj povsod so že pripravili gradbeni material. Pri gradnji domov so žrtvovali nad 10.000 udarniških ur.
Zboru so prisostvovali tudi član Upravnega odbora GZS tov. Rozman, zastopniki gasilskih zvez iz Trbovlja, Šoštanja, Ptuja, Ljubljane-mesta, Murske Sobote, tajnik OLO tov. Zadravec in drugi. Na zboru je bilo podeljenih 7 gasilskih odlikovanj, 5 diplom in več osebnih nagrad, zastopnik OGZ Šoštanj pa je v imenu gasilcev rudnika lignita Velenje izročil gasilski organizacije Prlekije rudarsko svetilko, napravljeno iz premoga.
Delegati so tokrat izvolili tudi novo vodstvo, sprejeli delovni program in proračun in se z najlepšimi vtisi vrnili na svoje domove.
Da je gasilska manifestacija v Radencih tako uspela, gre v marsičem zasluga tamkajšnjemu podjetju, ki je brezplačno odstopilo prostore in tudi pomagalo pri njihovem urejevanju.	Jz
Ljudska univerza v M. Soboti obvešča:
V ponedeljek, 22. marca, bo predaval v dvorani Mestnega kina v Murski Soboti tov. dr. Anton Vratuša o temi »Odmevi III. plenuma CK ZKJ«. Pričetek ob 19.30.
XIII. redna seja obeh zborov OLO M. Sobota bo v ponedeljek, 22. marca
Trinajsto redno zasedanje obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota bo v ponedeljek, dne 22. marca, ob 8. uri zjutraj v dvorani hotela »Zvezda« v M Soboti.
Na dnevnem reda zasedanja bo poročilo o delu komisije za ugotavljanje katastrskega dohodka in razprava po njem, ter še nekatera draga vprašanja.
Prvič v zgodovini so
bivši viničarji dobili ključ do samoupravljanja
Nedelja, 7. marca. Železno-dverske zadružnike — same bivše viničarje — je že navsezgodaj zbudila godba z budnico, streljali so s topiči.
Volili so delavski svet — prvič v zgodovini!
Pred upravnim poslopjem vinogradniškega gospodarstva — prej vinogradniške delovne za-
druge — je postajalo čedalje bolj živahno. Iz položnih prleških gričkov so začeli semkaj prihajati možje in žene razoranih lic in rok, ki so desetletja garali za tuje gospodarje. Mladina se je kaj rada zbirala pri tamburaškem zboru, ki je igral poskočne, vesele...
Kdo pa se tokrat ne bi veselil?
Vedremu razpoloženju bivših viničarjev je dajalo poudarek tudi lepo okrašeno volišče, kjer je do 11. ure dopoldne oddalo 
svoje glasove za prvi delavski svet že nad 85°/o volivcev.
Stara pesem se je spet ponovila.
Slabiči in malodušneži so bili zadnji; volilna komisija je morala dokaj dolgo čakati na njihove glasove. A naposled so se vendarle oglasili...
Njim velja glas vseh nas, glas večine: Ne pozabite preteklih dni, ko so vas »socialno« čuteči gospodarji in oskrbniki po svoji volji metali iz stanovanj in odpovedali že tako boren košček kruha, če ste se drznili nekaj več zahtevati za sebe, za svoje družine ... Kako »pravični in pošteni« so bili premnogi gospodarji napram nam, včerajšnjim viničarjem, se lahko vsakdo prepriča; kar v Ljutomer naj stopi na sodišče in spoznal bo, kako se tl »užaljeni« branijo!
Pravim vam: ne pozabite, kako se nam je nekdaj godilo, vedite, da je prišel čas, ki nam bo prinesel lepše in boljše, vendar le tedaj, če bomo vestno in složno zagrabili za delo!
Za nas je bil to resnični zgodovinski dan.	A. P.
V Ljutomeru pripravljajo veliko gospodarsko razstavo
Razstava bo imela širši značaj — Razstavljala bodo tudi podjetja iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije — Ljutomerski okraj bo na razstavi prikazal zaključek prve faze elektrifikacije — Primerna ureditev Ljutomera
V Ljutomeru so že določili 15-članski odbor za pripravo velike jesenske razstave, ki bo sestavljala del proslav 20-letnice izhajanja »Ljudske pravice«. Ker letos v Murski Soboti ne bo gospodarske razstave, ima Ljutomer toliko večje možnosti pripraviti razstavo širšega pomena. O pripravi razstave je že razpravljal Okrajni ljudski odbor na zadnji seji in dal nekatere smernice pripravljalnemu odboru. 
Jesenska gospodarska razstava v Ljutomeru bo proti koncu avgusta ali v začetku septembra. Tako zgodaj bo vsled tega, ker se pozneje prične šolski pouk in ne bo potrebnih prostorov. Razne predmete bi namreč morali razstaviti tudi v dijaškem domu in drugih prosvetnih ustanovah. Za razstavo bi lahko služila tudi stavba, ki jo gradi Splošno trgovsko podjetje na Glavnem trgu, če bo do takrat dograjena. Nekateri pa so predlagali, da bi vsled pomanjkanja zgradb lahko del kmetijske razstave organizirali na kmetijskem gospodarstvu Podgradje. Sicer pa bo gospodarska razstava zelo široka in bo treba pripraviti vse mesto, da bo kot eno samo veliko razstavišče. Zato bodo primerno uredili tudi zunanje lice mesta. Upajo, da bo do takrat tudi popravljeno zunanje lice zgradbe Okrajnega sodišča.
Pomemben dogodek v ljutomerskem okraju bo letos zaključek prve faze elektrifikacije, s katerim je bila postavljena osnova za nadaljnjo elektrifikacijo, za uporabo strojev na električni
pogon. Ljutomerski okraj bo na tej razstavi prikazal napore ljudi pri elektrifikaciji. Elektropodjetje Slovenije v Ljubljani pa bo razstavilo razne stroje in priprave, ki se jih kmetovalci lahko poslužujejo pri kmetijski proizvodnji in gospodinjstvu. Tudi DES iz Maribora bo razstavil nekatere stvari. Za razstavo pa se zanimajo tudi nekatera večja podjetja v Ljubljani.
Na razstavi bo v precejšnji meri zastopano tudi kmetijstvo, saj je ljutomerski okraj pretežno kmetijski. Poleg uspehov v kmetijstvu bodo razstavljeni tudi razni novi kmetijski stroji, ki jih bodo razstavile tovarne. Obrtniki bodo razstavili obrtniške izdelke. O dokončnih načrtih pa za zdaj še ni mogoče govoriti ker je do razstave še več mesecev in se lahko pripravi marsikaj. Sedaj je možno ugotavljati le to, da je za razstavo veliko zanimanje v Ljutomeru, pa tudi v okraju, zato bo mnogo širša, kot sta bili prejšnji dve. Pomen razstave pa bodo povečali še razstavljalci iz drugih krajev.
Bo Ljutomer dobil kmetijski institut?
Okrajni ljudski odbor Ljutomer je sprožil vprašanje, ali naj  se v Ljutomeru uredi kmetijski  inštitut za potrebe okraja ali bi bilo bolje imeti skupen inštitut z okrajem Maribor-okolica v Mariboru. Za potrebe okraja bi bilo vsekakor bolje, če bi imeli svoj inštitut v Ljutomeru, ki bi laže raziskoval sestavine zemlje, kar je velikega pomena za določanje, kakšna gnojila rabijo polja.
Težave pa povzroča pomanjkanje strokovnjakov, kajti inštitut brez strokovnjakov tudi ne bi koristil mnogo.
Mnenja odbornikov OLO so deljena. Zato bodo to stvar proučili še drugi organi, predvsem pa gospodarski svet pri OLO, ki bo pretehtal vse možnosti in ovire ter nato poročal o svojih ugotovitvah obema zboroma OLO.
Čeprav ne trajna — vendar pametna rešitev
Tudi v Ljutomeru primanjkuje dvoran, ki bi lahko služile za razne seje. Celo Okrajni ljudski odbor ima hudo težavo, ker ima le en prostor za seje in vsled tega zbora ne moreta zasedati ločeno, kot je predvideno s predpisi. Pri kegljišču pa je neurejena dvorana, ki je bila zgrajena za šahiste. V dvorani manjka
pod, vložiti bi bilo treba okenske šipe, pobeliti stene ter nabaviti potrebno opremo. Tako opremljena dvorana bi lahko služila za seje Zbora proizvajalcev, s telefonom pa bi se lahko povezala z dvorano na OLO. To bi se dalo urediti z manjšimi stroški, za. to je OLO že odobril ureditev.
Ko pomlad cvetoča pride in ogrn e vso pokrajino...
V gasilskih vrstah je čedalje več žena in deklet.
Stran 2
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 19. marca 1954
Z OBČNEGA ZBORA KZ SOBOTA
Kmetijska zadruga naj bo žarišče naprednga kmetijstva na vasi
Preteklo nedeljo je imela kmetijska zadruga v Soboti svoj redni letni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov iz mesta in okoliških vasi. Po izčrpnem delovnem poročilu, so zadružniki načeli živahno in plodno diskusijo. Razveseljivo je, da je bilo med članstvom največje zanimanje za delo gospodarskih odsekov, kakor za pospeševanje kmetijstva na splošno. Zadruga je imela med letom tesne stike s svojim članstvom. Kmetje so radi zaustavljali v upravi, vprašali za nasvet, pomoč, dajali predloge in če je bilo treba, tudi grajali nepravilnosti. Upravni odbor je imel 25 rednih sej kar kaže, da odborniki niso zanemarjali svojih dolžnosti.
V preteklem poslovnem letu je zadruga vidno povečala število članov s tem, da je priključila v svoj delokrog bivšo
zadrugo Rakičan, ki vsled nerednega poslovanja in primanjkljajev ni imela pogojev za nadaljnje poslovanje Trgovski odsek obsega poslovalnico s manufakturo, špecerijo, železnino (vse v Soboti) poleg tega trgovske poslovalnice v Bakovcih in Rakičanu, gostilno v Rakičanu, mesnico v Soboti in odkupni odsek. Vse poslovalnice so poslovale z dobičkom, kar tudi kaže razmeroma velik blagovni promet v znesku nad 106 milijonov dinarjev. Temu primemo je bil dosežen tudi poslovni dobiček, ki pa se je med letom občutno znižal Vsled znižanja cen tekstilnemu blagu, kar je zadruga deloma krila iz lastnih sredstev. Vsi zadružniki, ki so nabavljali blago v zadrugi, so prejeli določen delež od dobička, kar je zadruga uvedla že prejšnja leta.
