poštnina plačana v gotovini LETO LVm V Ljubljani, v sredo 8. oktobra 1930. STEV. 230 1. izdaja Cena 1 Din Naročnina mesečno ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ Ček. račon: Ljub- UredniStvo je v delfska 'izdaja ce- ^^K J* ^Н^^ ^fflfa Ш .ШШшшгт ш ЈшШГ loietno 120 za ШВВШ јШш Ш Ш^ШЛђ^И ШШ deljska izdaja се- ^^^^^^ MSB # Ш ШИи^ ШШШ ШШ JBV Ш Јжир ШЕш Zagreb Uprava: Kopitar- Kopitar jevi ul.b/Ill ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ jeva 6. telefon 2992 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Sestanek Hitler - Vaugoin - Starhemberg ? Kooperacija nemškega, avstrijskega in italijanskega fašizma — Potreba trdne antsfašistične fronte Kaj se godi med Ukrajinci Mi do sedaj načeloma nismo obravnavali nkrajinskega vprašanja, ker smo smatrali za nedovoljeno, da bi zavzeli kako določno stališče, dokler niso na razpolago dokazana dejstva. Mi smo tudi poljsko državo in poljski narod vedno branili in ga zagovarjali, ker je nam krvno soroden in ker je izrazito katoliški, čeravno se nam je včasih dozdevalo, da gotova dejstva iz poljske zunanje politike prav za prav ne zaslužijo našega priznanja. Sedaj pa zvemo, da se je ukrajinski metropolit in unijat. nadškof v Lvovu knez Szeptycki dvakrat zaporedoma v zračnem letalu podal v Varšavo, da pri notranjem ministru Sladkovvskem osebno intervenira v prilog svojih Ukrajincev. To ni več mala stvar. Ukrajinski dogodki so s tem postali lastnina vsega krščanskega kulturnega sveta. Nadškof Szeptycki, bazilijanec po redu, i'e na vzhodu Evrope to, kar je bil med vojno iardinal Mercier na zapadu. Kot neomajen hrast stoji na braniku tam, kjer valovje sovjetskega razdejanja udarja ob obzidje krščanske kulture. Svoje dni je branil svojo čredo proti neiskrenosti avstrijskih vladarjev, ki so ukrajinske unijate izigravali v svoje politične svrhe; pozneje, v svetovni vojni se je ta visokostasiti vladika v meniski halji dvignil proti brutalnostim avstrijske in ruske soldateske, ki jc izlivala svojo jezo nad nedolžnim ljudstvom. Njegov gromoviti »stoj!«, ki ga je zaklical prvemu ruskemu guvernerju v Galiciji, ki je nameraval odvzeti Ukrajincem vero njih očetov, je odmeval daleč v globino Rusije in silovito odjeknil po celi Evropi, on sam pa je moral v žalostno internacijo v rusko stepo. V prvih letih po vojni, ko so se čutili prvi, takrat že nedolžni poskusi poljske vlade, da asimilira ukrajinsko narodno manjšino, ki po statistiki poljske vlade same presega 3 milijone, ki bo pa v resnici dosegla 5 milijonov, je zopet nastopil metropolit Szeptycki in uspešno zagovarjal pravice Ukrajincev v narodnostnem in versko-liturgičnem pogledu. Ako torej danes beremo, da se je sedaj že sivolasi starček, katerega so morali nesti v zrakoplov, postavil zopet na izpostavljeno mesto narodnega voditelja, potem moramo smatrati, da ie poljska vlada v postopanju proti Ukrajincem resnično napravila grehe, ki so graje vredir. Kaj se torej godi v Ukrajini? Dne 21. novembra 1919 je mirovna konferenca poverila poljski državi mandat nad Ukrajinci. Ker niti Ukrajinci tega sklepa niso hoteli priznati, niti ni Poljska sama bila zadovoljna s to rešitvijo, je konferenca poslanikov 1. 1922 prepustila Ukrajino poljski republiki. Od takrat datira v Ukrajini tajna vojaška organizacija U. O. V., ki pa do 1. 1930 ni stopila v javnost. Šele letos je pričela s sistematičnim izvajanjem natančno izdelane borbe proti poljski upravi. Razdirala je železniške tire, uničevala telefon-eke in telegrafske napeljave, razstreljevala mostove, zažigala uradne hiše. Ves kulturni svet mora obsoditi dejanja, ki nimajo ničesar opraviti z moralno upravičenimi sredstvi, s katerimi se narodne manjšine smejo boriti za svoj jezik in svojo kulturno samobitnost. Poljska vlada je bila upravičena, da brani svojo avtoriteto, vendar bi si bila morala staviti dvoje vprašanj, prvič: odkod izvira ta revolucionarni pokret, in drugič: zakaj se je mogel tako razširiti? Ako bi bila raziskovala prvo vprašanje, potem bi bila gotovo našla, da grejo vezi preko meje v sovjetsko republiko, ki ima interes na tem, da dela nemire v Poljski. Zakaj pa je potem poljska vlada nastopila proti ukrajinski nacionalno-demokratični stranki, ki je v vseh dosedanjih parlamentih vodila lojalen boj za svoje naravne in božje pravice? Zakaj je bil aretiran prelat Kunicki in nešteto drugih duhovnikov po deželi, ki s sovjetskimi agenti nimajo ničesar skupnega? Zakaj je bil poslan v !ečo dr. Levicky, bivši avstrijski poslanec in >ranitelj Ukrajincev in njih lojalni voditelj v poljskem sejmu? Zakaj so se zaprle vse ukrajinske šole? Zakaj se kaznuje ubogo kmetsko {jodeželsko ljudstvo, ki si je komaj opomoglo z razvalin, ki jih je zapustila svetovna vojna? In če bi se poljska vlada vprašala, zakaj ee je pokret tako razširil, potem bi bila našla, da je do sedaj sejala nezadovoljstvo, in da rato ne sme pričakovati, da bo žela zvestobo. Ali se je Ukrajincem dovolilo gojiti svoj jezik, ee izobraževati v svojih kulturnih institucijah, živeti svoje v zgodovini izobličeno svojstveno življenje kot narod? Ali je poljska vlada podpirala, da pride ukrajinska duša do pravega izraza, ali je storila vse za gospodarski napredek ukrajinskih kmetov, ali je poskušala vzgojiti med Ukrajinci narodno zavedno in državi udano inteligenco? Kedaj že so Ukrajinci zahtevali svojo univerzo v Lvovu! Te še danes nimajo. Zato ni čuda, če bolj primitivno ljud-etvo, ki je ponosno na svoj jezik in na svoje tradicije, začne delati primere med položajem, ki vlada tostran in onostran sovjetske meje. Saj je še izobražencu težko abstrahirati od vsakdanjih ponižanj in zapostavljanj in sc dvigniti do čiste heroične ljubezni do države, ki mu odreka najprimitivnejše naravne pravice. Mi smo prepričani, da ima Poljska veliko prijateljev med iskrenimi Ukrajinci. Tudi metropolit Szeptycki spada med nje. Njih število bo rasio v razmerju s spoštovanjem, ki ga bo poljska vlada izkazala ljudstvu in njegovi kultun. Naša želja je, da sc na severu F.vrope razvije močna slovanska država, ki bi po svoji notranji Berlin, 7. oktobra. Tukajšnje demokratične kroge jc presenetila vest, da je med novim avstrijskim državnim kanclerjem Vaugoinom, voditeljem avstrijskega »Heimvvehra« in ministrom za notranje zadeve Starhembergom ter voditeljem nemške nnrodnosocialistične stranke Hittlcrjcm dogovorjen političen sestanek. Ta sestanek sc ima vršiti takoj po formalnem razpustu avstrijskega parlamenta v Salz-bnrgu. Sestanek je bil zamišljen strogo inco-gnito. Vodilni politiki nemške metropole to vest, ki so jo dobili iz najboljšega vira, potrjujejo. Ti odlični voditelji nemškega političnega življenja obenem naglašajo nujno potrebo tesne protifašistične fronte tako v Avstriji kakor v Nemčiji, pri čemer bi seveda demokratični elementi morali imeti podporo socialne demokracije. V to svrho pa je potrebno, da marksisti znatno popuste orez listnice Uzunovič, ki je izvajal med drugim: >Nj. Vel. kralj nas je pozval, du za vedno pustilo stare običaje. Naglasiti moram, da je bil 6. jan. skrajni datum za to veliko potrebo. Sedaj ni več, hvala Bogu, ne strank ne osebnih razprtij. Veseli me, da Vas vidim tukaj zbrane složne in pripravljene, da se žrtvujete za kralja in domovino. Vlada je v svojem delu storila vse in bo tako tudi nadaljevala. Obstoja gospodarska kriza, toda vlada se trudi in skrbi, da jo ublaži.« Nato so še govorili Vladimir Ristič. Atana-skovič ter minister Frangeš, ki je govoril o prirod-nem bogastvu južnih krajev in ]>ovdarjal, da je treba samo produkcijo dobro organizirati. Ministri so danes odpotovali v B i t o 1 j, da prisostvujejo naslednji konferenci. K sprejemu pridejo kmetje iz vseh bližnjih vasi, da prisostvujejo konferenci. Razgovori o konhordalu Belgrad, 7. okt. z. Vprašanje razgovorov med našo državo in Vatikanom radi sklenitve konkor-data je prišlo v zadnjo fazo. Razgovori se bodo nadaljevali v Rimu, našo državo bodo zastopali dr. Lujo Bakotic- in prvi pomočnik zunanjega ministra vseuč. prof. Lanovič. Vrnitev gospodarstvenikov iz Grčije Belgrad, 7. okt. z. Včeraj predpoldnc so sc vrnili iz Grčije naši gospodarstveniki. Poleg sodelovanja na konferenci so si ogledali tudi vso večje tovarne in gospodarske institucije ter spomenike stare grške kulture. Imeli so priliko si ogledati Atene, Pireji, Solun in Nausi, ki nosi ime grškega Manchestra. 13ili so vzradoščeni nad prisrčnim in prijateljskim sprejemom. Globok vtis jo zapustila grška iskrenost, katero so pokazali v prizadevanju, da se čim bolj utrdi sodelovanje med obema državama. izvoz vina Belgrad, 7. okt. z. Izvozniška društva iz Bel-grada javljajo, da je veliko povpraševanje po našem vinu v južni Franciji. V jtoštev pridejo samo vina, ki imajo nad 6 stopinj. Vinski podjetniki in izvozniki skrbijo, da se bo zasigural izvoz v čim-večjih količinah. Zakon o elektrifikaciji Belgrad, 7. okt. z. Trgovinsko ministrstvo jo končalo zakon o elektrifikaciji naše države. Izdelan je bil v industrijskem odseku omenjenega ministrstva. Heimtvehr sp pripravlja Gradec, 7. oklpbr i je bila v Gradcu velika skupščina Ilein. . Prisostvovalo ji je nad 6000 oeeb. Štajerski \ .н1ја Heimvvehra Pfrie-mer jo izjavil, da bo treba, če ne pojde drugače, zavzeti rdeči Dunaj z enostavnim pohodom. lleim-wehr stremi za tem, da ustvari veliko nemško državo, ki bo trajala najmanj tisoč let. V Avstriji je nemogoča vlada brez Heimvvehra, ki mu pripada velika bodočnost. Po končani skupščini je bilo defiliranje. Pri tej priliki je došlo do spopada s socialisti. Redaistvo je naglo interveniralo in vzpostavilo red. Pabst se vrne? Dunaj, 7. oktobra. AA. V dobro poučenih krogih sodijo, da «p bo ie tekom tedna vrnil na Dunaj nedavno irgnani vodja ileiniwehra major Pabst Političen pomen Borisove zaroke Mnenje francoskega lista Pariz, 7. oktobra, n. Dnevnik »Lo Soir« ob-jasnjujc ozadje in posledice zakona bolgarskega kralja Borisa z italijansko princeso in pond&rja, da bo ta zakon igral isto vlogo kot protektorat Italije nad Albanijo. Fašistična vlada še nadalje prodira na Balkan in obkrožujo Jugoslavijo. Fašistična vlada ni ničesar popustila v sistematičnem izigravanju Jugoslavije. Poskus oslabiti Malo antanto se ni posrečil. Albanski kralj Zogu je postal italijanski prefekt. Bolgarska in Italija sklepata pogodbe, Italija tlači nemško in slovanske narodno manjši-sie, in med tem, ko obtožuje Jugoslavijo, snuj« proli njej zarote. Bolgarski komitet organizira pe- organizaciji in po svojem kulturnem življenju predstavljala najčistejše vrline krščanstva, ki bi bila za sovjetsko državo veden in živ opomin vesti, vedno žareč dokaz pozitivne sile krščanske etike napram destruktivnemu sovjetskemu brezbožju. Zato bi radi, da bi poljska vlada poslušala svarilni glas metropolita Szeptyckega. riodične vpade v jugoslovansko ozemljo in nihče ne dvomi, v kakšni meri je vezana Bolgarska i Mussolinijevo Italijo. Rim, 7. oktobra. Šef vlade Mussolini je poslal kralju Borisu ob povodu njegove zaroko s princeso Ivano brzojavno Čestitko, v kateri pravi, da zaroka »vtfekuje pečat prijateljstva med narodoma, ki bosta korakala skupaj.« V odgovoru na to čestitko izraza kralj Boris željo, da bi »odkritosrčne in obojestranske simpatije, ki obstojajo med obema narodoma, od dne do dne rastle v srečo in miren razvoj obeh držav.« Bolgarski minister za zunanje zadevo je brzo-javil italijanskemu ministru za zunanje eadeve Grandiju, da tolmači čuvstva vsega bolgarskega naroda, ako izraža prepričanje, da »bo zaroka močno doprinesla k utrditvi žc obstoječega prijateljstva med bolgarskim in italijanskim narodom.« Minister Grandi je odgovoril, da »radostni dogodek, ki vežo dvo dinastiji, obenem posvečuje in okreplja prijateljsko zvezo, ki druži obe državi.