Zanimanje za pospeševanje kmetijstva
Od gospodarskih odborov so dosegli najvidnejše uspehe odbori za poljedelstvo, strojno službo, sadjarstvo in živinorejo. Zadružniki so budno spremljali razne poizkuse v poljedelstvu, poizkušali so delovanje umetnih gnojil na posamezne kulture, izvršili so se poizkusi pri semenskem krompirju itd. Pod vodstvom poljedelskega odbora so kmetje škropili krompirjeve nasade proti koloradskemu hrošču, krompirjevi plesni, proti ameriškemu prelcu in podobnim zajedavcem. Uspehi so bili na
splošno zadovoljivi, tako da bodo letos ponovili škropljenje.
Aktiven je bil tudi sadjarski odbor, žal pa je treba grajati malomarnost poedinih sadjarjev, ki zanemarjajo redno čiščenje in pomlajevanje sadnega drevja. V poedinih vaseh je kapar uničil veliko sadovnjakov, katere bi bilo potrebno načrtno obnavljati. V tem pogledu čaka sadjarski odbor letos veliko dela.
Odsek za strojno službo je zadružnikom ves čas poljskih opravil izposojal razne večje in manjše stroje, posredoval na-
bavo umetnih gnojil, priznanih semen in podobno Odkupni-prodajni odsek je posredoval nabavo 9000 kg raznih semen, 209.000 kg umet. gnojil, 509.000 kg krmil za živino itd.
Odbor za živinorejo je dosegel vidne uspehe, vendar bi bili ti še večji, če bi se vsi odborniki poglabljali v delo, med te spada tudi predsednik odbora za živinorejo. Med letom so nabavili 2 plemenska bika, 2 merjasca, deloma pa se je izvajala tudi molzna kontrola. Letos ima zadruga nove molzne kontrolorje, ki po vsem videzu delajo z večjim veseljem in razumevanjem. Odbor ima v načrtu ponovno uvesti molzno kontrolo in urediti rodovniške zapiske na vsem področju zadruge. Ker je med zadružniki precejšnje zanimanje za perutninarstvo, se bo odbor trudil vzgajati priznano štajersko kokoš.
Ob zaključku zbora, so zadružniki sprejeli najboljše predloge kot sklepe, ki se nanašajo na pospeševanje kmetijstva in notranje poslovanje zadruge.	T. T.
Za   zboljšanje učnih
uspehov v šolah
Nedavno je bil v radgonski gimnaziji posvet prosvetnih delavcev šol radgonskega sektorja. Na sestanku so učiteljski kolektivi, spričo ugotovljenih polletnih učnih uspehov, proučili učno in vzgojno problematiko.
Na posvetu so tovariši iz nižje gimnazije prikazali, s katerimi pomanjkljivostmi pošiljajo posamezne osnovne šole učence v gimnazijo in kaj bodo morale kot pripravo za gimnazije obravnavati temeljiteje. Obratno 90 učitelji osnovnih šol govorili o svojih opažanjih in povedali mišljenje o delu na gimnaziji.
Po temeljiti analizi nakazanih problemov so se zedinili, da bo treba na osnovni šoli posvetiti še več pozornosti slovenskemu jeziku in računstvu. Temeljito obvladanje osnovnošolske snovi iz teh dveh predmetov, je predpogoj za uspešno delo v gimnaziji. Podobni posveti so bili še na gimnazijah v Apačah, Križevcih in v Ljutomeru. Poleg navedenega so prosvetni delavci na teh posvetih razpravljali o potrebi obveznega naročila knjig pedagoškega društva ter ostalega strokovnega tiska.	Ika
Beseda naših bralcev
Tako služi vaški ,,zdravnik“ -kako dolgo še?
Med nedelavne organizacije lahko štejemo tudi aktiv Rdečega križa na Desnjaku. Pred kratkim smo na občnem zboru lahko slišali, zakaj je tako. Saj ni moglo biti drugače; odbor se je lani komaj enkrat sestal, predsedniku pa se ni zdelo potrebno, da bi večkrat sklical sejo. Kakor da je imel sam toliko sposobnosti, da je lahko opravljal dolžnosti vodstva kot celote!
Sam je imel tudi postajo Rdečega križa, da je lahko vaščanom pomagal, kadar so potrebovali prvo pomoč. Pomagal — toda kako? Zaračunaval je zdravila, čeprav do tega ni imel pravice. Tov. Filipičevi je tablete začunal tako, da mu je za protiuslugo morala posoditi kotel za žganjekuho. Pa se vprašajmo: kako naj pridejo do potrebnih zdravil socialno šibki ljudje, ki nimajo denarja niti dobrin, ki jih
predsednik RK na Desnjaku tako rad sprejema?
Lani je odbor priredil srečolov. Ob tej prireditvi so vaščani odrinili v korist organizacije prav lepe zneske. Toda, kje je denar? Odgovora še nismo dobili. Vemo pa samo to, da je bilo za potne
stroške izdanega precej več denarja kot za nujno potrebna zdravila.
Na občnem zboru smo izvolili novo vodstvo, od katerega pričakujemo več, kot je storil dosedanji odbor. Želeti je, da bodo vsaj Uresničeni sprejeti sklepi. Sicer tudi pomoč, ki so jo zastopniki ostalih množičnih organizacij obljubili RK, ne bo mnogo zalegla.	B. O.
Sadjar iz Prosečke vasi piše
Tudi pri nas je skopnel sneg in bregovi so se odeli v rjavkasto-zelenkasto odejo. Kmetje so zavihali: rokave in pristavili lestve k visokim jablanam, ki jih hočejo pomladiti. Odstranili bodo z njih suhe veje, ostrgali debla ... Tudi škropili bodo, vendar le tedaj, če jim bodo uslužbenci kmetijske zadruge pravočasno preskrbeli škropivo.
Vendar so med nam. tudi taki, ki sicer radi pogledajo v kozarec, vendar pa se jim sedaj, ko je treba zagrabiti za delo, nič kaj ne mudi v sadovnjake. Ali ne bi bilo tudi zanje koristno, če bi posnemali izkušene sadjarje?
Pa še nekaj: na zboru volivcev v Prosečki vasi smo pred kratkim predlagali, naj bi nam ljudski odbor in zadruga pomagala, da bi zrigolali in zasadili z vinsko trto občinsko zemljo, na ka-
teri sedaj raste zeleno trnje. Upamo, da nam bodo pristojni priskočili na pomoč z denarnimi sredstvi, mi pa bomo resno prijeli za delo.	L. G.
Bo zdaj boljše v bogojinski kmetijski zadrugi?
V Bogojini so morali premostiti precej težav z domačo KZ. Posledice brezvestnega gospodarjenja nekaterih poslovodij v zadružni poslovalnici so bile težke. Na letošnjem občnem zboru na so le ugotovili, da je napredek že viden Dobiček sicer ni izredno velik, vendar le tak. da bodo z njim lahko priskočili na pomoč članom zadruge, kupili bodo tri sejalne stroje. Zadruga je doslej imela le škropilnico.
Videti je, da člani zadruge uvidevajo  da bo dobro stoječa zadruga le njim v korist.
,,Pokojnina“ s čudno zgodovino
Mnogo je že bilo v zadnjem času napisanega o tem, da so posamezniki deležni ugodnosti iz socialnega zavarovanja, čeprav tega niso zaslužili. Razumljivo je, da so taki pojavi vredni graje vse naše javnosti, še posebej pa množičnih organizacij, ki so dolžne sodelovati v boju proti napakam te vrste.
Najbolj pogosti so primeri neupravičenega prejemanja pokoj-
nin. Posameznikom je namreč v zadnjih letih uspelo, da so se s pomočjo lažnih prič dokopali do pravic, ki jim po naših zakonskih predpisih ne pripadajo. In take priče so pred sodiščem dokazovale zaposlitve nekoga, ki na opisanem mestu sploh ni bil zaposlen ali pa ima za seboj prekratko delovno dobo.
Na podoben primer naletimo tudi pri bivšem trgovcu Mateju Miru v Gornji Radgoni, čigar pravo »zaposlitev« izpričuje še danes napis iz predvojne dobe Mir Matej, trgovina z mešanim blagom«. V svojem pokojninskem zahtevku je imenovani »dokazal«, da je bil zaposlen pri bivšem mesarju Ritonji kot knjigovodja, skratka, da je bil v rednem službenem razmerju. Na ta račun že daljšo dobo redno prejema mesečno pokojnino, dasiravno nima do nje nobene pravice.
Ne moremo razumeti, da takih zadev ne razčistijo v društvu upokojencev, da ne gre drugače kakor z javno kritiko.
Če hočemo, da bodo pokojnino dobili le tisti, ki so si jo v resnici zaslužili, potem je zares potrebna revizija, ki bo takim primerom enkrat napravila konec. Kajti naša skupnost ne more biti molzna krava za bivše trgovce in njim podobne.	J.
Vladimir Popovič se vrnil v domovino
Dosedanji veleposlanik naše države v ZDA tov. Vladimir Popovič se je poslovil iz Amerike in potuje v domovino, kjer bo prevzel dolžnosti predsednika odbora za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ. Pred odhodom je obiskal tudi predsednika ZDA Eisenhowerja in mu izročil lepo darilo — model kipa, ki ga Jugoslavija gradi pred sedežem OZN. Od njega so se lepo poslovili tudi naši izseljenci, k: živijo v tej deželi. Popoviča bo zamenjal na položaju stalni delegat v OZN tov. Leo Mates
Obveščamo
vse. naše cenjene odjemalce, da smo odprli v M. Soboti na Titovi ulici maloprodajno trgovino, v kateri prodajamo in razstavljamo vse kmetijske potrebščine.
Na zalogi imamo in vam nudimo:
KMETIJSKE STROJE — motorne, vprežne, ročne ter rezervne dele: KMETIJSKO ORODJE UMETNA GNOJILA — domača in uvožena: SEMENA — najboljše kakovosti; MOČNA IN MINERALNA KRMILA, strokovno sestavljena za razne potrebe domačih živali
OBIŠČITE NAS. POSLUŽUJTE SE NASVETOV NAŠIH KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV!
,,ARGROMERKUR“
zadružno trg. podjetje MURSKA SOBOTA
Ne petek sredi vasi -
temveč nergači na obeh straneh potoka ustvarjajo neenotnost v Vaneči
Pet let bo kmalu, odkar smo v Vaneči začeli z gradnjo zadružnega doma. Začeli — prišli pa nikamor Še danes stoje le temelji, okrog njih pa nekaj opeke, apno in železje; vse pa je izpostavljeno vremenskim neprilikam, ki vztrajno uničujejo ta material. Zadružni dom je obtičal v prepiru, kje naj stoji, na levi ali desni strani
potoka, ki nedolžno teče skozi vas. Tak prepir je koristil nergačem, ki jim ni bila in jim tudi danes ni všeč naša stvarnost, nasedli pa so jim prebivalci, ki niso znali presoditi, da gre pri gradnji doma za skupne koristi — ne pa za to, kje naj stoji dom. na levi ali desni strani potoka, nekaj korakov sem ali tja.
In ta stvar, neenotnost, nas tepe tu na Vaneči že vsa zadnja leta. Pred dvemi leti smo dobili elektriko, toda kako? Uporablja jo le polovica gospodarstev, ostalim pa še vedno brli petrolejka. Spet zaradi neenotnosti, ko je elektrifikacijski odbor vztrajal na tem, naj vsa gospodarstva prispevajo za elektriko enak delež — ne oziraje se na njihovo zmogljivost. Do tega sicer ni prišlo, saj bi to pomenilo le izkoriščanje premožnejših napram manjšim gospodarstvom, toda elektrifikacija nas je drago stala; vsa gospodarstva bi gotovo laže prenesla izdatke za 9000 m omrežja in 30OO m daljnovoda kakor pa le polovica.
V vasi deluje IZUD. To je pripravljalo kuharski tečaj in zanj se je prijavilo 28 deklet in žena. Dogovorile so se o vsem, kako bo delo potekalo in kje bo tečaj. Zgodilo se je spet po starem; drugega dne se je pojavil nov tečaj na desnem bregu potoka in se končal po štirinajstih dnevih. Udeleženke tečaja, ki ga je pripravilo IZUD — kasneje jih je bilo 30 — so kuharski tečaj zaključile po štiriindvajsetih dneh pouka.
Vanečani, kar odkrito si povejmo: nikamor ne bomo prišli po taki poti. Kjer ni sloge, enotnosti, tam ni napredka; gornji primeri nam to le potrjujejo. Potok, ki teče skozi vas, ni in ne more biti ovira za naše sodelovanje, to bi bilo podobno polžji pravdi. Neenotnost ustvarjajo nergači, ki stremijo le za lastne koristi, nikar jim ne nasedajmo več!	Fr.
Svinjska ohromelost je nevarna nalezljiva bolezen
Razširitev je možno preprečiti z upoštevanjem vseh predpisov, zaščitnim cepljenjem zdravih svinj, prijavo bolezni in oddajo okuženih živali
Kjer so rejci svinj premalo pazljivi, se nalezljive bolezni hitro razširjajo. To se zgodi največkrat zato, ker kmetovalci podcenjujejo nevarnost nalezljivih bolezni. Doslejšnji primeri, med drugim hitra razširitev svinjske kuge lanske jeseni, kažejo, da kmetovalci ne upošteva, jo dovolj predpisov. Zato so letos ob pojavu svinjske ohromelosti bili storjeni odločni, za prizadete kraje trdi ukrepi. To pa so zahtevale koristi naše svinjereje na splošno, kakor tudi koristi svinjerejcev v okuženih krajih, da bi se bolezen ne le omejila, temveč tudi zatrla.
Svinjska ohromelost se je naj. prej pojavila v občini Rogaševci ob avstrijski meji. Od kod je bila bolezen prinesena, ni moč ugotoviti. Ker pa je bolezen močno nalezljiva in jo lahko prenašajo celo ptiči, če pridejo do okužene mrhovine, je bila ne-
varnost, da bi se hitro razširila. Iz občine Rogaševci je bil prepovedan vsak promet s svinjami, vse bolane ali sumljive primere pa so morali kmetovalci takoj prijaviti. Cim se ugotovi bolezen, se mora prašiče takoj zaklati in pokopati na mrhovišču. Važnost tega ukrepa se vidi tudi v tem, da prizadeti kmetovalec prejme za tako svinjo izplačano polno vrednost. Državni sekretariat je namreč takoj po izbruhu bolezni določil 1,400.000 din za zatiranje bolezni, to je za zaščitno cepljenje in izplačevanje odškodnine. Ta znesek je pred kratkim bil povišan na 2,000.000 din.
Sumljivi primeri so bili zadnji čas opaženi tudi v občinah Kuzma, Cankova in Murska Sobota. Zato je zapora vsakega prodajanja svinj bila razširjena tudi na dele teh občin. V navedenih krajih pa bodo vse svinje cepili proti ohromelosti, kar bo brezplačno. V ostalih krajih je trgovina s svinjami dovoljena, prepovedan pa je izvoz živih svinj iz Prekmurja.
V okuženih krajih se lahko odkupujejo pitane svinje za zakol le ob nadzorstvu veterinar, jev, ki vsako sumljivo svinjo ta-
koj izločijo in jo pokopljejo na mrhovišču. To je nujno zaradi tega, ker v zimskih mesecih ljudje spitajo svinje za prodajo.
Vsako kršenje predpisov pa je nevarno za našo svinjerejo, lahko pa tudi za ljudi. Po nekih, za zdaj še nepotrjenih podatkih uživanje bolnih svinj za ohromelostjo lahko povzroči otroško paralizo. Kmetovalci nimajo vzroka niti potrebe uživati takega mesa, ker si za odškodnino lahko kupijo drugo svinjo. Preprečiti pa morajo vsake poizkuse, če bi kdo hotel to izrabljati in kupovati pitane prašiče brez dovoljenja in pod ceno. Na tak neodgovoren način bi se lahko bolezen prenesla v drug kraj, čeprav svinja ob prodaji ne bi kazala takih znakov obolenja, da bi jih lahko spoznal vsak človek.
Razkriška mladina je pripravljena...
Vaščani, ali ji boste tudi vi pomagali?
Na Razkrižju in v okoliških vaseh imajo precej mladine, ki aktivno dela v raznih društvih, toda edino prostor okrog osnovne šole ji je na razpolago. Tudi izobraževalno društvo ima več delovnih sekcij, nima pa prostorov za nastope. Dramatska sekcija lahko uprizarja igre le na sosednjih odrih, doma pa samo na prostem. Člani »Partizana« nimajo kje telovaditi, čeprav so voljni delati itd.
Zato je Razkrižju in okolici nujno potrebna prosvetna dvorana, v kateri bi našla svoj kotiček vsa društva, kjer bi bili raz. ni sestanki in zbor, volivcev. Temelje taki dvorani so že postavili v času, ko so se dobili krediti, potem pa je vse zaspalo Nikogar ni bilo, ki bi se bil zavzel, da bi prišli dalje. Tako so Razkrižanci ostali brez potrebne dvorane, medtem ko imajo domala vsa občanska središča v okraju dograjene zadružne domove ali podobna poslopja.
Vendar pa zadeva z dvorano tudi sedaj ni tako črna kot bi kdo mislil; treba je samo zagrabiti za delo, pa se bo problem premaknil z mrtve točke. Razkrižka in okoliška mladina obljublja, da bo letos s prostovoljnim delom pripravila za dvorano vso zidno opeko; ali ne bi kazalo, da ji pritegnejo tudi odrasli vaščani? Napak bi bilo trditi, da na Razkrižju ni ljudi, ki bi bili voljni pomagati — le enotnosti je premalo Ljudski odbor se za stvar premalo zavzema, čeprav odborniki čutijo, da je dvorana nujno potrebna. Kmetijska zadruga spi svoje zimsko spanje.
pa tudi Socialistični zvezi še ni
uspelo, da bi za gradnjo dvorane
mobilizirala vse prebivalstvo, čeprav se je o tem na sestankih že mnogo govorilo. Skratka: manjka pobud tistih činiteljev, ki bi prvi morali prijeti.
Morda bo kdo porekel: kredita ni! Vendar nanj ne kaže čakati, marveč je treba prijeti za delo, kajti šele tedaj lahko pričakujemo, da nam bo tudi ljudska oblast priskočila na pomoč.	I. H.
Videmski učitelji sodelujejo s starši
Pred kratkim je bil pri Vidmu ob Ščavnici roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo precej staršev tistih otrok, ki hodijo v gimnazijo. Pogovarjali smo se o učnih uspehih dijakov, disciplini in šolskem obisku. Vodstvo gimnazije je staršem tudi sporočilo svojo željo, naj bi obiskovali učilnice v času pouka, ko učitelji predavajo posamezne predmete. Takšno sodelovanje bi nedvomno pozitivno vplivalo na učni uspeh, starši pa bi spoznali delo in prizadevanja učitelja ter se prepračali o znanju svojih otrok. Navzoči so predlog osvojili in obljubili, da se bodo pri posameznih predmetih udeležili pouka.
Beseda je nanesla tudi na vprašanje ustanovitve petega razreda višje gimnazije v Ljutomeru. Navzoči so menili, da bi bila v primeru, če je dovolj kandidatov za šolanje, taka ustanova potrebna in koristna.
Po živahni razpravi je sledilo poučno predavanje učitelja tov. Plevnika o »borbi proti otroški lenobi«. Starši pa so se tokrat
pogovorili z razredniki tudi o 
drugih vzgojnih problemih.