« Učni načrt za srednje šole Predvidenih je 30 tedenskih ur Balkanska konferenca Balkanska poštna unija — Medsebojne olajšave na železnicah Institut za duhovno sodelovanje Za gospodarsko unijo med Nemčijo in Francijo Važne konference med gospodarskimi krogi — Poroka hancoskega železa z nemškim premogom — Gospodarska skupnost naj ztssšgura irajen mir Frankiurt, 7. okt. Že delj časa krožijo vesti o gospodarskih pogajanjih med Nemčijo m Francijo. Enkrat so govorili, da se naslanjajo pogajanja izključno na posaarsko vprašanje, drugič je prišlo v javnost, da išče Nemčija velikega posojila v Franciji, nazadnje pa se je pojavila vest, da nameravajo пгтШ industrijalci in francoski lastniki težke industrije stvoritl gospodarsko zvezo, ki bi objemala obe državL Znano je, da so se mudili v Parizu zastopniki Deutsche Bank, ki je do danes največja in najbolj podjetna denarna institucija v Nemčiji, Ravno tako je ugotovljeno, da so zastopniki francoskega jeklenega in premogovnega trusta bivali dalje časa v Frankfurtu, kjer so se istočasno nahajali predstavniki od Rheinische Stahlvverke in grupe Thyssen iz MOhlheima v Porurju. Uradni listi ro slednjič priznali sestanek med generalnim ravnateljem nemške državne banke in predsednikom francoske državne banke. Naravno je, da ni mogoče dati preciznih podatkov o pogajanjih, ki se vršijo za zaprtimi vrati in ki se jih udeležuje zelo omejeno število odličnih osebnosti. Vsi ti poskusi za gospodarsko zbli-žanje med Nemčijo in Francijo so v tesni organični zvezd z veliko zamislijo, katero je v prvih povojnih letih izobličil žcnialni nemški industrijalec in državnik Rathenau, za katero je leta 1921 pridobil tudi francoskega ministra in bogatega industrijalca Loucheurja. Rathenau je namreč izrazil aimenje, da se bo povojna država morala razviti iz politične in narodnostno-pravne enote v državo, ki bo izključno slonela na gospodarskih potrebah. V to svrho jc predvidena v prvem stadiju gospodarsko- carinska zveza med Nemčijo in Francijo, v okvirju katere bi se ustanovile med drugimi tudi \elike organične zveze med nemškim premogom in francoskim železom, Ako bi se ta načrt uresničil, potem bi bila ustvarjena podlaga za gospodarsko blagostanje Evrope, ki bi se na ta način osamosvojila od imperializma angleške Industrije in trgovine. Isti cilj je brezdvoma imel pred očmi tudi Poincare, ko je leta 1923 zasedel celokupno Po-rurje, samo s to razliko da ga je hotel doseči izključno v francosko korist. Ko se je borbeno stanje med Nemčijo in Francijo polagoma zopet ublažilo radi Stresemannove zmerne politike, ki je našla odkritosrčen odmev tudi na francoski strani, se je misel na gospodarsko zbli anje zopet poživila, sicer ne več v velikopoteznem smislu Rathen-auovega načrta, ar-pak s pomočjo delavnih zvez med istoimenskimi industrijami na obeh straneh. Ta možnost se je razmotrivala v znanih konferencah v Thoirijeu in Locarni in še večkrat pozneje v Frankfurtu, v Saarbrucken in v Parizu direktno med interesiranimi gospodarskimi krogi z vednostjo obeh vlad. Najbolj izrazito se je ta težnja pokazala meseca julija t. 1., ko sla nemška in francoska vlada poskušali rešiti saarsko vprašanje na ta način, da bi se ustvaril irancosko-nemški trust, katerega bi se udeležili francoski premogovni in jekleni sindikat ter zveza nemških industrijalcev. V zadnjem času opažamo v nemških gospodarskih in tudi političnih krogih znake, da bo ta zamisel pridobila na širini, ker se čimdalje bolj oglašajo struje za splošno carinsko zvezo s Francijo. Nedavna zmaga nacionalistov teh iskrenih naporov ne samo ni oslabila, ampak jih je ojačila. Carinska zveza med Francijo in Nemčijo je predmet široko zasnovane propagande v gospodarskih krogih znanega ekonomista Friedrich Stcina iz Berlina. Kakor vsi dosedanji zagovorniki gospo- darskega zbližanja med Nemčijo in Francijo, smatra tudi on tako imenovano poroko francoskega železa z nemškim premogom za najkoristnejšo pridobitev evropske gospodarske politike. Tema panogama velike industrije bi v hitrem stopnjevanju sledile še druge. V številkah bi francosko-nerrški premogovni in železni trust izgledal takole: Lani je Nemčija pridelala 155 milj. ton črnega premoga in 166 milj. ton rujavega premoga, pridobila je 6 in pol milj. ton železne rude ter producirala 13 milj. ton surovega železa in 16 milj. ton surovega jekla. Franci'a je za iste postavke producirala 51 mil'., 49 milj. 300.000, 10 milj. in 9 mil', ton. Zdnnmo bi n mško-francoska zveza postavila na trg: 205 milj. ton črnega premoga, 167 milj. ton rujavega premoga, 36 milj. ton železne rude, 23 milj. ton surovega železa in 15 milj. ton surovega jekla. Nasproti temu proizvaja Anglija oziroma britska gospodarska enota 255 milj. ton črnega premoga, 11 mil:. in pol železne rude, 7 milj. in pol ton surovega železa in 9 milj. surovega jekla. Iz primerjanja teh številk prep-ičevalno sledi, da bi francosko-nemški blok gospodarsko premagal angleškega. Ni čuda torej, da so se resno misleči gospodarstveniki in državniki obeh držav, ki ne marajo ribariti po neplodnih vodah nacionalizma, oprijeli le zapeljive misli, da se odstranijo vse težkoče, ki jih je nagroiradlo zadnja desetletja nacionalistično samoljubje, in se zasigura trajen mir s pomočjo gospodarske skupnosti. Zdelo se mi je potrebno, da opozorim na te zelo inleresantne pojave, ker znajo odločilno vplivati tudi na politične dogodke, ki se bodo v naslednjih letih odigravali v Evropi. Aretacije na Primorskem Trst, 7. oktobra, as. Radi птота fašističnega učitelja v Vrhpolju je bilo po vesteh »Piceolija« aretiranih mnogo ljudi. Med dragimi sta bili aretirani dve ženski, ki sta ono noč hoteli tajno prekoračiti mejo. Aretiran je bil tndi župnik, ker je osumljen, da je le malo italofilskega mišljenja. Očita se mu, da umirajočega ni zadosti sprevidel. _nr\'. Ajdovščini so fašisti demolirali pisarno slovenskega odvetnika dr. Biree. ™ Zdravniški kongres v Splitu Split, 7. okt. p. Ves včerajšnji dan je bil posvečen znanstvenemu delu na kongresu slovanskih zdravnikov v Splitu. Končana je bila tema o rev-irntizmu. Delo se nadaljuje v higijenski sekciji. Sekcije, ki so osnovane v poedinih slovanskih deželah, bodo delale popolnoma samostojno, vendar pa bodo podrejene vseslovenskemu Udruženju zdravnikov. Popoldne je imela seje ronlgenološka sekcija. Kongres se je vršil do 7 zvečer. Delegati, ki niso sodelovali v sekcijah, so odšli v Trogir, kier jih je pričakalo številno občinstvo. Snoči je bil prirejen v občinski hiši na čast gostom rout, zvečer pa se je vršila opereta »Mala Floramy«. Sodišča za upravIjanje drž. šum Belgrad, 7. okt. m. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike se bodo formirala vsa sodišča za upravljanje državnih šum do 10. t m. Ta dan začne sodišče poslovati. V zvezi s temi uvedenimi, na novo ustanovljenimi sodišči za upravljanje drž. šum je potrebno ministrstvu za gozdove in rudnike večje število strokovno kvalificiranih geome-trov. Reiiektanti na ta položaj naj se takoj javijo v tehničnem oddelku ministrstva za gozdove in rudnike. Imenovanja, premestitve Belgrad, 7. okt. AA. Z ukazom NJ. Vel. kralja Je na predlog ministra za šume in rudnike imenovan za viš. insp. v 4a/I v oddelku za gozdarstvo Jovan Krajovič, doeedaj šef odseka v 4/1. Belgrad, 7. okt. m. Premeščeni so iz Sokoba-nje у Kočevje višji vet. pristav Maks Š r i b a r v 7-1, iz Kočevja v Ljubljano Viktor de Gleria, viSji vet. pristav v isti skupini in kategoriji. Belgrad, 7. okt. m, Vpokojen je v 3-II Adolf Kosi, poštni uradnik v Mariboru. Belgrad, 7. okt. Za glavnega katastrskega ma-nnpulanta v 2-IIi je imenovan Franjo L a h v Mariboru. Spremembe pri carini Belgrad, 7. okt. AA. S sklepom ministra za finance in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so postavljeni: za carinskega pripravnika v 5-11 pri carinarnici v Mariboru Uzeif Alaj-begovič, dosedanji dnevničar v oddelku za carine; za carinika v 3-11 pri carinarnici v Ljubljani Miodrag Vukovič, začasni pripravnik carinarne v Splitu; pri carinami v Ljubljani za pripravnika v 5-II Anton Sliglič, dnevničar carinarne na Sušaku; za pripravnika v 5-11 pri carinami v Mariboru Anton Hauer, dnevničar carinarne v Splitu. Zagrebške vesti Zagreb, 7. okt. p. V Zagreb je dospel trgovinski minister Demetrovič, ki je obiskal nekatere urade, ob pol 12 si je ogledal razstavo tiska in Izrazil svoje zadovoljstvo nad uspelo razstavo. Zagreb, 7. okt. p. Higienski zavod je sklenil zgraditi novo moderno, trinadstropno stavbo na zemljišču, kjer se sedaj nahaja bolnišnica za kužne bolezni. Licitacija bo razpisana te dni. Zgradba bo stala 4 milijone Din, 2 milijona sla že zasigurana. Dunajska vremenska napoved. Hitre spremembe vremena ob zapadnih vetrovih. Začasno kralko zboljSanje vremena in nekoliko topleje. Po katasiroli zrakoplova Prenos smrtnih ostankov ponesrečence v Pariz. 7. oklobra. AA. Francoski listi pri-občujejo članke, ki v njih izražajo sožalje z nesrečo angleškega zrakoplova >R 101«. S tem v zvezi priobčujejo nove podrobnosti o vzrokih katastrofe, ki pa so polne protislovij. Po pričevanju očividcev je- zrakoplov gorel, še preden je padel na zemljo. Ogenj naj bi bil nastal iz neoprezncetl'kadilca. Fotografi so posneli ostanke zrakoplova z vseh strani, britski veščaki pa nadaljujejo s preiskavo pravega vzroka katastrofe. Bcanvais, 7. oktobra. AA. Razen dveh o priliki katastrofe >R 101 c so prebili vsi ranjenci noč mimo. Za enega se zdravniki bojijo, da bo ranam podlegel. V Beauvais so prispele nmožice ljudstva iz okolice in iz Pariza. V celem mestu visijo črne zaetave. Med venci je opaziti posebno venca francoske in angleške vlade. Ob 10 dopoldne so prispeli v Beauvais zaslo])-niki oblastev, da prisostvujejo prenosu smrtnih ostankov ponesrečencev iz meslne hiše na kolodvor. Ob 11 dopoldne so bila prenešena trupla vseh 47 ponesrečencev na posebni vlak, ki jih bo prepeljal do Boulogne sur mer. Med drugimi je bilo v eprevodu opaziti predsednika francoske vlade Tardieuja, ministra za letalstvo Еупаса in angleškega poslanika v Parizu Tyrella. Nad mestom so krožila za časa sprevoda francoska vojna letala. London, 7. oktobra. AA. Ministrstvo za letalstvo je izdalo uradno poročilo, da je bilo na j-R 101« samo 54 potnikov. Angleški tisk s hvaležnostjo piše o bratski pomoči in zadržanju francoskih oblastev in francoskega naroda. Pot žrtev v domovino Pariz, 7. oktobra, as. Danes je bil v Beauvaisu svečani prevoz žrtev zrakoplova r>R 101«. Po slovesni elužbi božji v katedrali se je začel pomikati sprevod na koledvor. Na čelu je stopala četa pehote z zastavo in godbo. Nato je sledila četa mornariških letalcev iz Bresta, četa 24. letalskega polka iz Le Bourgeta, četa konjenice iz Compiegnera in divizija 24 topov. Čete so korakale mimo krst, ki so bile pokrite s angleškimi in francoskimi zastavami in obsute s cvetjem. Za krstami so šli rodbinski člani in oficielne osebnosti. Tem pa so sledili tisoči domačega prebivalstva. Baterija 4. topniškega polka je med sprevodom oddala čnstni salut s 101 strelom, dočim so krožile nad mestom tri letalske eskadrile 34. letalskega polka. Ob 1.15 je odpeljal posebni vlak trupla v Boulogne. Vlaku so bili priklopljeni trije vagoni I. razreda za zastopnike angleške vlade, sorodnike in tri lahko ranjene z zrakoplova. V Boulcgneju so potem po kratki paradi 101. mornariškega polka prepeljali krste na angleški križarki »Tempest« iu »Tribune«. Zopet je topništvo oddalo 101 strel, dočim je godba igrala angleško in francosko liimno. Ob 5 popoldne sta odpluli angleški ladji. Od 4 ranjencev, ki so Se estali v bolnišnici v Beauvaisu, se je trem že zbolišalo stanje, dočim je imel četrti ranjenec, mehanik Church zelo hudo noč in se je bati za njegovo življenje. Seja velikega iašisiičnega sveia Raztegnitev smrtne kazni Rim, 7. okt. p. Zvečer ob 10 se bo vršil v palači Venezia sestanek velikega fašističnega sveta. Potrjeno bo imenovanje novega tajnika Giuratija, nato se bo razpravljalo o notranjem in zunanjem položaju, verjetno je, da bo zunanji minister Grnn-di imel referat o poslednjih italijansko-francoskih pogajanjih. Velik interes vlada za vprašanje gospodarske situacije v Italiji in o načinu kako odstraniti gospodarsko krizo. Milan, 7. okt. as. Pravosodni minister Rocco je na današnji prvi seji velikega fašislovskega sveta, ki se je sestal k jesenskemu zasedanju, sporočil, da predvideva novi italijanski kazenski zakonik zo- petno uvedbo smrtne kazni za politična in velika navadna hudodelstva. Izjemni zakon od 25. novembra 1926, s katerim je fašis'ični režim uvedel smrtno kazen za lastno varnost za prestopke proti varno3ti države, ima veljavo samo pet let, dokler se ne pripravi novi kazenski zakonik. Smrtna kazen se bo izrekala v bodoče za atentate proti integriteti države, na kralja, kraljico, prestolonaslednika, regenla, na druge prince in na šefa vlade, pri oboroženih vstajah, pri povzročitvi krvopre-litja, pri atentatih proti javni varnosti, če je atentat povzročil smrt več kot ene osebe in za umor z obleževalnimi okoliščinami. V Braziliji pflamti revolucija Položaj vedno bolj resen — Vstaši prodirajo od treh strani proti glavnemu mestu Newyork, 7. okt, as. Ob primerjanju poročil brazilske vlade s poročili revolucionarjev se more smatrati, da je v Braziliji sledeč položaj: Kljub revolucionarnemu rovarenju v skoro vseh brazilskih državah je imelo to gibanje do sedaj uspeh samo v treh centrih. Na jugu je Rio Grande do Sul trdno v rokah vstašev pod vodstvom Getulia Va-gasa, ki je meseca marca propadel kot kandidat za predsednika države. Njegovi pristaši so prodi.ali proti Sv. Katarini, da bi zavzeli mesto Florianopolis. To mesto pa je že bilo v rokah tamka šnjih vstašev, s katerimi so se sedaj združili. Tudi država Parana je baje pristopila k vstašem, kar pa vlada zanika. Južni blok razpolaga z nad 80.000 mož pehote, ko-njeništva in topništva in je baie že začel prodirati v treh kolonah proti San Paolu. Vlada 'e poslala proti njim del fcrodevja z več imt oddelki vojske. Dve vo ni ladji pa, ki sta ie prip'uli do Rio Grande do Sul, pa sta baje prestopili k vstašem. Blok srednjih držav je ločen od južnega bloka samo še po državi San Paolo in ima svoj glavni sedež v državi Minas Geraes, katere glavno mesto Bello Horizonte se je udaio vstašem pri prvem napadu. Ker meji Minas Geraes ob državo Rio de Janeiro, je vlada tu takoj mobilizirala čete in hoče zopet zavzeti Minas Geraes, preden bodo vstaši z juga ogrožali glavno mesto. V nedeljo