Pred roditeljskim sestankom je 
bila proslava, posvečena 8. marcu — prazniku naprednih žena. Nastopili so pionirji z recitacijami in pevskimi točkami
B. E.
V VDZ Železne dveri hočejo napredno gospodariti
Zadružniki Vinogradniške delovne zadruge Železne dveri so imeli v ponedeljek, 1. marca, svoj letni zbor. Pregledali so uspehe svojega dela od ustano-
vitve zadruge, v zadnjih osmih letih, posebno pa v lanskem letu. Precej so razpravljali o 
nekaterih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi z uvedbo novega sistema gospodarjenja, uvedbo delavskega samoupravljanja, kot ga imajo na državnih posestvih. Velika udeležba članov, saj so prišli skoraj vsi odrasli ljudje, in živahno razpravljanje dolgo v noč, je pakazalo, da o takih stvareh odločajo vsi.
Z dobrim gospodarjenjema in vestnim delom vseh zadružnikov
 so lani ustvarili 17 milijonov dinarjev dobička. Delno je k temu prispevala tudi dobra letina. Od tega so le 1,900.000 din razdelili za nagrade delavnim zadružnikom, ostalo pa so predvideli v razne sklade. Zadruga je skrbela tudi za onemogle člane, dajala jim je podpore do 800 din mesečno. Družine  z
 otroki pa so prejemale otroški dodatek po 500 din za vsakega otroka.
Na zboru so mnogo razpravljali, kako bodo vzdrževanje onemoglih in prispevke za otroke uredili po reorganizaciji. Gospodarstvo bo poslovalo po načelu delavskega samoupravljanja, vsi delovni člani kolektiva pa bodo socialno zavarovani. Zato gospodarstvo ne bo moglo dajati takih podpor kot lansko leto. To bo moral urediti Zavod za socialno zavarovanje ali Svet za socialno skrbstvo. Zadružniki so izrazili upanje, da se bodo te stvari pravilno uredile. Obenem pa so odobravali reorganizacijo zadruge.
V kratkem bodo imeli volitve delavskega sveta, ki jih že pripravlja pred kratkim ustanovljena sindikalna organizacija.
Murska Sobota, 19. marca 1954
OBMURSKI TEDNIK
Stran 3
Po Prekmurju in Prlekiji
IZ OBČINE TURNIŠČE
Elektrika, nova šola in še kaj
Tudi občani Turnišča so se podvizali, da ne bodo zadnji v tekmovanju v počastitev 20. obletnice »Ljudske pravice«. Na pobudo ljudskega odbora, ki je lani kljub težkočam in pasivnosti posameznih odbornikov dosegel začetne uspehe in tako opravičil zaupanje volivcev, so se zavzeli za uresničitev dokaj obsežnega delovnega načrta.
Vaščani Turnišča — iz ostalih vasi so namreč bolj malo sodelovali, ker se njihovi odborniki niso za to resno zavzeli — so lani izdelali 100 tisoč komadov opeke za novo šolsko poslopje, ki ga bodo postavila že v bližnji prihodnosti. Letos bodo na gradbišče navozili potreben gramoz. Lansko jesen so začeli tudi z elektrifikacijskimi deli; rezultat skupnih prizadevanj so tri transformatorske postaje, ka so jih postavili v kratkem času. Elektrifikacija vseh vasi v občini, to pa je tudi naloga, kateri pripisu-
jejo prvenstveni pomen. S pomočjo vseh občanov jo bodo prav gotovo uresničili. Letos bodo popravili več cest in mostov in postavil dva nova mosta čez Ledavo.
Ljudski odbor je lani pomagal tudi množičnim organizacijam in društvom na svojem področju, zlasti še IZUD in TD »Partizan«, ki sta znova oživela in občanom že vlivata upanje, da bodo plodovi njunih prizadevanj čedalje večji.
„Pričarani ženin“ v Turnišču
Po dolgem zatišju — v Turnišču je dosedaj gibal le pevski zbor — so se predramilo, tudi igralci. Zbrali so se in pričeli vaditi kmečko komedijo »Pričarani ženin«. Čeprav ta igra nima kdove kakšne vrednosti, so se zanjo odločili zaradi tega, ker je kmečkemu ljudstvu najbolj blizu in zato lahko dojemljiva. Vsi igralci so se zelo potrudili in vložili v svoje vloge vse, kar se je dalo; uspeh ni izostal in bili so deležni priznanja hvaležnih gledalcev.
Izmed vseh se je najbolj odlikovala učiteljica tov. Nada Tičarjeva v vlogi Lenke in tov. Štefan Horvat v vlogi Urha. Dasiravno je tovarišica zelo mlada, se je dobro vživela v vlogo 60-letne ženice in jo zato tudi tako prikazala na odru. Je prav dober igralski talent, saj je bila članica tradicionalne igralske skupine iz Medvod,  ki je lani gostovala v Turnišču z veseloigro »Pesem s ceste«. Znala je držati v »šahu« svojega pijači vdanega moža, ki ga je igral Š. Horvat, starejši, že dokaj ustaljen igralec. Ostale ženske vloge so igrale učiteljice, moške vloge pa vaški fantje; tudi njihova zasluga je, da je prireditev kot celota uspela.
Kljub tehničnim oviram in težavam so igralci vendarle dokakali, da se tudi v Turnišču da nekaj napraviti. Dramatski skupini pa priporočam, da upošteva željo vaščanov in okoliških ljudi: »Želimo si še kaj takega!«
J-e
Prebivalci Vuče gomile so slavili velik praznik
V Vuči gomili, tej najbolj razstreseni vasi v Prekmurju, je prvo nedeljo v marcu prvič zasvetila elektrika; skupno prizadevanje in delo je rodilo velik uspeh, katerega sadove bodo uživali tudi nekateri prebivalci iz sosednjih vasi Selo in Suhi vrh.
Ta dogodek so pridni graditelji dostojno proslavili. Na slavju, ki se ga je poleg drugih oblastnih zastop. udeležil tudi republiški poslanec dr. Jože Rus, je bilo povedano, da so vaščani sami postavili drogove in opravili 109 voženj. Pri delu so prebili nad 890 delovnih dni. Posebne zasluge pripisujejo vnetemu elektrifikacijskemu odboru in tamkajšnjemu učitelju, ki so kot organizatorji storili vse, da je znanilka napredka čimprej prodrla v naselje. Sledil je kulturni program, ki so ga izvedli pionirji iz odreda Bogojina. -Op-
K uprizoritvi drame
„Sin na radenskem odru
Prejšnji teden je radenska mladina uprizorila znano delo pisatelja Engelberta Gangla, tragedijo v 4 dejanjih »Sin«.
Igra pripoveduje o izgubljenem sinu, ki se v najbolj kritičnem trenutku, potem ko zagreši kaznivo dejanje, »me iz mesta na očetov dom, kjer ob koncu 3. dejanja s svojim nehanjem in dejanjem povzroči očetovo smrt. Glavna teža igre sloni tedaj na sinu Cirilu, poleg njega pa so močni stebri oče Slemenec, dr. Trdina in njegova sestra Helena. Te štiri junake, od katerih zahteva igra že precejšnjo igralsko rutino, so radenski mladinci povprečno prav dobro prikazali. Če bi jih ocenili po vrsti, bi bil prvi Slemenec. drugi Ciril, dalje Helena in Trdina itd. Vsi igralci so se potrudili, da prikažejo delo kar najbolj vemo in dovršeno. Tudi pogrebci so svoje vloge zadovoljivo podali.
Če odštejemo razne pomanjkljivosti v izgovorjavi, nesoglasja v kretnjah, pretiho govorjenje v prvem dejanju, nepravilen naglas pri nekaterih besedah in podobne malenkosti, ki izstopajo iz celote, potem moramo reči, da se je radenski mladinski aktiv s to igro kar dobro predstavil občinstvu, tembolj če upoštevamo, da so bili nekateri igralci prvič na odru Vsem pa moramo šteti v dobro, da so v splošnem tudi besedilo dobro obvladali.	Ki-
DA BOSTE PRAV RAZUMELI..
V 9. štev. našega tednika z dne 5. marca t. l. smo na 3. strani objavili članek »V Bodoncih se še vedno zbadajo z lanskim občin, skim dnevom«. V tem članku ni mišljen blagajnik Ob. LO, marveč blagajnik ObO SZDL Bodonci ...
Ob Dnevu Žena v Ljutomeru
Na predvečer 8. marca je bila v Domu kulture svečana akademija, posvečena prazniku naprednih žena. Uvodni govor je imela tov. Tončka Dernekovičeva, nakar je bil izveden kulturni program.
Prav toplo smo pozdravili ženski pevski zbor, ki ga vodi tov. prof. Zacherlova. Zbor je številčno in kakovostno dobro zaseden in se že veselimo njegovih bodočih nastopov. Pesmi sta recitirala učenca z osnovne šole in gimnazije. Vendar smo navajeni,
da vsaj učenci pesmi zares recitirajo, ne pa berejo iz knjig; to bo kazalo v bodoče opustiti. Svoj delež so pristavili tudi učenci glasbene šole. Mlada violinista sta pokazala precej izurjenosti v igranju, vendar je bila izvedba intonančno precej neenaka. Nastopili so tudi mali harmonikarji in nam zaigrali nekaj partizanskih in narodnih melodij.
Na akademijah so zelo priljubljene solistične točke, zato smo upravičeno pričakovali, da bo nastopila solistična sekcija društva, vendar smo si na poti domov na tihem zapeli: »A nje pa ni bilo ...!«
Dvorana je bila dobro zasedena in občinstvo je dalo nastopajočim zasluženo priznanje.
-kin
Delo pododbora UR0J v Odrancih bo treba poživeti
Predzadnjo nedeljo je bil v Odrancih občni zbor pododbora rezervnih oficirjev s področja beltinške, črensovske, polanske in turniške občine. Udeležba je bila sicer precejšnja, vendar pa so ugotovili, da delo v lanskem letu ni bilo ravno najboljše. Udeležba pri predavanjih je bila slaba, več so delali na kulturno-prosvetnem področju.
V bodoče bo treba tesneje sodelovati z ostalimi množičnimi organizacijami, predvsem pa posvečati skrb izvenarmadni vzgoji, mladine.
V nedeljo bo v Selu zasvetila elektrika
Del vasi Selo si je uredil električno napeljavo. Električni vod so napeljali od transformatorske postaje Vučja gomila, luč pa jim bo zasvetila v nedeljo, 21. marca. Takrat bodo imeli veliko proslavo z veselico. Tudi drugi del vasi, ki je bliže Fokovcem, ima že pripravljene drogove za napeljavo električnega voda, ki ga bodo začeli napeljevali brž ko bo zgrajen transformator v Fokovcih.