je oddelek letal metal bombe na mesto Bello Horizonte. Močne čete so zopet zavzele Rio Preto in se hitro bliža o mestu Bello Horizonte. Med srednjim in južnim blokom je še negotovo stališče držav Bohia in Pernambuco. V Ba-hiji so v nedeljo izbiuhnilt nemiri, v katerih j« bilo ubitih 5 oseb, 9 pa ranjenih. V pouli nih bojih je bilo razbitih 72 voz cestne železnice. Iz poročil pa ni razvidno, katera stran je zmagala. Severno cd Pernansbuca je tretji veliki vstaSki cenler, ki obsega države Pinuhy, Ccara. Rio Grande del Nor-te in Parahyba. Od lam ni dosti vesti, Čuje se, da so vstaši v nedelo začeli prodirati proti državi Parana, da pa so bili odbiti. Predsednik Prestes je trdil newyoršklm .dopisnikom, da je zvezna vlaaa popolnoma gospodar položaja in da imajo vstaši v posesti samo Minas Geraes in Rio Grande do Sul, V Washingtonu pa se vendar položaj presoja mnogo resneje. Vzrok revolucije v južni Ameriki je menda v zvezi s slabim gospodarskim položajem, posebno, kar se tiče kavinega trga. Newyork, 7. okt. as. Zadnja poročila Iz Mon-(evideu javljajo, da postaja peležaj v Rio de Janeiro vedno resnejši. Ker Jc prešla država Pernam-buco k vstašem, imajo sedaj vstali v svojih rokah najvažnejšo radio-postajo, s katero lahko vzdržujejo zveze z vsemi svojimi deli, V Rio de Janeiro je že nastalo pomanjkanje živil. Mestna občina je bila prisiljena racionirati živila. Mohilizacija armade. New York, 7. oktobra, as. Ker se revolucija v Braziliji rapidno širi, je brazilska vlada odredila, da se v 30 dneh mobilizirajo vojaške rezerve prve in druge kategorije. Dalje je vlada odredila, da so takoj rekvirirajo nabrane zaloge živil za prhrano vojske in zavarovanje glavnega mesta. Mironescu sestavi novo vlado ? Bukarešt, 7. okt. as. Danes dopoldne je kralj v Sinaji sprejel v avdienci kmetijskega ministra Mihalaheja in pravosodnega ministra Juniana. Najprej je sprejel vsakega posebej, potem pa oba skupaj. Razpravljal je z njima o položaju, ki je nastal po vladni krizi. Ko je minister Mihalahe ob 6 popoldne zapustil kraljevo palačo, je izjavil časnikarjem: »S kraljem sem razpravljal o programu naše stranke in o onih aktualnih problemih, ki zahtevajo hitre rešitve. Kralj je za to, da se nadaljuje režim narodne kmečke slranke in da se okrepi parlamentarni in ustavni sistem. Ker smo se v tej točki lahko zedinili, je ostalo samo še, da se določi oseba, ki naj bi sestavila nov kabinet « Na vprašanje, ali je Mihalahe priporočil kralju lako osebnost, je Mihalahe odgovoril, da za to ni poklican. Po njegovem osebnem mnenju se bo sestava kabineta poverila zunanjemu ministru Mironescu. Mironescu se odpelje julri v Sinajo, kjer ga bo sprejel kralj. Pojutrišnjem bodo prišli h kralju voditelji oetalih strank, in sicer Jorga, Lupu, Jurij Bratianu in Ava-rescu, dalje predsednika obeh zbornic. Zdi se, da bo kriza trajala še par dni. Zunanji minister Mironescu je izjavil vašemu dopisniku, da je v primeru, če se mu poveri sestava vlade, kljub težavnemu položaju pripravljen, prevzeli nase lo odgovornost. Treviranus zopet izjavlja Berlin, 7. okt. AA. Neka ameriška novinarska agencija je objavila razgovor z ministrom Tre-viranusom, ki je baje izjavil, da bo vlada potem, ko bodo odobreni nujni krediti, odgodila državni zbor do marca. Vlada bo delala med tem časom brez parlamenta. Nadalje bo uvedeno delno prisilno delo za brezposelne pri javnih delih. V pol-uradnem komunikeju Treviranus naglara, da so v poročilu ameriške novinarske agencije označene le možnosti notranjepolitičnega razvoja v Nemčiji in da to poročilo nikakor ne predstavlja političnih smernic sedanje vlade. Poljska kmetska zveza razbita Varšava, 7. okt. as. Ena izmed petih demo-kracijskih opozicijskih strank, to je kmečka zveza, je razbita. Dočim so njeni voditelji deloma v zaporu, voditelj frakcije Dombski pa je še bolan radi svoječasnega napada, je del članov v Varšavi ustanovil glavni odbor, ki je odstavil predsednika stranke in njegovega namestnika, napovedal zvezo z ostalimi levičarskimi strankami in priporočal listo Pilsudskega. Odstavljeni predsednik stranke izjavlja, da so novi odbor skrpucali s tem, da so jim obljubili prosto vožnjo na železnici in povrnitev stroškov. Odbor obstoja iz elementov, ki so bili večinoma že davno izključeni iz stranke radi poneverb in bili celo sodnijsko kaznovani. Resnična kmečka zveza pa je osiala zvesta zvezi opozicije. Odmev praških demonstracij Praga, 7. okt. as. Na včerajšnji seji praškega občinskega sveta so nemški občinski svclovalci napadali praškega župana dr. Вахо radi protinem-ških demonstracij. Zupan dr. Ваха je izjavil, da ne pripušča, da bi radi nemških provoltacij češka policija bila poslana na ulico proti češkim manife-stantom. V Pragi so nemški elementi, katerim je na tem, da nastanejo v Pragi nemiri. Drobne vesti Basorah, 7. okt. AA. Letalka Bruce, ki je odletela v nedeljo v Jask in ki so jo pogrešali, je bila prisiljena pristati na planini Mubara, 35 milj od Jaška. Pogrešano letalko so našli živo in čilo. Guadalagara, 7. okt. AA. Radi silnega viharja na jezeru Lac Chapala v Mehiki se je potopila ladja z izletniki. Iz jezera so potegnili doslej 10 mrtvih, petorico pa pogrešajo. Belgrajske vesti Belgrad, 7. okt. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za šume in rudnike v sogiasju s predsednikom ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o zaščiti specijalnega brinovega lesa za potrebe državno obrambe. Belgrad, 7. okt. m. V Belgradu se v kratkem otvorljo strokovne šole za metalurgično, avto-me-hanično, tekstilno, keramično in kemično obrt. Te šole so velikega pomena za razvoj naše industrije v bodoče. Belgrad, 7. okt. m. Z včerajšnjim brzovlakom se je vrnil v Belgrad poljski poslanik na našem dvoru Babinski. B*frad, 7. okt. m. Z včerajšnjim brzovlakom se je vrnil v Belgrad poljski poslanik na našem dvoru Babinski, Belgrad, 7. okt. AA. Avstrijski poslanik na našem dvoru Herman PLoenis je odpotoval danes iz Belgrada na enomesečni dopust. Za časa njegovo odsotnosti ga bo nadomeščal g. llerbert Troll-Oberfeld, tajnik poslaništva. Belgrad, 7. okt. z. Zunanji minister dr. Marin-kovič je sprejel poljskega poslanika Babinskega v zvezi s trgovinskimi pogajanji med našo in poljsko državo. HMELJ Žalec, 7, okt. П*. Na t-gii traja dalie živahna povpraševan e po hme'ju. Cene ro ostale v splošnem nespremenjene od 300—550 Kč. Razpolože. nje je čvrsto. Umor na Vipavskem Zločin, ki se je zgodil v soboto okrog 20.40 v Vrhpolju pri Vipavi, je zopet dokazal, da smatrajo italijanske oblasti in fašisti slovanski živelj v Pri-morju odgovoren za vsak zločin, ki se tam zgodi. »Piccolo della Sera* z dne 6. oktobra prinaša o umom obsežno poročilo in dokazuje, da je zločin posledica političnega sovraštva Slovanov do Italije in fašizma. V soboto zvečer je bil ustreljen v Vrhpolju v Vipavski dolini učitelj Sottosanti. Fran-cesco Sottosanti je bil star 35 let in doma iz Piazza Armerina v Siciliji. Deloval je kot učitelj na šoli v Vrhpolju, kjer je tudi živel z ženo in peterimi otroki. List pravi, da je bil ugleden učitelj, ki je užival zaupanje ljudstva in bil priljubljen pri vseli. Sottosanti je bil navdušen fašist in miličnik, ki je z veliko gorečnostjo služil v slavni 62. soški legiji, pri kateri je bil imenovan celo za začasnega voditelja čete miličnikov v Vipavi. Okoliščine List nato podaja točen opis in potek zločina. Zločin se je zgodil pri vrhpoljski šoli, ki stoji malo proč od vasi ob stranski poti, ki vodi na deželno cesto. Šola ima vrt, ki je ograjen z žično mrežo. V vrtu samem stoji par dreves in grmičev, tako da se vsak prav lahko,skrije za ograjo, dobro zakrit z grmičevjem. Učitelj Sottosanti je imel navado, da je vsak dan, potem ko jo izvršil svojo dolžnost v šoli, odhajal v Vipavo, kjer je pomagal občinskemu tajniku, ki je bil preobremenjen z delom. V občinski pisarni je namreč pred kratkim pomagal še neki Kavčič, ki pa je moral pustiti službo zato, ker je bil baje protiitalijanskega in protifašistovskega prepričanja, kar je zlasti pokazal pri zadnjih volitvah. Ta Kavčič jo baje pred kratkim zbežal skrivaj čez mejo v Jugoslavijo. Kako se ie zgodil zločin V soboto je učitelj Sottosanti šel popoldne zopet v Vipavo. Najprej je pomagal občinskemu tajniku, nato pa je šel pogledat v dom fašistovske mladinske organizacije »Balilla«, pri kateri je '-:1 delaven član in odbornik, nato pa se je razgov s fašistom dr. Delpinom, krajevnim fašistovsk. i tajnikom Anselmijem in drugimi prijatelji v vipavskem baru. Po 8 pa se je učitelj odpeljal s kolesom domov. Ko se je pripeljal do šole okrog 20.40, ga je pričakovala žena s sinčkom na oknu. Učitelj je stopil s kolesa in se pogovarjal z ženo. Nato je šel k vratom, do katerih je vodilo par stopnjic. Svetil si je z lučjo na kolesu, ki ga je peljal s seboj. Ko je prišel do vrat in hotel vtakniti ključ v ključavnico, so odjeknili skoro naenkrat trije streli. Učitelj Sottosanti je omahnil s strašnim krikom in padel zadet vznak po stopnjicah, dočim je v desnici še krčevito stiskal ključ. Takoj nato je prihitela žena s petrolejko in našla stokajočega moža na stopnjicah. Vsa prestrašena je planila k njemu, ki je ležal okrvavljen in njenemu se je pridružil jok otrok, ki so prihiteli za materjo iz hiše. Vzdihovanje je privabilo sosede iz bližnje okolice, ki so takoj nato hiteli po zdravnika dr. Delpina, ki se je pripeljal z avtomobilom na pomoč. Vendar je prišel zaman. Nesrečni učitelj mu je izdihnil v naročju. Preiskava Kmalu za zdravnikom so prišle tudi varnostno oblasti, začele s preiskavo in dognale okoliščine, v katerih je bil storjen zločin. Komisija je ugotovila iz sledov šiber na vežnih vratih, blatnikih ter na pnevmatiki učiteljevega kolesa, da so padli streli iz dveh lovskih dvocevk, ene zelo velikega, druge malega kalibra. Iz tega sklepajo, da sta izvršila umor dva zločinca, ki sla zbežala kakor so dognali šele zjutraj po sledovih, vsak na drugo stran in sicer eden na deželno cesto, drugi pa na stransko. Kljub temu, da so karabinerji začeli zasledovati zločinca takoj zvečer, jih vendar niso mogli izslediti. Imela sta dovolj časa, da sta se v temi lahko dobro skrila. Truplo umorjenega so pokrili in nato odpeljali v Vipavo, kjer se je vršila obdukcija. Obdukcija je pokazala, da je bil učitelj smrtno «adet od šiber v tilnik in na več krajih v hrbet in hrbtenico, od krogle pa v leva pluča. Radi teh poškodb je tudi tako hitro izdihnil. Položili so ga na mrtvaški oder v dvorano vipavskega fašja, pred katerim je vso noč stražila častna straža fašistov. Brez uspeha? Zločincem še vedno niso na sledu. Preiskavo rodi zaenkrat goriški policijski ravnatelj Mo-desti, ki je razvil velik aparat, da zločince izsledi, vendar pa dosedaj še ni rezultata, ozi- F, Slikanje zapne cerkve v Pečah Cerkev sv. Jerneja v Pečah je ravnokar na novo poslikana. Delo je prevzel slikar Ciril Križnar, kateri je bil skozi devet let v šoli nepozabnega mojstra rajnega Simona Ogrina, in je vse delo izvršil v splošno zadovoljnost glede fresk, kakor tudi ornamentike. V prezbiteriju sta nad velikim oltarjem dve freski: ena predstavlja angela s kadilnico, druga angela z vrčki za daritev. Tretja freska je zadaj za šipovnikom — skupina štirih angelov, ki ;ledajo dol na tabernakelj. Stvarno kritiko o teh resicah prepuščamo seveda strokovnjakom, toda vidi se. da bi tudi pokojni Ogrin, ki je bil mojster v freskah, ne mogel kaj lepšega napraviti Dobro je slikar pogodil tudi okvire okrog fresk, da se ti zdi, kakor bi bili masivni in na svod pritrjeni. Nad vrati v zakristijo je manjša freska — Jagnje božje v podobi kroga tudi s plastičnim okvirjem. Spodnje stene prezbiterija so spolnjene z marmo-rfranimi tabelami in s plastično borduro. Nad vse krasno jo pa izdelan tako zvani ši-povnlk, to je slavolok med prezbiterijem in ladjo. Zgornji lok jo napolnjen s štirimi ornamenti v barvah, med temi so tri male freske angelskih glav. Spodnji lok je pa okrašen s plastičnimi peresi v obliki venca. Notranjo stran slavoloka tvorijo plastične kasete, notranjo stran stebra nad obhajilno mizo pa plastičen ornament. Zunanja stran stebra Je marmorirana. Zgornji friz jemarmoriran rdečkasto, spodnji zelenkasto, kapiteli (zimsi) so pa v treh pasih pozlačeni. S šipovnikom popolnoma harmonirn cerkvena ladja, katera je nn svodu preprežena s plastičnimi Stukaturami in ima v sredi simbolično fresko, ki predstavlja tri božje čednosti. Vso je lalmo in prav nič kričeče. Druga večja freska je v ladji nad vhodom pod zvonik, kjer jc edini prostor za večjo sliko. Tudi ta freska v velikosti nasprotnega okna ee je izborno posrečila. Predstavlja sedečega Kristusa s presvetim Srcem, s križem, na katerem je trnjeva krona, s kelihom, nad katerim je bila ho-stiia, in z jaslicami. Kristus te prijazno gleda in ti kaže z roko, kakor bi ti klical: »Glej, kako le ljublm.