Lepo je bilo na obisku ...
Pionirji odreda Turnišče so pred kratkim imeli pravcati športni dan; odpeljali so se v goste k pionirjem Dobrovnika, kjer so bili gostoljubno sprejeti in pogoščeni. Nekaj uric so prebili ob radiu, občudovali elektriko in pokramljali z gostitelji ko so vzeli slovo, je traktor z njimi vred zdrčal pod obsežnimi vinogradi v Filovce, kjer so si hoteli ogledati vrtalni stolp in naprave za črpanje nafte, vendar so bili prepozni; zato so se s pesmijo na ustih odpeljali v svoj rojstni kraj. Vrnili so se z najlepšimi vtisi in spomini na preživeli dan; nobeden ni zbolel, čeprav so to prerokovali nekateri starejši ljudje, ki mladeži niso privoščili veselja.
Ker je na ta »daljši« izlet lahko odšlo samo 60 pionirjev, niso prišli vsi na vrsto; drugi pa so priredili krajše izlete v bližnjo okolico, kjer so se pomerili v zimskih igrah.	V. J.
Dober program, slaba udeležba — zakaj?
Kulturno umetniško društvo »Ivan Kaučič« v Ljutomeru se je z dobro pripravljeno proslavo spomnilo 150-letnice prve srbske vstaje. O pomenu tega, za bratsko Srbijo in vse naše narode tako pomembnega dogodka, je obširneje spregovorila predmetna učiteljica tov. Julčka Modričeva. Njen govor je bil dokaj izčrpen prikaz dogodkov v Srbiji okrog zgodovinskih let, ki obeležujejo herojsko borbo srbskega naroda proti Turkom in fevdalnemu sistemu — za svobodo.
V kulturnem delu sporeda pa so nastopili moški pevski zbor, ki je pod vodstvom vztrajnega pevovodje tov. Žuneca zapel Zajčevo »U boj« in Venturinijevo pesem »Bazovica«, recitatorka so brale borbeni pesmi »Smrt majke Jugoviča« in »Most na Drini«, ob zaključku pa je zaigrala še godba na pihala srbsko koncertno koračnico in venček partizanskih narodnih pesmi.
Nastopajoči so vložili v kakovostni program obilo truda, vendar so ga morali izvajati skoraj pred prazno dvorano, v kateri se je s šolsko mladino vred zbralo
le okrog 100 ljudi. In ves trud samo za peščico poslušalcev!!! Nad tem bi se morali resno zamisliti organizatorji proslave, kajti tokrat so domala pozabili na propagando za prireditev. Nikjer ni bilo lepakov, niti niso na drug način in ob pravem času obvestili prebivalcev, ki bi se proslave prav gotovo udeležili, če bi zanjo vedeli.
Mar ta proslava res ni zaslužila večje pozornosti?
Osvojili so naša srca v trenutku
V nedeljo smo bili pri Gradu deležni prijetnega obiska Obiskali so nas Sobočani, člani glasbene in dramatske sekcije KUD »Štefan Kovač«, z uprizoritvijo operete Radovana Gobca »Hmeljska princesa«. Poln obisk, saj je bila sicer prostorna dvorana zadružnega doma napolnjena do zadnjega prostora, je najboljša ocena tega, kar so nam prikazali gostje. Prijetno so nas razvedrili in kaj kmalu osvojili naša srca.
Takih obiskov si še želimo in gotovo jih bodo veseli povsod, kjer bodo še gostovali Sobočanci.	V.K. 
Tuberkuloza razsaja med govejo živino v lendavski občini
Eden izmed najbolj perečih problemov, ki se pojavljajo v lendavski občini, je dokaj obupno stanje v živinoreji. Okraj, veterinar, ki je lani opravil na področju občine tuberkulinizacijo goveje živine, je prišel do podatkov, ki kažejo da je v občini 8,15% tuberkulozne živine. Največ obolelih goved je v Trimlinih. kjer imajo 36 %, v Petišovcih-kolonlja 20,7 % in v Mostju 15,8 tuberkulozne živine.
Ljudski odbor mestne občine je že večkrat razpravljal o tem vprašanju Odkod tako visok odstotek obolele živine, številke, ki so nad povprečjem v naši republiki? Vzrokov je več: pomanjkanje krme v prvi polovici leta, nehigienski hlevi, nespoštovanje veterinarskih navodil po posameznih živinorejcih itd.
Treba	zaščititi	zdravje
prebivalcev Ljudski Odbor je v ta namen sestavil seznam vseh lastnikov tuberkuloznih
goved. Seznam si lahko vsakdo ogleda. Lastniki so hkrati obveščeni, da morajo ločiti bolno živino od zdrave, da morajo tuberkulozne živali čimprej zaklati ne pa uporabljati za pleme.
Največja nevarnost pa je v tem, da se tuberkuloza lahko prenese z mlekom in mlečnimi izdelki na človeka kaj je posebno nevarno za otroke in dojenčke. Vsak, ki kupuje mleko, bi moral vedeti ali je kupljeno mleko od zdrave ali pa bolane krave. Nič manjša nevarnost preti od sirovih izdelkov, ki jih prodajajo v obliki smetane, sira in masla na lendavskem trgu, kjer je vsaka kontrola skoraj nemogoča
Občinski ljudski odbor v Lendavi se trudi, da bi zmanjšal to nevarnost za zdravje prebivalcev, ki pa so mu v tem prizadevanju dolžni pomagati.
-C-
Delovni pogovor soboških gimnazijcev
Pretekli četrtek, 11. marca, so imeli soboški gimnazijci svojo konferenco. Pogovorili so se o bodočem delu in izvolili odbor, ki bo vodil številne športne prireditve, tekmovanja in gostovanja. Tudi MKUD se je pripravil na skorajšnje uprizoritve. Posamezni dijaki so sklenili, da bodo pomagali in opravili na odru vsa tehnična in pomožna dela, tako da bodo razbremenili igralce, ki ®o si doslej med odmori morali sami postavljati kulise. Pogovarjali pa so se tudi o drugih problemih, ki se porajajo v spomladanskem času.
Ob zaključku so dobili pohvale OK LMS in OLO najboljši mladinci predvojaške vzgoje.
B.
Požar v Kuštanovcih
Predzadnji četrtek je izbruhnil požar na domačiji malega posestnika Ludvika Novaka v Kuštanovcih v Prekmurju. Začelo je goreti okrog 19. ure. Ogenj je upepelil ostrešje stanovanjskega poslopja. Škodo cenijo nad 200.000 din.
Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Lipa in njeni prebivalci
Staro slovansko ime Lipa nosi vasica, ki leži v neposredni bližini Beltinec v Prekmurju. Sicer malo poznana vas, vendar pa živijo v njej veseli in delovni ljudje.
V razgovoru z vaščani lahko kaj kmalu ugotoviš, da se je živ-
ljenje v tej vasi po osvoboditvi v marsičem spremenilo. Lipovčani so prispevali precejšen delež tudi v narodnem osvobodilnem boju. Posebno ponosni so na svojega partizana in borca Horvat Ivana — Mirka, kri se je oktobra 1944 priključil partizanski enoti v Prekmurju in sodeloval v mnogih akcijah proti madžarskim fašistom.
Prva leta po osvoboditvi je bila Lipa med najaktivnejšimi vasmi pri uresničevanju gospodarskih akcij. Njeni vaščani so med prvimi v Prekmurju skopali temelje zadružnemu domu in poslopje tudi spravili pod streho. Zdaj je na vrsti še dvorana, ki jo bo treba čimprej urediti, da bo lahko služila svojemu namenu. Izobraževalno umetniško društvo je po svojem delovanju znano v mnogih sosednjih vaseh. Posebno aktivni so bili prosvetarji preteklo zimo, ko so v kratkem času naštudirali igro. »Ugasle luči«. Šahovsko društvo v Lipi pa je gotovo eno izmed najmočnejših podeželskih društev v Prekmurju.
Za letos imajo velikopotezni načrt; prizadevajo si, da bi se jim uresničila davna želja — napeljava elektrike. Z delom in enotno voljo bodo tudi to prav gotovo dosegli.
Paberki iz soboške čitalnice
Časopise bere danes vsakdo, ki hoče poznati tok dogodkov. Vendar si pa vsakdo ne more naročiti vseh časopisov, ki bi jih sicer rad prebiral, ali pa ima naročen tednik, pogreša pa dnevnik vesti. In v tem, da vse to ljudem posreduje čitalnica, je njen velik pomen.
Stalnih gostov ima soboška čitalnica kar precej, največ je med njimi dijakov. V čitalnici se počutijo kakor doma. Med njimi pa prevladujejo fantje, deklet je mnogo manj. Razveseljivo je, da v čedalje večjem Številu obiskuje čitalnico tudi vajeniška mladina. V zimskih mesecih ni bil redek dan, ko ni bilo v čitalnici niti enega prostora nezasedenega, a vsi časopisi v rokah pridnih bralcev. Zvezek želja ni ostal prazen. In reči je treba, da se želje bralcev upoštevajo.
Kljub temu, da je v čitalnici precej domačih listov, pa izražajo predvsem dijaki željo, da bi bil v čitalnici na razpolago tudi kak tuj časopis. Mnogi pa menijo, naj bi čitalnica bila odprta tudi ob nedeljah.
V kratkem: soboška čitalnica opravlja pomembno družbeno funkcijo, zato skrbimo vsi, da se bo izpopolnjevala.
OPOZORILO
V zadnjem času hodi po okraju Murska Sobota Ivan Mörec, kovač iz Beznovec v Prekmurju, ter se izdaja za revizorja, oz. pravi, da prihaja po nalogu Ljudskega poslanca, tov. Borisa Kocjančiča. Obiskuje davkoplačevalce, rekoč, da opravlja revizijo davkov in slično.
Opozarjamo prebivalstvo da naj ne naseda omenjenemu Ivanu Mörecu, ker ni od nikogar poslan niti pooblaščen. Ne dajajte mn davčnih knjižic ali drugih dokumentov, temveč ga napotite domov, je človek, duševno neuravnovešen. Kolikor so mu posamezniki že predali kake listine, naj si jih preskrbe nazaj, ker uprava za dohodke odreka odgovornost zanje.
Uprava za dohodke OLO Murska Sobota.
Sadjarji, pozor!
Sadne drevje za spomladansko sajenje izdajamo. Naročniki, pridite takoj! Na zalogi je še srednje- in visokodebelno drevje: Kanadka, Boskop, Damasonka, Grafenštajnc in druge. Kvaliteta prvovrstna. Cene znatno znižane, komad 50 din.
Kmetijsko gospodarstvo Podgradje. Ljutomer
Športni drobiž
dvoboj Šahistov. 11. mar-
ca sta se srečali v moštvenem šahovskem prvenstvu skupini soboške gimnazije in Ekonomske srednje šole. Zmagali so gimnazijci z rezultatom 5,5:2,5.
PRVENSTVO V METIH. Na soboški gimnaziji je bilo pred dnevi tekmovanje za prvenstvo v obveznih osebnih in poljubnih metih. V prvi skupini so bili najboljši Šebek, Krajčič in Ferjan — prva dva sta dosegla 9 točk od 10 možnih — v drugi skupim pa je zmagal Šebek. Drugi je bil Jošar.
Zadnjo nedeljo se je udeležilo slavja na Planici tudi 23 dijakov soboške gimnazije in ekonomske srednje šole. Obiskovalci so se vrnili iz Planice s prijetnimi vtisi.
Pred dnevi je bilo v gimnazijski telovadnici srečanje odbojkašev Ljutomera in M. Sobote. Zmagali so Sobočani s 3:0.
Prijateljska tekma v odbojki Graničar—Gimnazija 1:3 (12:15, 15:7, 7:15, 15:17). Tekma je potekala bolj počasi. Soboški gimnazijci so nastopili v oslabljeni postavi, zato so se morali resno potruditi, da so premagali sicer rutinirane igralce Armade. Najtežja jim je predla v drugem setu, ko so prišli vojaki v vodstvo.
V moštvu gimnazijcev se je najbolje odrezal Ivanič.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 21. marca — Bilka.
Ponedeljek, 22. marca — Vasilij.
Torek, 23. marca — Slava.
Sreda, 24. larca — Simon.
četrtek, 25. marca — Minka.
Petek, 26. marca — Predrag.
Sobota, 27. marca — Srden
Sonce vzide v nedeljo, 21. marca, ob 6,05 in zaide 18.15; dolžina dneva 12 ur 10 minut.
Gibanje lune — zadnji krajec dne 27. marca ob 17,14.
SPOMINSKI  DNEVI
21. marca 1942 — Glavni štab POS je izdal prvo dnevno povelje, ki ga je napisal tovariš Franc Leskošek-Luka. prvi komandant slovenskih partizanov.
24.	marca 1929 — Zaradi fašističnega nasilja so pri volitvah v državni zbor izgubili Slovenci na Primorskem oba dotedanja poslanca.
25.	marca 1944 -Zadetek volitev v krajevne in okrajne narodno-osvobodilne odbore na osvobojenem ozemljiti na Dolenjskem. — 1947 FLRJ je počastila slovenskega znanstvenika dr. Alojza Tavčarja, profesorja kmet. fakultet, v Zagrebu. Prejel je Red dela 1. stopnje. Dr. Tavčar je s križanjem dveh sort koruze ,,osmak“in ,,hrvatica“ ostraril novo vrsto, ki daje večji donos
26.	marca 1848 — Prvič izšla v ,,Kovicah“ Prešernova Zdravljica, ki jo je pesnik napisal že prej, pa je tedaj cenzura ni dovolila objaviti. — 1943 Velika partizanska zmaga v Jelenovem žlebu.
27.	marca 1713 — Kmečki punt na Tolminskem s pohodom proti Gorici. — 1941 Ljudstvo zrušilo vlado Cvetkerič-Maček.
KINO
MURSKA sobota predvaja od 16. de 18. marca švedski film:	,,GOSPO-
DIČNA julija“ , od 19. do 22. marca ameriški film „CARRIE".
RADGONA predvaja 17. marca ameriški film:	 ,,RAPSODIJA OTOŽNOSTI“, 20.
in 21. marca ameriški film: „PODVODNA ČETA“.
GRAD predvaja 21. marca ameriške barvno risanko: „BAMBI“
ČEPINCI predvaja 21. marca avstrijski film: „ KOGAR BOGOVI LJUBIJO“.
MALI OGLASI
Hiša s pritiklinami se proda. Vprašajte v Ljutomeru, Stari trg 3.
Zidano hišo prodam: ima 2 sobi, kuhinjo, shrambo, obokano klet s prešo in gospodarsko poslopje — vse krito z opeko — in 1.80 ha zemlje. Cena 320 000 din, hiša in zemlja v bližnji okolici Ptuja. Naslov v upravi lista.
Hišo prodam — z zidano kletjo, leseno zgornjo sobo, kuhinjo in kamro, zidan hlev za 2 kravi in svinjski hlev za 3 svinje. Poleg 600 kvadratnih metrov zemlje, cena 90.000 dinarjev, Hiša je oddaljena 6 km od Ptuja. Naslov v upravi lista.
Novo hišo v Ptuju, še nedograjeno (na razpolago gradbeno posojilo v znesku 400.000 dinarjev, plačljivo v 30 letih v enakih mesečnih obrokih), prodam. Zgradba obsega 2 sobi, 2 kuhinji, za dograditev je pripravljen skoraj ves material. Cena 690.000 din, za nakup potrebna gotovina v znesku 290.000 din. Kupec hiše je lahko le uslužbenec. Naslov se dobi v upravi »Obmurskega tednika«.
Opremljeno sobo v Murski Soboti išče soliden moški, uslužbenec. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista
Prodamo kompletno kinoaparaturo. — Ljudski odbor mestne občine Radgona.
Kmetijska zadruga Lendava
je razpisala natečaj za takojšnjo zaposlitev kmetijskega tehnika ali kmetijskega strokovnjaka z višjo izobrazbo. Pogoj: večletna praksa in obvladanje madžarskega jezika. Ponudbe s prepisi dokaznih listih je poslati najkasneje do 25. marca na naslov: Kmetijska zadruga, Lendava.	Upravni odbor
Vremenska napoved
za čas od 19. do 26. marca 1954.
Konec tekočega tedna ohladitev s padavinami, sneg do nižin. V nadaljnjem poteku v splošnem nestalno s pogostimi manjšimi padavinami. V jasnih nočeh slana oziroma mraz.
Ob vsaki priložnosti in za vsakogar je
KNJIGA - najprimernejše darilo
Zato, kadar izbirate darilo, stopite v knjigarne podjetja
V MURSKI SOBOTI IN LENDAVI
kjer dobite vedno vse knjižne novitete.
V obeh poslovalnicah pa vam nudimo tudi vse šolske in pisarniške potrebščine
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 19. marca 1954
Leta bodo prinesla Ljutomeru drugačno lice
Kdor stopi danes na ljutomerske blatne ulice, bo tam kaj kmalu opazil velike kupe gramoza, kamenja, kock, robnikov ... Vse to je dragoceno gradivo, v katerega je ljudski odbor mestne občine vložil lani nad 6 milijonov din. Nove pošiljke še vedno prihajajo, tako da ni bojazni, da delo ne bi steklo, ko bo čas dozorel...
Pravim — čas dozorel — in mislim na ono, kar so lani ugotovili tudi mestni možje: potrpeti je treba malo, kajti vsega ni moč naenkrat napraviti! To še zlasti velja za Ljutomer, ki potrebuje leta in leta, preden bo lahko bistveno spremenil svoje zunanje lice. Znano je, da leži mesto na področju, ki ima izredno majhen padec in visoko talno vodo. Zato so tesno povezani med seboj kar tri-
je načrti: tlakovanje in modernizacija ulic — vodovod in kanalizacija — regulacija Ščavnice. Z drugimi besedami: niti enega izmed navedenih del ni moč dobro opraviti, če graditeljem hkrati ni znano, kako bodo izpeljali drugega, tretjega. Načrta za tlakovanje ulic ter napeljavo vodovoda in kanalizacije sta že sestavljena in z nebistvenimi pripombami tudi sprejeta, medtem ko je načrt za regulacijo Ščavnice še v izdelavi. Ko bo gotov in tudi potrjen, bodo lahko Ljutomerčani krepko prijeli za delo. Čujejo se glasovi, da se bo to zgodilo že letos v jeseni. Do takrat pa...?
Nihče ne more reči, da so lani držali roke križem in čakali na načrte iz Ljubljane Za sabo imajo že dobršen kos
opravljenega dela; vkopali so kanal od Doma kulture do Ormoške ceste, v tej dolžim napeljali tudi vodovodne cevi, tako da je dobilo priključke nad 20 v bližini bivajočih družin, na Kamenščaku odprli več novih izvirov in modernizirali zbiralnik vode, ki priteka v mesto v veliko večji količini kot prejšnja leta; kapaciteta zbiralnika znaša sedaj 1 liter vode v štirih sekundah. Letos bodo odprli še več novih izvirov, ki jim bodo omogočili, da bo dobila dovolj vode poslednja hiša v mestu. Končali bodo lani začeto delo pri modernizaciji električnega omrežja, ki je bilo v zadnjih letih zaradi zastarelosti često vzrok raznim motnjam v rezsvetljavi. Nadaljevali bodo tudi z meritvami, ki so osnova za izdelavo regulacijskega načrta, brez katerega ni moč smotrno graditi. Vsa ta dela bodo terjala mnogo sredstev, zato je ljudski odbor zaprosil za 15 milijonov dolgoročnega investicijskega kredita.