< Stenski stebri v ladji so marmorirani, spodaj roma se nič ne izve o njem. Fašistični listi do-kuzujejo dalje, da Sottosanti ni imel nobenih sovružnikov med slovenskim prebivalstvom, pač pa da je imel konflikt z že imenovanim Kavčičem, ker je bil ob priliki zadnjega »plebiscitne pripravil Vrhpolje do tega, da so šli buie vsi volit režim. Mogoče, pravijo, da mu je kdo zameril, da je po odpustu Kavčiča iz občinske službe v Vipavi, sam prevzel Kavčičeve posle. Kljub temu, pravijo italijanski listi, da je izključen vsak osebni motiv umora iz maščevanja, ampak da ostane ie političen moment. Umor je čin tajne organizacije, ki je hotela dokazati, da kljub tržaškemu procesu obstoju dalje in ima še vedno raztresene po Julijski krajini svoje trojke in zaupnike. Preiskava je naperjena v prvi vrsti v to smer, dasi je prav na tej bazi izredno težka. Pogreb Pogreb Sottosantija sc je vršil 6. oktobra. Navzoče so bile vse civilne in vojaške oblasti in predstavniki fašizma iz goriške province. Pogreba so se udeležili tudi šolski otroci v uniformah »Buliile« in »Piccole itnliane«. »Na obeli straneh sprevoda« — poročajo italijanski listi — »je stalo ljudstvo v gostem špulirju, očividno ginjeno in zavzeto od tragičnega dogodka.« Idrijski fašjo je poslal goriški centrali sledečo brzojavko: »Idrijski fašisti, ogorčeni nad novim prokletim zločinom, pozdravljajo novegu mučenika revolucije in, pripravljeni k vsemu, zahtevajo izredne odredbe.« Fašistični konzul Avenanti jim je odgovoril: »V imenu padlega tovariša pozorno stražite mejo!« Napad na „Novi lisi" Kljub temu, da preiskava ni prinesla šo nobenih pozitivnih rezultatov, se je po stari navadi obrnilo vse sovraštvo na Slovence v Pn-inorju. Tako je moralo po nedolžnem plačati zločin uredništvo in tiskarna »Novega lista«. V nedeljo popoldne okrog treh se je zbralo nekaj fanatičnih mladeničev, ki jih je umor v Vrhpolju, katerega so seveda pripisovali brez vsakega ruzloga slovanski manjšini, tako razburil, da so napadli uredništvo katoliškega »Novega lista«, češ, da le-ta s svojimi članki goji in neti sovraštvo do italijanskega živijo med slovansko manjšino. Razbili in razdejali so opremo v uredništvu, uničili stroje in poskušali zažgati poslopje. Sicer so prišli kmalu karabinerji in drugi orguni, ki so preprečili popolno razdejanje poslopja. Kasneje so druge skupine fašistov skušale vdreti v stanovanja urednikov »No- 1 vegu lista« in z njimi obračunati, vendur je oblast to preprečila s tem, du jc dala močno zastražiti uredništvo in tiskarno, kakor tuai stanovanju urednikov. Demonstracije proti Slovanom so se sicer nadaljevale in demonstruntje so vzklikali proti slovanski orgunizaciji, ki je, kakor trdi italijansko časopisje, orgoniziralu ta zločin. Policija je napravila red šele pozno ponoči, vendar se je sovražno razpoloženje proti slovanski manjšini, ki jo po krivici in brez dokazov obdolžujejo tega zločina, zopet poostrilo. Fašistični list o napadu na „Novi lisi'4 Da upravičijo neutemeljeni napad na »Novi list«, ki se je zgodil samo zaradi tega, ker goriški fašisti že dolgo časa samo iščejo povoda, kako bi ga mogli ustaviti, slikajo seduj ogorčenje zaradi Sottosantijevega umora v najbolj živili barvah. Zločinci dn so svoj zločin izvršili s tako hladnim cinizmom, da človeka pretresu groza. Niso imeli ozira do žene, ki ima že v petič postati mati, ampak so mirno čakali, da se vrne domov oče, ki ga je žena pričakovala z otrokom v naročju pri oknu. Vse to so videli, pa jih to ni zadržalo, da ne bi umorili očeta nedolžnih bitij. Zato je bila »epizoda«, kakor imenujejo fašistični listi divjaški napad na uredništvo kutoliškega lista, samo legitimna reakcija na globoko razburjenje, ki se je polastilo ljudstva. Sicer pa na so oblasti kmalu intervenirale, da preprečijo eventualne ekscese, upravičene zaradi ogorčenja nad podlim zločinom. Tudi zvečer je oborožena sila v Gorici vzdrževala red, tako da se ni zgodilo nič hudega. Ali sle že kupili sretor Doma slnlhiiM? 5 Dtn / Žrebanje l.irec. je ob klopeh poldrug meter visok oljnat pas in nad njim barvasta bordura, slikana prostoročno. Sploh so vsi ornamenti prostoročni, nikjer nič šablone. V stranskih kapelah je višnjevo nebo, posejano s pozlačenimi zvezdicami in na lokih plastičen ornament. Vsa slikarija v cerkvi tako v celoti, kakor v I>osameznostih naredi na gledalca najboljši vtis. G. Križnar je tukaj pokazal, da se je pri pokojnem g. Ogrinu ne samo učil, ampak se tudi od njega toliko naučil, da ga v freskah in v ornamentiki, zlasti v plastiki popolnoma dosega, v spretnosti in hitrosti pa celo prekaša. Sicer pa, ponavljamo še enkrat, stvarno kritiko prepuščamo strokovnjakom in ljubiteljem lepote, ki so vabljeni vsi, da si ogledajo v Pečah lo najnovejše delo cerkvene umetnosti. Župnik Ogrizek. Dober tek Kurjač Stevo iz Pukraca je stavil z delavcem Luko, da mu bo plačal vse, kar bo suedel od 7 do 10 zvečer. Treba povedati, da je Luka znan kot dober jedec, ki v treh urah uniči cel hrib jedil. Točno ob 7 se je zdaj Luka lotil ponujenega mu »dela«. v er.i uri je že pojedel 2 kg salame, za 3 Din kruha, za 20 Din sira, kar je žalil z 8 steklenicami piva, 6 čašami brizganca ler s precejšnjo količino žganja. Vmes je pokadil eno »Savo*, nazadnje pa požrl še — 3 žive muhe, kot za nekak desert. Ko je kurjač Števo videl, da je bilo vse to za Luko šele nekaka malica in da čudovitemu jedcu apetit prav za prav šele narašča, se je ustrašil posledic prostovoljne stave, — preveč globoko bi mu bilo treba seči v mošnjo. Luka bi mu bil v treh tirali pojedel pol trgovine, si je mislil, pa je razglasil, da stava — ne velja. Pripovedujejo, da je Luka nekoč pojedel cejo eno ntuhoiovko, na gosto nalepljeno z muhami. Muholovko je razrezal na drobne kosce ter jo nato hrabro spravil v želodec. Za stavo je dobil tistikral zlato žepno uro. — Dober tek! f Jože Zurc ' N V ■, ' , : "-'v . ' - J <ч< ''јУ ' шшш " ^jfr Kakor smo že poročali, je 6. t. m. umrl gospod Josip Zurr, Štembur, v 70. letu starosti. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne v Šmihelu. Rajni je bil župan občine Šmihel-Stopiče celih 25 let. Bil je načelnik cestnega odbora 27 let. Njegova zasluga je, da se je zgradil železobetonski most v Valti-vasi, da se je preuredila cesta v Št. Peter in da se je preuredil ovinek ceste pri Otočem. Velike so njegove zasluge, da je Kandija dobila postajo. Na njegovo inicijativo so bile zgrajene šole na Ruper-čah, Šmihelu, Podgradu, Stopičah in Valtivasi. Več let je bil deželni poslanec. Predsednik gostilničar-ske zadruge je bil od njene ustanovitve do sedaj. Odlikovan je bi' za zasluge z redom sv. Save V. st. Bil je tudi podporni član domala vseh društev. Bil je dober živinozdravnik in je rad pomagal vsakomur; če je bilo treba, je vstal tudi ponoči in šel zdravit bolno živino. Tabor na Stopnem Molje in fantje leskovške dekanije na Stopnem. Vsako leto pribiti na Stopno na roženvensko i nedeljo veliko romarjev iz sosednjih župnij. Letos j pa je bila udeležba sijajna, udeležencev je bilo nad 5000. Sv. mašo je opravil mil. g. Karel Čer in, ! prošt iz Novega mesta in govoril zbranim o po-| trebi vere. Dr. Natlačen je pojasnil namen katoli-' ške akcije. Pismeno je pozdravil tabor škof dr. Rožni a u. S pesmijo »Povsod Boga« se je zaključilo lepo uspelo zborovanje. Otroci obesili otroka Iz Novega Sada poročajo o čudnem slučaju, ko so otroci pri igranju obesili otroka, ki je bil seveda takoj »mrtev*. Otroci so se hoteli igrati rablje. Za obešcnca je bil določen mali Filip, kateremu so okrog vratu olvezli motvoz ter ga nato pripeli na koL ki so ga rabili za razobešanje perila. Filip je takoj postal v lice ves moder in nek deček ga je vprašal v otroški naivnosti: »Kaj ti je? Menda ne misliš zares umreti?«: Toda mali Filip seveda ni dal glasu od sebe, ker je bil že v nezavesti. Ko so otroci naposled videli in doumeli, kaj so napravili, so se razbežali nn vse strani ter se poskrili. Le eden izmed njih je bil toliko pameten, da je stekel klicat soseda, ki je brž pritekel in prerezal motvoz, nn katerem je visel mali obeše-nec. Otrok je bil brez vsakega znaka življenja. Poklican je bil zdravnik, ki je po polurnem napornem delu 7, umetnim dihanjem in z masažo rešil dečka gotove smrti Kaj prinese Leposlovna knjižnica Z največjo naj>etostjo pričakuje javnost v okviru založniške akcije Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani oznanjene Leposlovne knjižnice. Leposlovna knjižnica bo prinašala za odrasle ljudi, ki imajo večjo izobrazbo, prevode največjih in najslavnejših sodobnih pisateljev. Pri nas so tudi med izobraženci zlasti pomembnejši sodobni svetovni pisatelji skoraj popolnoma neznani. Kolikega pomena pa je seznaniti se baš s tistimi pisatelji, ki odsevajo po svojih delih naš čas in pridobitve sodobnega duha, ni treba posebej poudarjati. Leposlovna knjižnica ima za prvo leto ^a j>rogramu pri nas večinoma še docela neznane, vendar v sodobnem književnem svetu zelo visoko cenjene pisatelje, kar bo njeno vrednost nedvomno še povečalo, kajti odkrila bo našim čitateljem vrsto neznanih novih velikih ljudi: tako Flamca Felixa T i m m e r m a n s a, ki se odlikuje po svojevrstni pesniški lepoti in preprosti globokosti. Njegovo delo »Župnik cvetočega vinograda« je dramatizirano n. pr. z največjim uspehom šlo preko vseh nemških odrov, nekaj let je bilo stalno na programu najimenitnejših prestoliških gledališč in uprizarjalo se je hkrati na najbolj zakotnih odrih v provinci. Knjižna izdaja tega dela je dosegla ogromno naklado. Francoza Fran?isa Mauriaca, romanopisca najčistejše krvi, prodirnega in sijajnega reševalca zamotanih, problemov modernega življenja. Njegovo delo je za ljubitelje izbranega čtiva prava slast in prav poseben užitek. Norvežana Johana Bojerja, ki uživa IX) svetu malone prav tak sloves kakor znameniti Knut llamsun, ki se je našemu ljudstvu tako zelo priljubil. »Izseljenci* so široko zasnovano epdčno delo, ki bo zadovoljilo in zadivilo čitatelja ne le po blesteči nordijski pripovedni obliki, marveč še prav jx>sebno radi predmeta, ki ga pisatelj obravnava in ki je nam, ki smo tudi izseljenski narod, prav posebno blizu. Francoza A n d r e a Gidea, čigar ime je danes morda sploh najtehtnejše v književnem svetu in od katerega nimamo še prav nobenega dela v našem jeziku. »Tesna vrata« se imenuje fini roman, s katerim bo Leposlovna knjižnica seznanila svoje čitatelje. Poljaka W a c 1 a v a B e r e n t a , ki velja za enega najboljših sodobnih poljskih pisateljev in ki si jo znal priboriti poleg Noblovega nagrajenca Reymonta in jiokojnega velikana Zeromskega, največji sloves. Nemca - jezuita Petra Lipperta, ki s kristalno lenkočutnostjo in umetniško silo svojega izraza rešuje duhovno krizo sodobnega človeka, ki mu približuje vrednote nespremenljivega soja s polnim razumevanjem njegove stiske in zbeganosti. >Od duše do duše« je duhovno čtivo za inte-ligenta našega časa, kakor si boljšega ne more želeti. Knjige Leposlovne kmjižnice, ki so zgoraj oznnnjene, bodo vse izšle v prvent letniku, ki se prične v decembru t. 1. — Glede zunanje opreme bo predstavljala Leposlovna knjižnica vzor okusno izdane knjige. — Vseh šest knjig bo obsegalo čez 1500 strani. — Naročnina na vso zbirko velja 15 Din mesečno za v platno vezane izvode, 12 Din 50 [)ar pa za karlonirane. — Prijavite so takoj za naročnika pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Za lavantinsko škofijo je prevzela nabiranje naročnikov Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, na kar opozarjamo štajerske interesente. Avto sta uropala Dva mehanika, že delj časa brez službe, sta tudi v Osijeku zastonj iskala dela. Zato sta se namenila pobegniti čez mejo nad Madjarsko. Svoj namen sta izvršila na sledeči, precoj razbojniški način. Naročila sta v Osijeku šoferja ter se pogodila ž njim za vožnjo v Baranjo; na poti pa sta šoferja od zadaj napadla, ga zvezala in vrgla zadaj na se-dežp, sama pa seveda prevzela vodstvo avtomobila. Med vožnjo pa je prišel zvezani in napadeni šofer spet do zavesti, se zavedel čudnega položaja ter začel rahljati vezi, ki so ga držale. Posrečilo so mu je res, da se je vezi rešil, nato pa je lepo skočil iz avtomobila, pusleč razbojnika, da sta so odpeljala dalje. Zdaj so naši in madjarski obmejni stražniki začeli vestno in natančno preiskavo o tem, pa upajo. dn IhkIo oba napadalca že vjeli in jih primerno kaznovali 01la; pravite ? Ste morda brali, kar je pred dnevi priobčila belgrajska »Politika*? Če niste, berite zdaj, pa tudi drugi, saj se tiče nas vseh. Takole pHe: »Preživel sem počitnice blizu neke slovenske vasi, ki nima niti dvajset hiš. Vas je daleč od ielez-nice, prebivalci so kmetje, vmes je dvoje, troje obrtnikov. Kazen majhne šole г enim učiteljem ni v vasi nobenega urada, niti kakšne večje tovarne. Toda vsako jutro ob šestih sem videl neko ien-sko — uslužbenko jyošle — hiteti proti 4 km oddaljeni ielezniiki postaji, najbliiji v kraju, da od tamkaj prinese dve, tri pisma ali karte ter prav toliko časopisov. Povedali so mi, da se ta pot vrši stalno, v letu in v zimi, Itidi v največjem snegu ali mrazu. — Toda vem za neko vas v južnih naših krajih, ki šteje 6—7000 prebivalcev, desetino učiteljev, ima močno nabavljalno zadrugo, mnogo trgovcev in izvoznikov domačih pridelkov, da niti ne naštevam številnih rodbin, ki imajo ali dijakov ali vojakov v raznih mestih naše države — toda ta vas dobiva še zdaj le trikrat na teden pošto, čeprav do bližnjega večjega mesta viti štiri kilometre ni. Ker bomo v kratkem praznovali 300letnico vaških pošt. je prav, da za to priliko zberemo čim več takšnih primerov.< Tako neznani pisec v »Politiku. člančič hoče zbuditi vtis, kakor da so v Sloveniji boljše in popolnejše poštne zveze in razmere kol pa n. pr. v južnih krajih države. Bog ve res, kako je tam doli v lem oziru? Toda mi vemo, da ima pošto tisti. kateri jo hoče, kateri je je potreben, kateri se bori zanjo, jo prosi, zahteva. In vemo dalje, da je v Sloveniji še precej krajev, kjer pošto hočejo, jo žele, prosijo zanjo, zahtevajo — vse zastonj. Vemo dalje, da je vrsta krajev v Sloveniji, ki so že zdavnaj pred vojno imeli vsakdanjo poštno dostavo, zdaj pa dobi, vajo pošto le trikrat na teden. In vemo končno, da je pošta v enem samem letu v Sloveniji zaslužila čistih 8 milijonov Din in še več, pa vendar gremo nazaj in ne naprej. Kaj pravile na ta dejstva, neznani pisec v »Politiku? Radi klofute — smrt Umor v pijanosti. V Sv. Klari, 7 km od Zagreba, so našli v ponedeljek zjutraj na cesti pred gostilno truplo mrtvega človeka. V ^sti gostilni se zlasti radi zbirajo delavci iz bližnje opekarne, ki o sobotah dobivajo svojo tedensko plačo. Popivanje se seveda nadaljuje potem tudi v nedeljo. Zadnjo nedeljo je v gostilni sedela trojica delavcev, med njimi 281etni Peter Kos, družba je pila pozno v noč. Ob 11 ponoči je prišel v gostilno tudi Pavel Halama, Kosov rojak, doma iz iste vasi. Halama je po poklicu logar ter lovski čuvaj, vsled tega je prišel v gostilno s psom in z lovsko puško na rami. Kmalu potem je prišlo v gostilni do prepira radi čuvajevega psa, ki se je plazil pod mizami; zlasti Kos in njegovi tovariši so se zaradi psa kregali, Halama pa je potem psa še nalašč ščuval na Kosa in njegove. Kos je postajal jezen, srdit, razdražen, v razburjenosti je vstal in stopil k lovskemu čuvaju Halami ter ga pozval, naj mu da mir s svojim psom. Halama se je le nnsmehnil in to je Kosa še bolj zdražilo. da je isti hip že pripeljal lovcu čvrsto zaušnico. Razpoloženje v gostilni je postajalo nato vse bolj bojevito. Okrog polnoči je gostilno zapustil med drugimi kmeti tudi logar Halama, ni pa šel domov, marveč je zunaj skrit čakal svojega nasprotnika Kosa. ki ga je jk> njegovem mnenju dovolj razžalil s klofuto, da se mu mora zanjo maščevati. Ko je nekoliko pozneje odšel iz gostilne tudi Kos, so ostali gostje v gostilni takoj naslednji hip slišali zunaj hiše pok puške. Gostje z gostilničarjem so stekli ven, kjer se jim je pred vrati nudil grozen pogled: na tleh je ležal Kos ustreljen, mrtev, poleg njega pa je stal logar Halama z nagnjeno lovsko puško poleg sebe. Po izvršenem zlačinu se jo logar napotil v svojo občino, kjer se je sam javil na županstvu, nato pa na orožniški postaji. Dejal je, da mu je žal življenja Kosa. toda ker je bil pijan ter strašno jezen zaradi klofute, se nikakor ni mogel premagati. Koledar Sreda, 8. oktobra: Brigita, vdova. ic Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda zagotavlja naravna »Franz-Josef« grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josef« voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. O Krekovi materi in njegovi „skrivnosti" Ob 13 letnici Krekove smrti • Mene spremlja božgi blagoslov in materina dobra dela.« Krek. Prvi' vtisk, ki ga je napravil Krek name, ko sem ga gimnazijski abituric.ni »poznal kot 38 letnega moža, je bil bržkone isti, kakor pri večini ljudi, ki so bili kdaj dal,e časa v neprisiljeni Krekovi družbi: namreč vtisk, da je ta čJovek povsem drugačen, nego smo drugi ljud,e! Zaman iščeš med svojimi znanci njemu enakega ali vsaj močno stičnega. In njegov originalni, a vendar tako prisični nastop — s kom naj ga primerjaS?! Nehote si se vprašal: Le odkod se je ta samca kli mož vzel? Saj takih ljudi kot on pri nas ni, da bi se mogel po njih vrečil Ko sem pozneje bral Platonov Symposion, sem videl, da je prav tak vtisk napiavljal na svoje znance — Sokrat, V veseli družbi govori Alkibia-des slavospev svojemu učiteliju Sokratu in pravi med drugim (c. XXXVI.): »Še marsikaj bi lahko navedel ta in oni v pohvalo Sokratu, in sicer take stvari, da bi se vsi čudili. Toda glede drugih poseonosti bi lahko kdo kaj takega rekel tudi o kom drugem, to pa, da ni (Sokrat) nikomur izmed ljudi sli.en, niti med starodavniki in ne med sedaj živečim rodom — temu se človek ne more dovol, načuditi. Kajti kakršen je bil Achilleus, s tem bi mogel kdo primerjati tudi Brasido in druge; Pe ikleju bi lahko postavil ob stran Nestorja in Antenor,a, so pa tudi le drugi; in stično bi se našle paralele tudi za druge; toda kakršen je ta mož tukaj po svoji posebnosti — prav tako on sam kakor njegovi razgovori — takega pa niti od daleč ne boš našel, pa ga še tako išči, ne med sedanjim rodom in ne med starodavniki.« To Krekovo čudo bo razreševala znanost, ki se bo bavita ž n im. Morebiti ga bo kdo našemu pojmovanju skušal približati tudi v leposlovju. Najzanesljive ša pot za spoznaven e Kreka bo pač genetična metoda: Krek nam bo postal umljivejši, če bomo videli, kako je rastel, če ga torej ne gledamo na višku njegovega razvoja, ampak opazujemo, kako se je zače'a v njem razvijati ta ali ona kal, iz katere je petem zrastla njegova veličina. Zato tudi prva izdaja njegovih spisov ne more biti drugačna nego taka, da se skušajo ugotoviti njegovi prvi slovstveni poskusi in se potem ugotavljajo v časovnem redu poinejši spisi po jezikovnih, stilističnih in vsebinskih posebnostih, ki so se pri njem razvile druga za drugo. Za posebno srečo smatram, da se je naš'o precejšnje število njegovih pisem iz študijskih let, ki bodo vedno tvorila neposreden, iskren vpogled v čarobno bogastvo njegove mlade duše. (Objavljena v I. zvezku, 60—81.) Tam vidimo v vsej neženi-rani domačnosti moža, ki je nastopil svojo službo s tako preprosto, a obenem nadvse svečano označbo duhovskega stanu: »Za druge smo, ne zase!« (Str. 80.) Ta stavek .je Krek dobesedno izvajal in s tem postal velik. Od koga se je pa učil Krek svojega brezpri-mernega altruizma? Tu pridemo k drugemu viru, ki nam poleg proučavanja njegovih spisov in njegovega dela pomaga razlagati Krekovo čudo. Če bi me kdo vprašal, kako si najlaže ustvari pravilno sodbo o KreV'i' ku, bi mu svetoval: Spoznavaj najprej njegovo materi Krek ni samo telesno, ampak tudi duševno njen sin. Videl boš že na njej marsikaj, kar te na Kreku preseneča. ' Krekovo mater poznamo iz dveh glavnih virov: iz pripovedovanja oseb, ki so jo poznale (predvsem seveda iz spominpv gdč. Cilke Krekove), in iz Krekovih spisov, kjer jo omenja kar naravnost ,ali jo pa upodablja v podobi kake druge matere. Kar se tiče prvega vira, je v bistvu vse, kar sem o njej slišal (sam je žal nisem poznal), povedano v I. zvezku Izbr. spisov na str, 12—14. Dostavim naj samo to, da je Krek rekel, neko'iko pač pretiravaje, da je mati edini človek, ki mu imponira na svetu. Recimo morebiti: noben človek mu ni tako silno imponiral kakor njegova mati. O lem pričajo mnogi njegovi spisi. Na svojo mater je mislil kot bogoslovec 1. 1887., ko je pisal o novomašniku, ki je napil svoji stari materi, češ, »da se ima vse, prav vse zahvaliti svoji stari materi, da mu je bila ona angel varuh vsega življenja«. (Izbr. spisi I, 132.) Da je pod tem angelom varuhom res razumel svojo mater, je povsem neprikrito povedal dve leti po njeni smrti v »Slovencu« z dne 22. aprila 1905 pod naslovom Mati: »V moji duši živi samo en izraz za mojega angela. Lice nagubano, razorano čelo; dvoje živih, črnih oči, s srebrom pretkani lasje — tak je obraz mojega angela. Iz oči mi sije ljubezen, močnejša kot smrt; iz srebrnega venca n:i glavi mi govori skrb, živa in čista; iz brazd na čelu in gub na licu pa berem dolgo in težko povest o delu in trudu in žrtvah... Vsaka brazdica, vsaka gubica je liki granitni spomenik srčnih bojev in zmag, nema priča o srcu, ki je izkrvavelo v požitvovalni angelski službi. In duša moja mi priigra k njemu mladega dečka, ki gleda san avo, uprtih oči v daljino, kjer išče meija svo,i bodočnosti. Brezskrben odhaja z doma; tresoča se roka mu pa prekriža jasno čelo... Tak je moj angel!« In če sedaj berete negovo pesem Mlndim dnem (Izbr. spisi I, 85) nadete spet negovo mater kot angela vaTuha. Sam je podčrtal konec; In ko je ni drugod rešitve, rešile me materine bodo molitve. Prav posebno prisrčen spomenik je pa postavil Krek svoji takrat še živeči materi v pc.vesti Božji blagoslov (Koledar Moh. družbe 1900), iz katere je tudi vzeto ges!o ob naslovu teh vrstic. Tu je opisana Janezova (!) mati sko_o dobesedno tako kakor sem bil opisal Krekovo mater po pripovedovanju še živečih prič. Mogel bi kdo na av-nost misliti, da sem imel pri seelavVanju slike Krekove matere to njegovo povest pred očmi kot — vzorec, kar pa seveda ni res, ker sem na Božji blagoslov postal pozoren šel" lan ko leto, ko sem pripravljal IV. zvezek Izbranih spisov. Takole pripovedke Janez o svo i materi: »Mo:a mati so bili posebno dobrih rok. Re-vežev niso le radi podpirali, marveč naravnost iskali so jih. Ko smo bili še v rodni hiši,"je bi'o pri nas pravo shajališče vseh beračev. Pri nas so shranjevali svoje stvari, pri nas prenočevali, pri nas dobili postrežbo v bolezni in pri nas so umirali. (Vse to velja dobesedno o Krekovi materi! Op. p.) Večkrat so nam dejali mati: »Druge dote vama ne bom mogla zapustili, kot tiste ,Bog p'a-čaj', ki sem jih dobila pri reveiih.« — Tudi v mestu so vkljub majhnemu zaslužku vedno dobili dovolj prilike, da so komu kaj djbrega storili. Dve stari revici sta prenočevali v mali izbici, kjer sta stanovala. Vrh tega so imeli še po mestu svoje bolnike. Presliljali so jim, oprali perilo in postregli, kolikor so mogli. Nekaj so sebi pritrgali, nekaj so pa izprosili zan e. Njih zgled je imel veliko moč name. Revež mora revežu pomagati; tako so me vedno učili.« (Velja o Krekovi materi z neznatnimi spremembami.) V naslednjem hočem še navesti odstavke iz besed, ki jih je govorila Janezova mati dan p ed smrtjo, ne da bi se spuščal v vprašanje, v koliko so to vsaj deloma res misli Krekove matere in v koliko nam je le Krek sam na široko odprl vpogled v svojo dušo. »Človek nosi svojo srečo in svoj mir v srcu; če zna prav varovali svoje srce, dobro zanj. Ti sam veš, d i je bilo moje živl en e po človeški sodbi polno trpljenja. Proti volji svojih staršev sem se omožila s tvojim rajnim očetom .. .l Kakor črn cblak je legla neštevilnokrat tekava na moio dušo. Nisem se ji hotela vdati. Mislila sem vselej na druge še bolj nesrečne, Če nisem mogla pomagati komu v dejan u, sem pa moli'a za vse dušne in telesne reveže in kadar mi je bi'o na:huj$e, za duše v vicah, ki izmed vseh najbolj trpe. Vselej brez izjeme je prisral skozi črni obiak svetli žarek božje milosti in zopet sem bila mirna. Slišala sem nekoč v pridigi lepo priliko o možu, ki je bil vseh nesreč poln. Nizal jih je na vrvico kot jagode. Komaj jih je še nosil. Vedno jih je prebiral: la je o materi, ki so mi umrli še mladenm dečku; ta je o sestri, ki mi je zgorela; ta je o ženi, ki mi jo je ubil sovražnik; ta je o loii; ta o po-vodnji, ki mi je naredila toliko škode. Tako je ponavljal svoje nesreče in vedno bolj žalosten je bil. Ko je nekdaj zopet pričel od začetka prebrati jagode svojih nesreč, se mu prikaže nebrška prikazen in pravi: ,Mož, teci, tamle se utaplja » potoku otročiček; reši gal' — Ubogal je in po poti je izgubil prvo jagodo. Usede se in prične iznova prebirati. Zopet se mu objavi prikazen in mu leče: ,Revež je oslabel na polju; teci in nesi mu kaj krepila." Zopet uboga in d uga jagoda se mu izgubi na poti. Tako ga je opozorila prikazen pri vsaki jagodi n.a kako dobro delo in nesrečni mož je nazadnje izgubil vse. Vrvica njegovih nesreč je bila prazna. Star je bil že in slutil je, da bo treba utni'eti. Tu se mu prikaže zopet nebeška prikazen in mu pravi: .Glej, pote prihajam. Sedaj bo vseh žalosti pravi konec. Blagor tebi, blagor vsakemu, kogar jaz spremljam skozi življen el Angel božji sem in ime mi je: Ljubezen do bližnjega.' Pri teh besedah se je angel sklonil k starčku in ga poljubil na vela usta; starček se je sladko na- 1 To jc bilo pri Krekovi materi res tako. Njen oče, mogočni župan v Sodražici, je bil zelo nejevoljen, da je njegova hči Mica vzela »takega berača, ki še svoje hiše nima«. — Op. p. smehnil in angel je odnesel njegovo dušo v sveta nebesa. Tega moža sem skušala posnemati: z dobrimi deli sem iskala tolažbe. Našla sem io.. .• Janez pravi dalje: »Ti nauki so mi mladeniču padali kot rodovitno seme v srce. Premišljal ;em jih neštevilnokrat v svojem življen'u. Vedno bolj sem sam skušal, kako so resnični. Veliko sem se naučil po svetu; toda vsa učenost celega sveta se ne mor« meriti z učenostjo teh b<-sedi. Revna, neuka žena, ki se jc učila v šoli krščanske vere in Bogu vda« I nega življenja, je zna'a to učenost.« Ali nam ne da mati v zvezi s tem, kar vem« ; o Krekovi materi, precej odgovora na Župančičevo vprašanje: »Mož, preprost in dober kakor vsakdaa;l I kruh, genij ne za luksus nego za potrebo, genij širokih mas — kje ie tvoja skrivnost, kje tvoia globočina?