V ljutomerski občini pa so lani opravili še niz drugih komunalnih del; popravili so več cest in mostov, uredili pokopališče, elektrificirali Kardeljevo naselje in v njem skopali vodnjak itd. Zanimivo je, da so ljudje v okolici pri tem mnogo več žrtvovali kot pa meščani, pa tudi zbori volivcev, ki so bili pretekli mesec na področju občine, so bili v vaseh mnogo bolje obiskani. Predsednik občine tov. Pihlar se je s teh zbo-
rov vrnil z najboljšimi vtisi, saj je dobil od kmečkih ljudi mnogo pametnih predlogov in pripomb, ki bodo lahko služili ljudskemu odboru kot napotilo pri bodočem delu Ljutomerčani, ali boste tudi v prihodnosti zaostajali za okoliškimi volivci?	-jz
OD TEDNA DO TEDN A
Italijani še vedno po starem — iz ene zagate v drugo
Znano je, da je v Italiji prišla na krmilo vlada, kateri načeluje bivši notranji minister v de Gasperijevi vladi — Scelba. Ta vlada pa je že v prvem mesecu svojega obstoja doživela krepak udarec; novinar Mut je v nekem italijanskem časniku razkril dokaj obširno afero poneverb, korupcij in zlorab, v katere so vmešani tudi nekateri višji državni funkcionarji, med njimi minister Piccioni, ki je podal ostavko. Proti novinarju Mutu so uprizorili val napadov; hočejo ga celo soditi. To afero v vladni zgradbi so izkoristili opozicionalci, zlasti še kominformovci, ki so zadnje dni uprizorili pravcato gonjo proti Scelbini vladi, vnašajoč zmedo in paniko v javno mnenje. Scelbovi vladi napovedujejo kratko življenje.
General Nagib spet na krmilu Egipta
Zadnje poročilo iz Kaira, ki govori o položaju v deželi, je zelo presenetilo svetovno javnost. Predsednik republike general Nagib, ki je bil zapustil svoj položaj, se je spet vrnil na mesto predsednika republike in revolucionarnega sveta, skratka, zaupali so mu spet vse vrhovne funkcije v državi. Prevzel je tudi dolžnosti vojaškega guvernerja Egipta.
Razširjene so vesti, da sedanji egiptovski voditelji nameravajo ustanoviti »republikansko socialistično stranko«, vzpostaviti v deželi parlamentarno in ustavno življenje, se odpovedati vojaški službi in se bolj posvetiti političnemu življenju.
Vse kaže, da ta pretres v egiptovskih vodilnih krogih ni zmanjšal odpora proti kolonialnim silam. Minister Salem je ob neki priliki izjavil: »Nismo popustili Angležem na Sueškem prekopu in tudi v Sudanu jim ne bomo popustili. Odslej bomo imeli tesnejše stike z vlado v Kartumu.
Kako trdna je sedanja egiptovska vlada, ni moč zatrdno sklepati; tuji komentatorji so si pač edini v tem, da govori general Nagib v imenu egiptovskega ljudstva.
Spet eden, ki je bil odveč na Madžarskem
Madžarska brzojavna agencija je sporočila, da je bil obsojen na dosmrtno ječo Peter Gabor, bivši načelnik madžarske državne varnosti, razen njega pa še dva njegova »pomagača«.
Gaborju so naprtili »hude zločine zoper državo in ljudstvo«, čeprav je obtožnica zelo prozorna in skopa; Gabor je bil leta 1953, ko je bilo v deželi najbolj težavno gospodarsko in politično življenje ter ko so bili varnostni organi, ki so se odlikovali po svoji krutosti, pri ljudstvu najbolj osovraženi, osebnost, ki je bila pripravna za nosilca liste obtožencev.
Njegovo aretacijo in sedaj obsodbo spravljajo tudi v zvezo s tem, da je bil Gabor židovskega porekla in zadnji partijski voditelj, ki je med drugo svetovno vojno ostal v deželi. Drugi so že prej neznanokam izginili.
V Nemčiji ustanavljajo organizacijo za združitev dežele
Na pobudo ministra za občenemška vprašanja v bonski vladi Kaiserja ustanavljajo v Zapadni Nemčiji posebno organizacijo, ki bo delovala za združitev dežele. Sklicevala bo zborovanja in se zavzemala za pomoč prebivalstvu Vzhodne Nemčije.
Doslej se je za Kaiserjevo pobudo odločilo več nemških organizacij in sindikatov; edino socialni demokrati še niso povedali svoje besede. Brez njihove udeležbe pa akcija ne bi dobro uspela.
V Zenici so začeli graditi največjo stiskalnico v državi
V novi zemski kovarni so začeli montirati stiskalnico s pritiskom 5100 ton.  Ta velikanska naprava, ki bo sodila med največje v Evropi, bo pospešila izdelavo železniških koles in spojk. Vse naprave smo uvozili iz Nemčije, montirali pa so jih domači strokovnjaki.
Zimskega jutra preganjamo na ljutomerski postaji dolgčas in mraz, ki nam leze v kosti. Poleg mene stoji krmežljav otrok, ves premražen, slabo oblečen. Njegova mati se meni z znanko. Pogovor nanese na pijačo.
»Pa mali, ga rad pije?«
»O, pije ga pa še kar rad. Le zjutraj mu ni do vina, po južini pa ga rad zvrne kakšen kozarec,« se pohvali mati.
Tako:	o petletnem otroku
mati z nezadovoljstvom govori, da mu zjutraj ni za pijačo, pohvali ga pa, da jo je vajen uživati čez dan. — Komu izmed nas, ki hoče otrokom dobro, ne gre takšno ravnanje do živega? Koga ne preseneti odgovor te matere in kdo ne obsoja staršev, ki napajajo nedoraslega otroka?
Sledovi take »dobrodelnosti« so vidni na otrokovem obrazu. Bledikav, cmerav in suh je.
Škodljiv vpliv alkohola deluje počasi, a vztrajno. Alkohol je za otroke — zlasti za majhne — največji strup, ki uničuje jetra in druge prebavne organe. Največje posledice pusti na živčnemu sistemu. Duševna zaostalost, ki se očitno kaže v tem, da se otrok slabo uči, je prvi znak poraznega vpliva alkohola. Duševni zaostalosti pa mnogokje sledi popoln duševni razkroj — o otroku pravimo, da je postal norec. Takšen otrok, pozneje odrasel človek, je v večno breme svojcev, pozneje občine, ki ga mora vzdrževati. Sam je za delo nesposoben. Otroku, enako kot odraslemu, ki zavžije večje ali manjše količine alkohola, se močno razširi ožilje, kar je zlasti nevarno pozimi, ko v mrazu utrujen zaspi in mnogo prej zmrzne kot kakšen drug človek, ki alkohola ni užival. Neredko pa se zgodi — pogosti so taki primeri v viničarskih družinah — da starši otroka naravnost zastrupljajo, kar ima lahko za posledico — smrt.
Samorodnice, med njimi zlasti šmarnica, pa skrivajo še eno veliko nevarnost. Nekateri so za njo tako občutljivi, da jim povzroča celo slepoto. (V neki bolnici je ležal ljubek, štiriletni otrok, ki so ga na neki veselici prav na ta način oslepili. Očividcem tega otroka se je trgalo srce, ko je jokal in tarnal, da prav nič ne vidi. Jokala je tudi mati, a zastonj. Otroku ni bilo pomoči.)
Otrok, ki mu s pijačo tako izpodkopavamo ljubo zdravje, je seveda mnogo bolj dostopen za razna obolenja. Kar primerjajmo ga z vrstniki, ki alkohola ne uživajo! Slednji imajo rdeča lička, so polni življenjske radosti, veselja, vedno razigrani, on pa se počuti slabo, se prav ne razvija in se slabo počuti med zdravimi otroci.
Mnogo smo že pisali in govorili o veliki škodi, ki jo povzroča alkoholizem prav v vinogradniških predelih Prlekije in Prekmurja. Zlasti matere so dolžne, da z vso odločnostjo odnehajo navajati svoje otroke  na alkohol, saj sl tako vzgajajo poznejše pijance, ki v svoji
nerazsodnosti morda nekega dne prav nje same poženo čez rodni prag ali jim postanejo v pijanosti življenjsko nevarni.
Vsakdo izmed nas hoče svojemu otroku dobro. In prav zato, ker jim hočemo dobro, se odločimo: ne bomo dajale same, niti ne bomo drugim dopustile, da bi zastrupljali naše otroke z alkoholom, saj nam zanje daje narava dovolj zdravih, edinole primernih hranil in pijač: mleka, masla, jajc, sladkorja, sočivja, sadja — tega pa po naših vaseh in bregovih ne manjka. Naj tega tudi otrokom ne manjka, pa bodo zdravi in družbi koristni člani. D. L.
Ali ste že naročeni na družinsko revijo Prešernove družbe
Revija prinaša poleg romana Karla Čapka »Navadno življenje« tudi druge literarne prispevke v prozi in verzih; dalje poljudno pisane prispevke iz področja znanosti in umetnosti, v »Razgledih« pa seznanja bralce z zanimivostmi po svetu. Revija objavlja tudi gledališko, filmsko in knjižno kritiko, pojasnila objavljenih umetniških slik, poleg tega pa še vrsto praktičnih nasvetov in prispevkov za dom in tudi za razvedrilo.
Revija izide desetkrat na leto, v vsaki drugi številki pa bo priložena umetniška priloga: večbarvna reprodukcija umetniške slike ali grafike. Poleg tega je lepo opremljena s številnimi slikami in tiskana na finem brezlesnem papirju velikega formata. Vkljub visokim stroškom (preko 1200 din) je naročnina le 500 din (za člane Prešernove družbe 450 din). Tako nizko naročnino so omogočili delovni kolektivi, zadruge, ustanove in drugi s svojimi prispevki. Zato naj ne bo zlasti delavske in kmečke hiše. v katero ne bi redno prihajala družinska revija Prešernove družbe Obzornik.
Naročila pošiljajte na Upravo revije »Obzornik«, Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča 9, naročnino pa na naš tekoči račun pri NB št. 601-T-352.
Prešernova družba.
Katere  sorte vinske trte pri nas najbolj uspevajo?
Znani slovenski vinogradniški strokovnjaki so pred kratkim sestavili poseben seznam onih sort vinske trte, ki najbolje uspevajo v posameznih vinogradniških okoliških naše republike. Njihovi  strokovni nasveti so vredni pozornosti naših vinogradnikov, saj je v njihovem interesu, da gojijo take sorte, ki jim bodo prinesle največ koristi in dohodkov.