« To bi bilo obenem nckai pri pevkov k »liki Krekove matere. Kako ma'enko^t. ki bi io bil še lahko omenil, sem izpustil, da ni spis preveč narastel. To ali ono stvar bo pa po vsej priliki raziskavanje Krekovih spi-ov še spravi'o na dnn. Prav rič ne dvomim, da bo v galeriii velikih slovenskih mster stola vedno na enem najodl'čnejilh mest poleg Cankarjeve tudi Krekova matL __I. Dolenec. Osebne vesti = Književni odbor Matice srbske je izbral za častnega člana Matice Srbske g. Nika Zupaniča, bivšega ministra in ravnatelja etnografskega muzeja v Ljubljani. — V n»5e državljanstvo je sprejel Franc Novak, profesor v Ljubljani. Mata kronika •jk Zimski vozni red »Expres« je izšell ■A- Razstava tiska v Zagrebu, ki traja od sobote sem, vzbuja splošno pozornost. V prvih dveh dneh je obiskalo paviljone okrog 2000 ljudi. V ! mnogih paviljonih je razpoložen tisk 73 držav na j svetu. Pcseben oddelek je posvečen esperaulskim časopisom. V posebnem oddelku se nahaja jugoslovansko časopise iz Amerike, dalje ruski emigrantski tisk ter tisk za slepce. ie Jnblnne cveto v hribih okrog Sv. Lenarta nad Škofjo Loko. Gospodična Tohčka K. nam je ljubeznivo poslala kar polno škatljo tega cvetja s hribov, »odkoder — kakor piše sama — ni bilo še nikoli nič posebnega objavljenega.« Naj bo pa danes. Cvetje je bilo lepo in še precej sveže ter nas je zelo razveselilo, kar javno povemo gospodični Tončki z zahvalo in prošnjo: Pa še drugič kaj! *k Toča na Gumeljnnh. V ponedeljek popoldne je začela padati na Gameljnah močna toča, ki je precej poškodovala poljske pridelke na njivah. Neki kolesar, ki ga je toča zalotila sredi polja, je hotel toči ubežati v vas, toda skozi plasti toče, ki je bila v hipu nasuta po cesti, se je s kolesom komaj preril naprej, zraven ga je pa toča še močno poškodovala po rokah, kjer ga je ranila celo do krvi. it Zamenjano kolo. Zadnjo nedeljo si je Ivan Skrl od svojega brata Franca v Stožicah pri Ljubljani izposodil njegov bicikelj in se ž njim odpeljal po opravkih nekam na Savo, menda v Dolsko. Spotoma se je ustavil v Beričevem pri Gradu in v Tomačevcm pri Kovaču. Ko se je zvečer vrnil domov, jo brat France ugotovil, da mu je brat pripeljal nazaj napačno kolo, ki je sicer čisto podobno njegovemu kolesu, njegovo pa vendarle ni. Nekdo mu ga je moral zamenjati ali v Beričevem ali v Tomačevem. Zdaj pa škrla skrbi, da bi ga morda kdo prijemal zaradi tega salamen-skega kolesa; prosi tedaj tistega, ki je zadnjo nedeljo prav tako odpeljal domov napačno kolo, da se zglasi pri njem, da slvar uredita. Če pa je vseeno prav, pa velja, ker je to kolo menda le nekoliko boljše. if Pankracijl Loterija se vrši nepreklicno 12. oktobra po službi božji. Dobitkov je okrog 400. Srečke še niso razprodane, kupite jih sedaj in pred žrebanjem. Katera srečka ne bo plačana do začetka žrebanja, je neveljavna. Pridite v nedeljo na izlet k Pankraciju in po lepe dobitke! Okrepčila bo dovolj in prav poceni. Čisti dobiček loterije se vporabi za popravo strehe pri cerkvi, ki je že v delu. Na svidenje! ir Kvartet ljubljanske Glasbene Matice v Rnjlienburgu. Iskreno se zahvaljujemo kvartetu, ki nam je na sobotnem koncertu tako dovršeno in mojstrsko pokazal lepoto slovenske narodne in umetne pesmi. Redkokdaj doleti nas podeželano tak užitek. Zato so pa tembolj obsojanja vredni tisti, ki so se tako solidarno in junaško odpovedali temu užitku, tako, da je kvartet pel skoraj prazni dvorani. Pa, življenje je že tako: sama žrtev in odpoved. Le tako naprej, junaki. In doma za pečjo zapojte listo: »Meni se dremlje, meni se dremlje...« Mi vam bomo pa vrnili tisto: »Saj vas je Bog ustvaril tako.« Seveda, tako narahlo 'O '»orno, da vas ne zbudimo. — Lojze Avsenak. 3. Likovič: Hudičev brat FL Šmarne maše I Šmarne maše! Beli ognji planite tw večera vsepovsod, nebeške brazde so polne belega sijaja. Kraške planjave so zastrte z belim sevom, bela blcšooba migota med tihimi bori. Po vrtovih odmirajo bele, zvezdaste rožice, grenkobni dih trudnosti in poznopoletne dozorelosti visi pod nizkimi jablancamL Bel golob se ziblje nad skritim gnezdom ... Potem se skloni noč preko Krima. Tiha in zlata sloni na preih Srobotnika; nebo se je odmaknilo v brezanejno vsemirje, zvezde gorijo mirno, brez trepeta. Bele sence počivajo na rimski cesti, angeli čakajo na devico Marijo, ki bo vzeta v nebeške višave. Šmarna noč na senožetih, pri murnih, šmarna noč v skritih kamricah. Brinje diši, bori sanjajo, šmarne zvezde ee lovijo z angeli... Janezova žena zopet sloni na oknu in šepeta: »Devica Marija, angelski cvet! Reši nas peklenske nadloge, vzemi nae v svoje sveto varstvo. Usmili ee mojega moža, izprosi zanj odpuščan je in etri satanove kremplje... Odvzemi breme kletvet češčena Marija...« Koliko večerov je tako trepetal«, odkar Ji je razodel strahotno ekirivnoet beene kletve, ko Je prodal svojo dušo hudiču ter ee z njim pobratil. Tudi ona je začela hirati, počasi in z bolestjo na srcu... Zima 'je bila prešla; pomladanski vetrovi so oolomili trohne/ifi vrne. Smrek« uo «p preoblek!e v eveitlo zel en i no, majnikn je prizvanjalo, milo in lepo, kakor bi angeli drobili zlate oblake. Janee pa je ostal Se vedno žaloeteo ia nem. Kakor zločinec se je skrival pred ljudmi... Čisto zapuščen je postal. Ustnice so se mu napele, čelo je postalo mrtvaško belo, svetilo se je kakor gladka kost. Kalne oči so razodevale bojazen pred nečem strašnim. Ni bilo pokoja ne spanca. Koliko noči je prečul v onemoglem odiporu do vsega, še drobne zvezde so mu svetile prenizko ter ga motile v žalen! razmišljanju ... Žena je to noč dolgo razmišljala. Kakor vedno, je tudi nocoj čula preko polnoči, da se je mož pomiril in zaspal. Bolest v srcu se je premaknila, neznatno upanje je vzklilo 1 Julri rano pojdeta torej na beržjo pot. Zaobljubila sta se, da poromata z družino na Žalostno goro ter položita v svetišču spravni dar. Jutri torej... 2ena je zastrla okno, pokropila sebe in moža ter nekoliko mirnejša legla. Pod oknom je votlo zašklepetalo. Hudič se je pognal v temo ter nemirno migal s košatim repom. S kremplji je ščegetal po kozji bradi in mižal... Preko polja pa je plaval angel sprave, lep in svetal; obstal je na pragu nesrečne hiše. Goreče solze sv. Lavrencija so kapa le na zemlja * Na iztoku se je razpenjala jutranja pasica, bela in mehka. Redke zvezde 60 se bleščale kakor zlati posevki, brinje >je dišalo v jutranjem hladu, polja so molčala. Stvarstvo je še počivalo v božjem naročju. Janez se dvigne z družino; svečano se pripravljajo nn božjo pot. Z rožnim vencem ovijejo tresoče roke, z blagoslovljeno vodo pokrope čelo in obraz. Ko pa hočejo odpreti vežna vrata, zapahi ne cdjenjnjo; železo in zid eta »e trdovratno sprijeia. Pred hišo pa se reži hudič in žuga splašenim. S kremplji Hščl duri, odtisi ognjenih dlani se poznajo na podbojih. Gospodar Janez trepeče in medli, ko zopet zagleda črnega pobratima, družina se stiska, samo žena se osrči in zamahne z zeleno vejico skozi lino... Hudiču se zaiekrljo oči, spači obraz in grozno zatuli. Besen spodmakne hišni prag, hiša se strese in nevarno zamaje; razsrjena hudoba pa se zakadi v breg, z ognjenimi rogovi orje skalo-vato tal... Šele sedaj popustijo zapahi, družina ee odpravi v glasni molitvi na težko pot pokore. Komaj pa pridejo vrh doda, že se pripodi iz prepadov strahotna, noprodirna megla. Skale oživljajo, zemlja poka, pot se zgublja med zevajočlmi lijaki, iz katerih mole rogate glave. Cgnjene kače sikajo med brinjem, lepo lice zemlje je docela spa-čeno. Gnusna golazen se koplje iz prepadov, grozna žrela se odpirajo. Vmes pa se čujejo glušeči brlizgi in razuzdan smeh. Bratje teme in hudobije v zborih kričijo: »Naš si! Naš si, hudičev brat!« Preplašeni romarji se irmičejo in begajo. Vsakemu je za petami pošast z ostudnim gobcem. Jok se meša z vročo molitvijo. Janez se opira na ženo, ki ga kropi in bodri. Za hip se razdivjane pošasti poležejo, brezna ee zapro, pot se kaže med borovci, zlata zarja se smehlja rakiški planjavi. Pa komaj ee zberejo zbegani romanji, že razkazuje peklenski spak svojo pogubonosno moč in jezo v grozovitih podobah. Na vsak način hoče preplašili romarsko družino in pogubiti nesrečnega kmeta ... Zopet se valijo goreče megle, v prepadih se kuhajo strupene pare, zelene sence se pehajo po lazih, ter tulijo: »Na6 je I Nag je...« Mogočni Krim se trese, Srobotnik je poln ognjene pare. Vihra raztepa oblake, strele se lomijo ob gladkih pečinah. Kameniti pragi ee ru- šijo in grme v prepade. »Vrnimo se!« se prekriža nekdo izmed družine in obstoji. »Nikakor ne I« pokropi) Janezova žena pobožno družbo. »Še majhen ključ prehodimo, pa bomo zagledali Žalostno goro. Zaupajmo v božjo milost!« bodri omahujoče. Čim bolj se bližajo dolini, tem bolj se krhajo peklenske sile. Brezna se mašijo, prepadi pogoltnejo strahotne plazove. Že se kažejo svetle, ljubke jase, ptič se je oglasil na brezi... Hudič pa je obsedel na kamenitem mostovžu in obupno zrl za romarji, ki so srečno speli nizdol. Še enkrat se je zavihtel za njimi, toda ga je preplašil žarek božje milosti, ki je oblival romaive. Grozno rjoveč je planil v gore in se skril v črni megli... Še pet križev — pa se pokaže koncem doline Žalostna gora, polna milosti in zlatega jutranjega si[jaja. Izmučeni rominrji pospešijo korake, da pridejo čimprej e v objem njenih blagoglasnih zvonov. Tam bo končana peklenska zloba, tja si hudič ne upa ... Ko pride Janez z družino k cerkvi, pade na kolena in zahvali Boga za rešitev svoje duše. Srečna družina daruje Mariji v zahvalo par krempljev, ker je rešila gospodarja ir. groznih, peklenskih krempljev. Nato je bila brana šmarna maša. Zvonovi na Žaloslnl gori pojo: rešen si, rešen si! Izza Krima pa vslaja belo jutranje solnce, veliki brat božjega vsemira. Na Žalostni gori nad Preserjem je videti že danes v Marijinem svetišču velikega altnrjn par svečnikov v obliki krempljev. Ljudstvo je navezalo nanje pričujočo legendarno zgodbo. — Pisec. •k V trafiko «1 патепјап. Za pet dinarjev kupiš nekaj Zet in škatljico vžigalic. Oboje se v kratkem spremeni v prazen dim. Kupi raje za teh pet dinarjev srečko aoma služkinj. Zadenei lepo sobno opravo, ki jo boš vse življen.e vesel, kolo, da se boš vozil ne njem, dokler ti ga ne ukradejo, šivalni stroj, ki bodo nanj šivale še tvoje vnukinje, •tensko uro, ki bo Se potem tekla, ko se bo tvoje življenje še izteklo. Premisli torej; 1. decembra je žrebasje. •k Direkcija državnega rudnika v Ljubiji razpisuje direktno pogodbo za nabavo enega pribora dveh specijalnih nanašalnih trikotnikov in enega komada merskega traka iz jekla v dolžini 2 m. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. ie Stara violina v Sremu. V vasi Rakovcu so našli v tamkajšnjem samostanu staro violino z napisom, iz katerega izhaja, da je bila violina naire.ena 1703 v Rimu. Stara je torej 227 let. Za violino je imel lastnik že ponudbo 75.000 Din, toda on zahteva za violino 120.000 Din. ic Kako je ciganka opeharila šoferja. Čudno, da so celo dandanes ljudje, ki se dajo tako imenitno potešiti. In še celo šoferji, ki vendar spadajo med tiste ljudi, ki jim je malokdo kos. V Zagrebu se je nekemu šoferju približala ciganka, ki mu je obljubila, da mu bo ozdravila njegovo bolno oko. Za to pa seveda nujno rabi prvič eno čisto gosposko obleko in drugič eno bolj navadno delovno obleko, potem volneni šal, zimsko suknjo, brisačo, robec in nazadnje še 1400 Din gotovine. Šofer je ciganki brez nadaljnjega vse te stvari izročil, ciganka pa je odšla, rekoč, naj pusti čez noč okno svoje sobe odprto. Drugo jutro bo zdrav, skozi okno pa bodo priroinale nazaj vse izročene stvari z denarjem vred. Seveda je lahkoverni šofer tisto noč slabo spal, še slabše se prebudil, zakaj videl je, da skozi okno v sobo ni drugega prišlo, kot nekoliko — jesenskega mraza. Zdaj jo bil šofer kljub temu temeljito »ozdravljen«, pa se je na policijo zatekel po zdravila še za ciganko, — če jo bodo našli. it Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol IV. del, sestavil dr. Ivan Grafenauer, cena vezani knjigi Din 68, je ravnokar izšla in se dobi pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ir Zgrndarina in drugi neposredni davki. Prijave dohodkov od zgradb za 1. 1031 je vlagati letos že meseca oktobra. Te dni izide v založbi Jugoslovanske knjigarne nova knjiga »Zgradarina«, ki jo je sestavil davčni uradnik. Iz te poljudno pisane knjige boste z lahkoto povzeli vse zakonite določbe, ki vam jih je treba vedeti za pravilno in pravočasno sestavo prijav in drugili vlog na davčno upravo, kakor: prošenj za začasno in trajno davčno prostost zgradb, odpis zgradarine veled praznostanja ali noiztirljivosli najemnine itd., itd., da se izognete različnim neprilikam in kaznim. Priklopljeni so tudi izpolnjeni vzorci z označbo višine kolekovine. Knjiga vsebuje ključe, to je tabele, s pomočjo katerih vsakdo brez kompliciranega računanja pravilno izloči mestne davščine iz koemate najemnine, dalje ključ za preračun odbitkov zgradarine, posebno pa dopolnilnega davka k zgradarini, pridobnini in zemljarinl in pa ključ za preračun zamudnih obresti. Knjiga vam je skoro neobhodno potrebna že zaradi kontrole o pravilnem predpisu ozir. preračunu različnih davkov. Zato jo takoj naročile v Jugoslovanski knjigarni. Cena 25 Din za izvod. Vič Policija je napravila tedni nepričakovan obhod po skrivnejših delih občine ter ob tej priliki izsledila družbo triperesne deteljice, ki je že dalj časa taborila pod nekim kozolcem. Ker so na sumu, da nimajo čiste vesti in ker se tatvine v našem okolišu neverjetno množe, so bili Franc, Ervin in Milan oddani v policijske zapore. Opozorilo trgovcem in gostilničarjem! Opozarjamo vse, ki uvažajo izdelane mesne izdelke v občino, ter opuščajo prijavo v občinskem uradu, da se bo odslej strogo izvajal zakon, ter so določene za take prestopke visoke kazni. »Pori«, krasni naravni posnetki iz džungle za nameček cel film »Dolarska princeza« predvaja Ljudski kino v sredo in četrtek zvečer ob 8. Sveta Gora V svetogorskih hribih leži prijazna vas Tirna. V Tirni je pred kratkim umrl znani gospodar Jakob K o v a č ter zapustil vdovo z 8 otroci, enega pa oče ni več pričakal. Bil je dober mož, krščanskega življenja. Te dni pa smo brali v »Jutru* in »Domovini« o njem nekake posmrtnice, ki zelo čudno tvene. Pišejo ti napredni listi, da je rajni bil zaveden »narodnjak/ ter naročnik »Jutra«. Znano pa je, da ni bil niti en dan »Jutrovc naročnik. Ubogo njegovo ženo, ki je še itak vsa potrta radi moževe smrti, je tako pisanje še bolj polrlo: Naj mu ne očitajo tega, kar ni res! Pišejo o njem, da je bil vnet planinec, ki se ie bratil s Triglavom in ki je obhodil vse planine, tesnica je, da je pod Sveto goro za domačina do- 0ГЈ Mnogo priprav je bilo potrebno, da se je dalo lako važnemu produktu, kot je ASPIRIN na polju pobijanju bolezni, za to svrho primerno obliko. Cela vrsta kemikov, arzenal aparatov je bila potrebno v mnogoletnih preizkusih, da se je osigurala brezprikrojna izdelava ASPIRINA. ASPIRIN (edinstveni na svetu Ljubljana Ljubljana pod Golovcem Ljubljana, 7. okt. Med milijonskimi krediti, ki si jih je zagotovila ljubljanska mestna občina za gradbene namene v tekočem in deloma še bodočih proračunskih letih, smo zaman iskali kakršnekoli vsote za boljše prometne zveze z Golovcem in Podgo-lovcem. In vendar je merodajnini činiteljem sa-mia dobro znano, kako resnično potrebne in pomembne bi bile take izboljšave. Znano je tudi, da se je mestni magistrat načelno že davno odločil za razširjenje ceste v Hradeckega vasi, za do-vršitev kanalizacijo in za napravo brvi pri zatvor-nici čez Grubarjev kanal. Do izvršitve teh del pa kar noče priti in prihajajo preje na vrsto vsi drugi deli mesta in njegove periferije. Po pravici pravijo Podgolovčani, da jih veže z mce.iom samo električna lica ... Mestna uprava je pokazala svoje nezanima-njo in nerazumevanje za Golovec že tedaj, ko je prodala svoj svet na Golovcu, ki se ga je poslej polastila špekulacija. Vsekakor ta svet niitakor ni edina točka, ki je primerna za namene, v katere bi ga mesto danes nujno potrebovalo; vendar pa bi bilo kajpada v mnogem pogledu znatno lažje in hitreje preiti k oživotvorjenju zdravstveno-so-cialnih ustanov, za katere se lega Golovca naravnost vsiljuje. Vsa velika mes^a ekrbe danes za to, da imajo vsi sloji in vse vrste prebivalstva priliko za vsakodnevni oddih na svežem zraku, v zelenju. Posebej ekrbe za otroška igrišča in za priliko, da se moro deca, stanujoča pri starših, ob leipem vremenu eolnčiti na prostem, pod skupnim nadzorstvom. Beriin in London sta zgled. Ljubljana v tem pogledu še nJ storila skoroda nič. Tivoli z Rožnikom in Zvezda v te name o ne prihajata več vpoštev, ker sta se razvila v drugi, vsekakor isto-tako potrebni siperi. Preostajata Ie še Grad in Golovec. Ker je Grad prostorno zelo omejen, odpada glavna naloga na Golovec. Vzhodni in južni del mesta moreta sploh le tu dobiti svoie naravno izprehajališče. Naše bolnižke blagajne z OUZD na čelu imajo največji interes na tem, da svojim članom omogočijo zdravljenje in okrevanje kolikor mogoče v domaČi oskrbi. Kolikokrat prihajajo zdravniki v položaj, da svetujejo bolniku: '»Hodite na zrak, solnfito sc!« Da, toda kje? Za solnčenje se je treba sleči; kako naj se zlasti ženska solnči kje v Tivoliju ali na Gradu? Na Golovcu bi se dali z majhnimi stroški urediti skupni prostori za eoinčenje. Na Golovcu in Podgolovcem je pa tudi še dovolj prostora za stanovanjske zgradbe; vojaš- nica in gimnazija na Poljanah že sami zahtevata razmaha stavbne delavnosti v to stran. Zgornji del Poljan z Rdečo hišo je že preobljuden in zahteva duška. Kodeljevo je že toliko, kakor zazidano. Sedaj mora priti na vrsto tudi Golovec, ki je Ljubljani mnogo bližji. Veliko vlogo bo mogel igrati Golovec tudi v tujskem prometu, če bo znala Ljubljana njegovo lego prav izkoristiti. Prvo, kar jo neposredno potrebno, je razširjenje in ureditev ceste v Hradeckega vasi in nova, kraša zveza z mestom. Podgolovec je že danes zelo ■priljubljeno izprehnjališče, posebno za mladinske zavode. Razen tega pa gre tu ves j>romet spodnjih krajev (do Dobrunj in še dlje) z Barjem in Dolenjsko oesto; vse seno in otava pa les in stelja se zvozita tod mimo. Ob košnji se vrsti voz za vozom. Velik del tega prometa se vrši ponoči. Cesta je pa tako ozka, da se dva voza le za silo izogneta drug drugemu. Posebno nevaren je klanec ob bivši Čemetovi hiši nasproti klavnici, kjer je cesta skrajno ozka in pada. Z njenega robu strm breg neposredno do železniške proge. Vrhu klanca stoji kakor v opomin kTiž — spomin na nesrečo, ko se je tu pred desetletji do smrti povozil neki posestnik iz Kašlja. Letos so se samo ob otavi pripetile na tem klancu tri nezgode, vse ponoči: enkrat je voz z otavo zavozil v ograjo pred Hudnikovo hišo, drugič je voz s kosilnim strojem zavozil v bivšo Černetovo hišo in odtrgal žlebno cev, drugič pa je z otavo naložena vozova porinilo proti bregu nad železnico in je bila le sreča, da se je voz ujel za električni drog. Tu se utegne nekoč zgoditi najusodnejša nesreča, ako se cesta ne bo kmalu razširila. Slednjič jo treba misliti na avtobusno zvezo s Podgolovcem, ki bi obenem razbremenila Poljansko cesto posebno ob semanjih dneh. Nič manj potrebna kakor razširjenje in ureditev ceste ni zgradba brvi čez Grubarjev kanal pri zatvornici. S tem hi se zvezala Hradeckega vas neposredno s centrom in bi znašala pol od magistrata Podgolovec samo deset minut. Sedaj se vsak boji ovinkov in kraj je kakor odrezan od mesta. Šole, uradi, trgovine, obrati, zdravniki, lekarne — vse je dosegljivo le po velikih ovinkih. Marsikdo je smuknil čez železniški most pri klavnici in je le čudo, da se ni zgodilo še več smrtnih nesreč, nego se jih je. Potreba nove zveze čez Grubarjev icanal je tako očita, da je naravnost ne-umljivo, kako je mogoče tako dolgo odlašati z njo. Moderna Ljubljana ne sme več zanemarjati Golovca, ki daje bistveno potezo njenemu obličju in predstavlja velevažen naraven pogoj za njen zdrav razvoj. O V tečaj za ročna dela vpiauje nocoj od 7 do 8 Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk v Alojzijevišču na Poljanski ccsti. O Proti beračenju v Ljubljani. Akcija proti beračenju lepo uspeva. Do sedaj se je priglasilo že veliko število hišnih posestnikov, trgovcev in posameznih strank, ki so podpisali izjave za mesečne prispevke. Prihodnji teden bodo prejeli tablice vsi, ki so podpisali izjave. Kdor izjavo še ni podpisal, naj to stori Čimpreje, da ee dostavljanje olajša. Hišni posestniki, ki imajo več strank, bedo prejeli še posebne priglasne pole, katere naj dostavijo vsem strankam v podpis. Prijave sprejema socijalno politični urad mestnega magistrata. Tablice pa se dobijo pri mestnem knjigovodstvu proti nabavni ceni 5 Din. Najmanjši mesečni prispevek je 10 Din, toda med podpisniki jih je mnogo, ki znajo ceniti važnost akcije proti beračenju in prispevajo tudi po 20, 50 in celo 100 Din mesečno. Nadlegovanje po beračih bo s to akcijo kmalu ponehalo, res potrebni berači pa bodo preskrbljeni z vsem. © V mestni klavnici ljubljanski se bo v četrtek 9. t. m. ob 15 na prosti stojnici prodajalo prašičje meso. 0 V šclenburgovi ulici polagajo nov telefonski kabel, ki bo spajal vso Gradišče z glavno pešto. Zanimivemu polaganju kabla, ki ga odvijajo z velikega kolesa in na poseben način tišče skozi rove pod asfaltno plast ceste, vsak čas prisostvuje precejšna množica radovednežev. Kabel je obdan s svincem, znotraj pa združuje skupaj 480 drobnih žic. — Pred pošto so te dni začeli tudi e prvim merjenjem za novo tramvajsko progo skozi Šelen-burgovo ulico, kar je seveda takisto vzibudilo dovolj komentarjev številnih opazovalcev. O Tatvina na trgu. Magister Angela, po-sestnica iz Št. Vida nad Ljubljano je prišla na Vodnikov trg nakupovat vsakdanje živilske potrebščine. Ob primernem trenotku se ji je približal neznan tatič, ki ji je iz zunanjega žepa predpasnika prav gladko izmaknil lepo in nabasano I denarnico in črnega usnja. V denarnici je bilo 8 deselakov in 3 stotaki, skupaj 380 Din, za katere se pa tat seveda Magistrovi ni prav nič zahvalil. Policija tatu vztrajno išče, toda bo težko kaj. Najprej je Magistrova obdolžila tatvine neko služkinjo, za katero se je pa izkazalo, da tisto dopoldne sploh ni stopila iz hiše. © Spet tatvina obleke. Menda je res nekdo, ki se poklicno peča izključno s tatvinami oblek po delavskih barakah in bornih stanovanjih. Včeraj smo poročali o dveh takih slučajih, danes se jima pridružuje še eden. Delavec Kralj Avgust, doma nekje od Sotle, je pustil svoje borno stanovanje po neprevidnosti odprto; prišel je neznan uzmovič in odnesel Kralju v papirnat omot zavito obleko, vredno med brati 550 I)in. Razen tega mu jo tat odnesel še čisto novo moško srajco ter delavsko knjižico, glasečo se na njegovo ime. Kralj ima 610 Din skupne škode. Tatvine je nujno sumljiv neki 40 let star mošld, ki se je večkrat smuka! tam okrog. © Nesreča pri pospravljanju. Ključavničarski pomočnik Bizjak Stanko, star 17 let je včeraj popoldne pospravljal delavnico pri Luznarju na Poljanski cesti, kjer je zaposlen. Pri tem ga je prijel stroj ter mu hudo zmečkal zapestje leve roke. — Bizjaka so oddali v bolnišnico. © Mule nezgode in poškodbe. Krafčar Jo-žek, 171etni pekovski vajenec, je bi: prepeljan v bolnišnico, ker ga je nekje v Prešernovi ulici pohodil konj ter mu smečkal prst na desni roki. — Dijaku Sodniku Borisu je v kopališču »Ilirija« spodrsnilo, da je tako nerodno padel po tlaku, da si je močno nalomil kost v gležnju desne roke. Bil je prepeljan v bolnišnico. — Omahen Franca posestnikov sin iz Male vasice pri Veliki Loki na Dolenjskem je bil prepeljan v bolnišnico, ker je bil ustreljen z lovsko puško v trebuh. Omahen je v težkem položaju. © Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Trnko-czy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. volj hribovja. Svctogorcem ga ni treba iskati dru- !;od. Pokojni je bil dvakrat v še višjih hribih kakor e Sveta gora, njegova fara: enkrat je kot kristjan romal k Mariji na Sv. Višarje, enkrat pa k sv. Neži na Kum. In sedaj se vprašamo: Čemu ti tako »informirani« listi tako pišejo? Ali ne veste, da to preostali smatrajo za žalitev spomina pokojnega moža in očeta? Borovnica Pretepa... Nedelje brez pretepa ali kaj podobnega si skoraj ne moremo misliti. Tudi preteklo nedeljo smo imeli dvoje takih slučajev. Na veselici eta se v finalu borbe dva tako spoprijela, da je eden njiju odletel navzdol po stopnicah Sokolske- Sa doma in jih s krvjo iz svojo glave pobarval, [ujših posledic padec menda ni imel. Na drugem kraju, namreč na cesti sta se pa druga dva »tovariša« malo udarila in koncem vseh koncev je eden odnesel precej, najbrže gorkih, klofut. V naši občini je zelo veliko koles, čez 160 po Številu. To Je ugotovil popis, ki ga je višja oblast odredila po tukajšnjem občinskem uradu. Nori rakon, ki nalaga občinam nova bremena v prilog učltelistvu, je tudi našo občino težko prizadejal. Občinski proračun, ki se je do sedaj sukal okoli 90.000 Din, se bo moral za dve leti radi novih bremen povišati kar za 70.000 Din. Slovo. Gosp. kaplan Jožef Rozman je vzel slovo od nnSe fa.re, ker ie odšel na novo svoje mesto v Šmarju na Dolenjskem. Njegovo mesto bo zavzel gosp. Lončar dosedaj kaplan v Horjulu. ......................... »»♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦« Pridobivajte novih naročnikovi O ukradenem grozdju Ljubljana, 7. oktobra. Pa recite, da ni svet v resnici hudoben! Nasadi človek trto, goji jo, s skrbjo in ljubeznijo hodi okrog nje, striže vršičke, zatira škodljivce, v veselem razpoloženju gleda, kako se razvijajo jagode, kako postajajo vse zrelejše, joj, zdaj že prav naravnost vabijo človeka, da bi utrgal, nesel v usta in se posladil z doma pridelanim grozdjem. Ne, zdaj še ne, počakajmo še par dni, — sklene človek, ki mu ni toliko mar grozdja, kolikor ga v resnici veseli, da je to sad njegovega lastnega dela, njegovih skrbi, ljubezni, da je to pridelal sam, na svojem vrtu, zase, za svojo družino! Vidite, tako misli pošteu človek! Pa hodijo mimo poštenih po svetu tudi drugačni ljudje, ki seveda nimajo takih čistih računov, ki sploh ne ljubijo dela, ne vedo, kaj so skrbi, ne cenijo ljubezni. Glejte, taka ljudje v svojih grešnih dušah, pa še bolj požrešnih želodcih občutijo neodjen-ljivo zlo po tujem grozdju. Ko se stori noč, skočijo čez р1ал)<е, udorejo na tuj vrt, etegujejo se po brajdah, natrgajo si žlahtnega sadu in z njim spet na tihem izginojo v noč. Tako se je zgodilo tudi nekemu uglednemu hišnemu posestniku nekje v ljubljanskem predmestju. Tat je hodil po grozdje vsak večer, natiho- j ma in varno, polagoma je odnesel za kakšnih 00 kg ! grozdja. Ko je gospodar v soboto opazil tatvino, ga je zabolelo srce. Saj emo že rekli: ne zaradi gfezdja ,zaradi dejanja samega bi se človek v resnici razjokal nad toliko brezsrčnostjo tatinskih požeruhov, ko bi to kaj pomagalo. Ta mož pa jo poskusil drugače. Postavil je v vrt tablico z napisom: »Tat grozdja spoznan — pričakuj plačila na pristojnem mestu.