Za področje srednjih Slovenskih goric priporočajo kot glavne sorte laški rizling, sauvignon
in rizvanec, kot postranske sorte pa šipon, neuburgundec in sorto za zobanje. Na gornjeradgonskem predelu najbolje uspevajo glavne sorte renski rizling, sauvignon, laški rizling in šipon, med postranske sorte pa sodijo ha to področje traminec, radgonska ranina, rizvanec in sorta za zobanje. Vinogradniki v ljutomersko-ormoških goricah naj bi predvsem gojili glavne sorte Šipon, sauvignon, laški in renski rizling, kot postranske sorte pa zeleni silvanec, beli burgundec, rizvanec in sorto za zobanje. Priporočilo so dali tudi za prekmurske gorice; v tem okolišu naj bi kot glavne sorte gojili laški rizling, zeleni silvanec in rizvanec, kot postranske sorte pa modro frakinjo, žametno črnino (kavčino), neuburgovec in sorto za zobanje.
Sorta za zobanje je med postranskimi sortami zastopana z 1 do 5°/o, kar bi zadostovalo za kritje domačih potreb po svežem grazdju. Na večji izvoz grozdja v oddaljene kraje pa sploh ni mogoče računati.	K.
PRODAM enostanovanjsko hišo z velikim lokalom, sposobnim za vsako obrt, z gospodarskim poslopjem, vrtom in travnikom. — Hiršl, Tešanovci.
ALI VESTE..............s
... da meri tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje 738 km2? Od tega pripada coni »B« 516 km2. V coni »B« živi približ. 65.000 prebivalcev, v coni »A« pa 296.000. Cona »A« obsega poleg Trsta še pet občin. Od teh so vse razen občine Milje in Trst slovenske.
Tudi vas bo zanimalo 
Ugotovitve ameriških znanstvenikov, ki se utegnejo nanašati tudi na naše življenje
Ameriški znanstveniki so na sestankih Ameriškega društva za napredek znanosti imeti kakih 300 sestankov in na njih prebrali kakih 2000 referatov. Nekatere ugotovitve bodo zanimale tudi vas.
Dr. Dickens z vseučilišča »Lincoln Memorial« na primer ugotavlja, da prosvetni delavci manj časa žive kakor ostali prebivalci.
D. Hagy s texaškega vseučilišča Dullas trdi, da je bolj pogonoma ugotovil rak v želodcu ljudi, katerih sorodniki so bolehali na njem, kakor pri bolnikih, katerih sorodniki so bili zdravi.
Dr. Orlando s chicaškega vseučilišča omenja, da se sivi zobje v ustih ne bi kvarili, če bi ne bilo bakterij in razpadanja hrane.
Dr. Lindegren iz Pittmana trdi, da se je prva in edina celica, iz katere so se razvili pozneje živi organizmi, morda razvila mnogo hitreje, kakor sicer mislimo. Poizkusi s celico kvasa so namreč pokazali, da se mikroskopične celice, ki so se morda komaj spremenile v toku milijard let, sedaj spreminjajo tako, da se že v naslednji generaciji lahko same hranijo.
Ob 50-letnici skupnega življenja Kreftovih dveh
Na Hrašenskem vrhu pri Radencih bosta v kratkem obhajala 50-letnico skupnega življenja zakonca Ivan in Marija Kreft.
Čeprav sta jubilanta skoraj tri desetletja upravljala poštni urad pri Vidmu, sta bila prvo kmetovalca in Vinogradnika. Ivan Kreft ima nemalo zaslug za napredek v kmetijskih, živinorejskih in vinogradniških organizacijah. Že  kot mlad fant je bil član zadruge za vzgojo žrebet na Cvenu, kot samostojen gospodar je postal odbornik Konjerejskega društva za Slovenijo, član Komisije za ocenjevanje plemenske živine, član Bikorejske zadruge v Dragotincih, kot vinogradniški strokovnjak sekvester veleposestva Trautmansdorf ki ga je vzorno vodil, tako da je bilo
zelo aktivno, predsednik Kmetijske družbe pri Vidmu in pozneje odbornik, soustanovitelj in odbornik Kmetijske nabavne in prodajne zadruge, podpredsednik Vinarskega društva v Radgoni itd. Njegova strokovna beseda je vsikdar obveljala in bila temelj mnogim skupnim odločitvam; jubilant, ki je mnogo prispeval k temu, da se je na videmskem področju uveljavila goveja živina simendolske pasme, je vložil obilo truda in znanja za napredek vinograd ništva.
V novi Jugoslaviji, ko se je bližal sedmim križem, se je vidno zavzemal za elektrifikacijo podeželja Pri njem je že eno leto po osvoboditvi zagorela električna luč. Posamezniki so mu to celo zamerili, zato so od Kontrolne komisije
LRS zahtevali naj preišče »če morda ni bila elektrika napeljana na Hrašenski vrh samo zaradi Krefta in Frasa«. Zato mu bodi v veliko zadoščenje, da sovpada njegov družinski jubilej z zaključkom elektrifikacije v ljutomerskem okraju, kjer bo do proslave 20. obletnice »Ljudske pravice« imela vsaka hiša električno luč. okraj pa že tudi prvo električno peč za peko kruha. Na svojo prehojeno pot je res lahko ponosen!
Star kitajski pregovor pravi žena je kakor zemlja in mož kot drevo čimbolj globoko drevo požene svoje korenine v zemljo, tem lepše in močnejše zrase deblo in njegov vrh sega med oblake. To naj bo priznanje marljivi in skromni Kreftovi mami.	E. B.
PISMA
VŰJECA BLAŽA Z
VUJDRI MLAKE
Lüštno je bilo, lüštno f toten noren fašenki! Znebiti smo je pameti no penes fčista lehko, ven mamo ot obeh dveh zmiron bole malo. Lüštno pa je ne bilo v lotmeršken fotoliki, ge so zavolo predrte strehe sedeli po vekimi marelami no nekše fileme razmotavali. Še maje lüštno je bilo to, ka je bilo Jeruzalemovo vino malo pret fašenkon naenok za 40 dinarof dražišo, čiglih je bilo Potlan v jen še zmiron teko vode kak prle. Eni lidje pravijo, ka bi ot nekot malo srpskega vina prpelali, či so naše dumaje gorice že fčista zmrznole. To je resen naš dragi Lotmerk, ven dobiš tijantan f kisili Lüblani dobro dumajo vino že za 180 dinarof.
Gostüvajnščakof je to ta dragija nič ne motila — bar enok naj bro lüštno! Zato pa so eni negi tan prta Ivajnkofcon z auton celo veznoli. Neštrni drügi so veznoli na muzikah, to pa zavolo toga, ka so se po osmih letah še ne ftegnoli nafčiti modern plesof, kak na priliko rigaj-migaj, kürje štenge, hodiponogi no tak dale. Maškorof je bilo letos v Lotmerki dosta več kak lidi. Najprle je nastopila deca. ka je stare nafčila kak se treba vrteti, samo jas sen fse to malo Vida ven so me v nearenskem drengi
fčista f kot zephali. Na san fašenk so mali maškori strügali blato po lotmerških vulicah; v nekih štacünih so jan davali cukre, v drügih pa so jin samo klüke ponüjali. Na maškeradi vekih sen skoro prvo nagrado zadeja, ven sen priša ta f svoji dumaji larfi kakti vüjec Balaš. Komisjun za premiraje pa je bija bole zavrt, te pa je odavaje nekših blokof tak hitro zavra, ka sen si ftegna samo enega küpiti. Potlan pa sen Vida, keko kisile fošije no jala je fčista pres larfe tan okolik camprdinkalo. Nekši det z drvenim imenom nan je nekše znücane špajse ponüja, guča pa je tak klobasično hrvacki, ka je s toga naurok  tekma füčkaja gratala. Oprosta se je, ka je premilo prleščino nemilo pozaba, dere je met vojskoj tan v Bosniji zlati partizane prevaža. Svetiva sen jemi, naj hodi f prleški tečaj, keri je fsakšo večer tan v okrepalnici.
Na pepelnico so se nekše larfice že bole kisilo držale, ven so si na nepohoblanih blajah svoje norlonske štünfe fajn rastrgale. Drügo leto de jih treba pohoblati — blaje, ne larficel — dokič še mamo v Lotmerki še nekaj tišlarof pr dobren zdravji Beteg se je zaenok hapja šoštarije, zato so mestno šoštari jo zaprli; te-
ga predjega vračijo f špitali pot vüroj, duma pa jemi drügi vün-pomaga. Na mali fašenk so fašenki fašenka pret okrepalnico malo poškropili te pa so ga na placi met grozovitnim rüčajom zežgali. Pr sprevodi je komadira pravi tehont s fčista dumajin blekom, potlan pa si ga je na prleških karminah fajn v redi naleja.
Lüštno je bilo tudi na Cveni. Tan je nastopa nekši sabol Fips no bija fsikak bolši kak lotmerški saboli, keri so meli f svojen prašnaten okni Še f toten toplen mesci napis: Fse za zimo! — Pa morti venda itak ne že za zimo, kera nas še čaka! — Saboli so na toti starovični napis gvišno fčista pozabili, ven so lovili tistega svojega pomagača, keri jin je pomaga jezerake sterjüvati.
Ka je bilo pr Mali Nedli lüštno, ta se razmi. Lidi kak na primicji! Lübi Pferdo pa je bole kisilo gleja, ven je bilo pot mizami fse puno punih püter no flakšonof s slatkoj dumajoj pijačoj pa cekarof z mesovjon no krühovjon.
Či sen dozdaj fse hvala, moren za kunec bar malo prfrnkavati. Takših cest kak v Lotmerki pa še na priliko f slatki Nünski grabi nemamo najnč v naši dumaji Vujdrimlaki, kera je že po samen imeni mlaka. To so resen same jame no same mlake! Či nede skorok bole pa či nedo poprprali cest s par foringami šodra, mo Lotmerk prepisati na Blatograt, kak je pre negda bija, Nünsko grabo pa na Blatograb numera ene, obadva pa fotolikali f totih cajtingah, kere bi prafzapraf mogle viditi f fsakši prleški oštariji na pr fsakšen frizeri, ka bi naši lidje steli, kaj se godi duma no pofsodik na toten fašenkovem sveti.
Vüjec Balaš.
Ljutomer — središče Prlekije