« Ampak tat se tudi zdaj ni dal ugnali v kozji rog. Kolikor je prebrisan, prav toliko je nesramen; še tisto noč je spet prišel na vrt, si nnbseal grozdja, lepo odšel, zjutraj so p-fl našli v vrtni utici tisti papir, zadaj na njem pa prisrčne besede, ki jih Je bil napisal predrzni tat: »Vaš cenjeni opomin vzamem z mirnim srcem na znanje. Danes sem napravil za letos zadnji obisk s polno košaro * Z bolj debelimi črkami je bilo še pristavljeno: »Na svidenje drugo leto! Skoda, da jo danes dež.« Ali naj se Človek jezi ali naj se smeje? Brez dvoma ima prizadeti precejšno škodo, saj 60 kg grozdja vendarle nekaj pomeni. V vrtu so našli sledove širokih čevljev, hoja kaie smer proti bližnjim sosedom, ki so na sumu in je polirija tatl-četn v resnici že na sledu. Bodo že videli, ko jih primejo.. .1 Vlom p ti „Afncnkancu" V ponedeljek ponoči je bilo vlomljeno v gostilno »Pri Amerikancu«. Vlomilec si je moral čez dan naprej ogledati vse prostore gostilne, zvečer je bil najbrž skrit v drvarnici na dvorišču, v shrambi za krompir, v stranišču ali pa v kleti hiše. Pred vlomom si je vlomilec preskrbel najprej sekiro, ki je iežala v drvarnici; ž njo je s silo odprl najprej kuhinjska vrata, nato pa v kuhinji in v gostilniški sobi še vse miznice, kjer je iskal denar. Kuhinjska vrata so bila zaklenjena z Wert-heimom, ki ga je vlomilec gladko izdrl ter odstranil tudi 1 meter dolg ter 10 cm širok okvir, s katerim jo naposled izdrl železni zapah Po kuhinji in v gostilniški sobi so našli zjutraj vse razmetano, zlasti po miznicah se je drzni vlomilec prizadeval najti kaj sebi primernega Našel seveda ni nič, ker so natakarice ves denar hranile drugod. Vlomilec je zato vzel iž neke miznice le nekaj cigaret »Vardar« in »Zetar, v vrednosti 30 Din. To je bil ves uspeh vlomilčevega dela, po katerem jo je mož spot jadrno odkuril v noč. Za izhod si je izbral vogelno okno, ga razbil ter skočil skozenj. Vlomilce pa je pri svojem ■•delu« ravnal tako previdno, da ni zapustil nobenih vidnih sledov, nobenih odtisov rok, niti nog. Lastnik gostilne ima skupne škode kakšnih /00 Din, ker po mrrčno poškodovana vrata in miznice. © Gg. katehetom v Ljubljani. V sredo pred uradno konferenco, ki jo sklicuje nadzo nik vero-nauka za osnovne in mešianske šole, se bodo ob pol petih določili spovedni dnevi za ljubljansko šolsko mladino. © Sentpeterski fantovski odsek ima drevi ob 8 svoj običajni sestanek. Oh tej priliki predava urednik »Domoljuba« g. Košiček. — Pridite vsi! — Bog živi! — Predsednik. Vincencijeva konferenca župnije st, Jakoba v Ljubljani vljudno prosi vse dobrotnike, katerim je pred časom razposlala položnice, da jih izpolnjene vrnejo. © Prirododovna sekcij« muzejskega društva za Slovenijo v Ljubl;ani ima svoj prvi redni sestanek v četrtek, dn» 9, t, m nb 18 v novi posvetovalnici Mineraloškega instituta na Univerzi. Predavala bosta g. dr. Hafner: »V spomin Aniona Bu-lovca« in g. prof. dr. Hinterlechner: »Geološka podlaga liublianskega nebotičnika«. Člani vabljeni, gostje dobrodošli. Iz sodne dvorane Ljubljana. 7. oktobra. Kar štirim tajnim razpravam je morala biti danes strog čuvar sodna dvorana št. 79 pri tukajšnjem deželnem sodišču. Prva razprava se je vršila pred senatom pe-torice, ki je obravnavala kočljiv slučaj tovarniškega delavca T. R. iz Zelene jame. Slednji je obtožen, da je dne 20. julija t. 1. v večernem itamniškem vlaku na posebno surov način dal duška svojemu razburkanemu notranjemu razpoloženju. Po uvodnih neslanih in neokusnih šalah ter najogabnej-ših kvantah se je mož domislil države. Napravil je 7. njo kratek proces. Potem je žalil Nj. Vel. kralja. T. R. jc bil ohsojen na 7 mesccev strogega zapora in v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Naj bo ta sicer izredno mila kazen v svarilo vsem onim, ki mislijo da smejo pod krinko pijanosti na vsakem kraju nemoteno praznili greznico svoje srčne nekulture! CERKVEN TAT. Med ostalimi tremi tajnimi razpravami, prt katerih so stali kot obtoženci mladoletniki, je bila javna samo razprava proti brezposelnemu natakarju e. Življenje nekaterih je že od vsega početka tako čudno neurejeno in do korenin razrvano, dn je ves napor, spraviti ih v pravi tir, zaman. Tudi temu fantu so pozna, dn komaj še pozna mejo med dobrim in med zlim, dn komaj še ve razločevati tujo lastnino od svoje. Njegova pot jo šla nevzdr-žema navzdol. Težko še kdaj se bo dvignil tako visoko, da mu bo žarek saniospoznanja kakor v prividur zarisal vso strahoto blatnega dna v zagrenjeno dušo... Nešteto kazni radi tatvine ima že za seboj — nepoboljšljivega tatu in postopača ga imenuje obtožnica — in se mi zdi, dn se jim ne bo nikoli odrekel. Kakor kratek, dobrodošel oddih na vijugasti poti njegovega blodnega romanja skozi življenje mu je morda takale »majhna« kazen v tihi jetniški celici... Obtožjiica mu očita, da si je dne 25. avgusta t. 1. z novo tatvino omadeževal vest. Vlomil je v nabiralnik farne cerkve v Moravčah in si prilastil 581 Din 65 par gotovine. Ko so ga orožniki kmalu na to prijeli, je fant na vprašanje, kod je dobil toliko denarja, trdil, da ga je priberačil. Pozneje pa je skesnno priznal, da ga jo vzel Iz cerkvenega nabiralnika — z omejitvijo, da je bil nabiralnik odprt. Zaslišan je bil kot priča gosp. dekan Cegnar, ki je izjavil, da je možno, da jc bil nabiralnik res odprt, verjetno pa se mu to ne zdi. Obtoženca je zagovarjal dr. Lemež, ki Je ple-diral za milostno sodbo z ozirom na mizerno obto-ženčevo življenjsko stanje. Slaba vzgoja, oslr-ote-lost in drugo — vse to naj senat vpošteva kot olajševalno okolnost pri odmeri kazni Obtoženec je bil obsojen po § 3M. k. t. n* pno leto rnhijp in izgubo častnih državljanskih pruvic za dobo dveh let. Manevri na Ptujskem polju Kranj Ptuj, 7. okt. 1930. I V teku današnjega dne so čete severne armade začele prodirati od Ljutomera v smeri proti Or- j možu z levim brzim odredom. Desni brzi odred je pričel prodirati proti Ptuju od Kokoričev čez j Senčak, Gadrnik. Južna armada, ki je zadrževala sovražnika s svojim izbranim šibkejšim oddelkom, se je morala ; iz svojih položajev pri Sv. Tomažu in Senčaku radi močnejše sile severne armade umakniti proti Dravi. Do mraka ie južna armada prišla do Ptujske gore, kjer je zavzela svoje položaje. Njeni obrambni oddelki, ki so se umaknili od Sv. Tomaža in Senčaka, so v varstvu mraka (udi pre- Marfhop Vitez ljubezni v Omladinskem domu V nedeljo se je vršila na novem odru prenovljene in povečane dvorane Katoliške Omladine premiera liudske drame Vitez ljubezni. Pisatelj ni bil imenovan. Vsebina tega lepega in naijgloblje zasnovanega odrskega dela je življenje Frančiška Bernandone, poznejšega velikega sv. očeta Frančiška AsiSkega, ki je obenem glavna oseba te ljudske drame. Igra je bila vseskozi dobra, morda celo izvrstna, ako pomislimo, da smo imeli pred seboj diletante, ki so se z velikim trudom lotili nelahke naloge, spraviti na oder tako različne značaje kakor sv. Frančiška Asiškega in njegovega očeta Pietra ter trpečega, do smrti zlomljenega gobavca. Te tri poglavitne vloge so bile poleg ostalih — posebno je učinkoval smešni sluga v grofovski hiši — prav srečno podane in značaji omenjenih oseb so bili izrazito izklesani. Posebno duševni boji mladega Frančiška in pa sprememba njegovega značaja v 2. dejanju ter notranja in zunanja bol strašne пшке trpečega gobavca so bili izvrstno podani, tako da n.i mogoče dvomiti o igralskem talenta, o umetniku v dotičnih igralcih. Izgovarjava besedila je bila jasoa in točna. Jezik v tej drami je krasen in polnodoneč in dejanje prav živo slika in nam prikazuje bistveno resnične, važne dogodke iz Frančiškovega življenja. Zahvalimo se in čestitamo vstvaritelju in voditelju cele prireditve, preč. g. p. Pavlu Potočniku, ki je med drugim odmorom v daljšem, ognjevitem govoru OTisal dosedanje delo svoje in svojih pomočnikov za Omladino ter pokazal smer v lepšo bodočnost za našo mladino, ki jo je mogoče uresničiti le na verski podlagi bodisi v okvirju III. reda sv. očeta Frančiška za ljudi obojega spola živeče med svetom, bodisi sploh v verskih in katoliških organizacijah. Priznati in pohvaliti moramo prav temeljito izvežbani orkester, ki je v odmorih predvajal prav okusne komade vesele glasbe ter mešani pevski zbor, ki je po prvem dejanju »Viteza ljubezni« nastopil na odru ter pokazal svoje vrline. Zlasti pa moramo pohvaliti gospode igralce in pa pred vsem g. režiserja, da je z njihovim trudom in odličnim uspehom res govoril iz silne ljudske drame duh Frančiškov k nam vsakdanjikom, ki smo napolnili dvorano, duh bratstva, veselja in svete ljubezni do vseh. □ Monumcntalni zvočni iilm >Noetova bar--oi ka« predvaja od 11. do vključno 17. t. m. mariborska Prosvetna zveza v unionskem kinu. Film so snemali štiri leta in je sodelovalo pri gradnji tehničnih priprav nad 5000 delavcev ter 8000 ljudi. Film je stal nič manj kakor 112 milijonov dinarjev. Veličastno grozotno je prikazan vesoljni potop. Režijo je na mojstrski način izvedel Mihael Ker-tesz; v glavnih vlogah nastopata Dolores Costello in George O'Brien. Predstave se vrše v unionskem kinu. □ K prodaji divjačine na mariborskem trgu. Mestno tržno nadzorstvo razglaša: Vsa v mesto Maribor z namenom prodaje ali darovanja done-šena ali vpeljana ustreljena divjačina mora biti opremljena s potrdilom, ki vsebuje ime lastnika ali zakupnika lovišča ter z navedbo števila in vrste divjačine, označbo lovišča, datum izstavitve in lastnoročni podpis lastnikov oziroma zakupnikov lovišča. Zadevno potrdilo, ki velja tudi za kože od divjačine, mora biti vidirano od pristojnega občinskega urada. Za divjačino ali kože iz obeh mariborskih okrajev zadoščajo kontrolni listki, izdani po tukajšnjem Slov. lovskem društvu, na katerih mora biti označeno ime lovišča z lastnoročnim podpisom lastnika ali zakupnika lovišča. Vsa divjačino je takoj prijaviti mestnemu tržnemu nadzorstvu. Divjačina ali kože, ki ne bodo opremljene v navedenem smislu, se bodo zaplenile po organih tržnega nadzorstva oziroma mestne policije. □ Trgatev... V vsej mariborski okolici so vinogradi zaživeli. V znamenju staroslavnih običajev se vrši bratev; mariborski meščani, ki posedujejo vinograde, se nahajajo z rodbinami vred pri svojih zidanicah in trgajo... Za bratev je bil že skrajni čas, ker je grozdje pričelo zelo gniti. □ Nova davščina na poslovni promet. V smislu zadevnega pravilnika bo znašala omenjena davščina 4 dinarje pri 100 kg sledečih predmetov: usnje in izdelki iz usnja; elektromaterijal in sorodno blago, elektromotorji in akumulatorji ter njih sestavni deli. Vse vrste stroji do teže 1000 kg in sestavni deli stroja. Razni aparati in njih sestavni deli. Bicikli in njih sestavni deli. Lesni izdelki kakor parketi, mizarski izdelki za stavbe, novi sodi in doge, kolarski izdelki itd. Steklo in izdelki, v kolikor ne spadajo pod drugo tarilno postavko. Lončarski izdelki in predmeti; vrvarski izdelki; klobučevina; pisarniške potrebščine vseh vrst; špirit; špecerija kakor melas-a, sirup, kandis, vsi izdelki iz sladkorja kakor bonboni, sladkorčki itd, ter vse slaščice, čokolada, kakao, kava in kavni surogati vseh vrst; nadalje riževa moka, škrob vseh vrst. ostala špecerijska kolonialna roba itd. .Jedilno olje, lak in firneži, ščetarsko blago, ple-tarski izdelki, tekstilno bombažno blago in bombažni izdelki. □ Slovensko kat. akad. starešinstvo ima jutri ob 20 v dvorani Prosvetne zveze svoj redni klubov sestanek. Za članstvo udeležba obvezna. □ Tretja dramska premijera v letošnji sezoni bo jutri zvečer v tukajšnjem Narodnim gledališču. Uprizori se pretresljiva drama angleškega dramatika Maughama »Sveti plamen« v Skrbinškovi režiji П Brez vstopnine. Drevi ob pol 20 priredi katoliška omladina gledališko predstavo »Dvorec na deželi«. Prireditev, ki se vrši v prenovljeni in povečani dvorani katoliške omladine, jc vstopnine prosta. □ Napad z nožem pri belem dnevu. 26 letni posestniški sir. Josip PakSii jc bi! na potu proli Sv. Juriju ob Pesnici. Iz gozdnega zatišja se je nenadoma pognal proti njemu neznan mo'ki, ki mu je brez nadaljnega porinil noževo ostrino enkrat v koračili Dravo in tam zavzeli boljše in ugodnejše položaje. Brzi odredi severne armade so v preganjanju južne armade prispeli pod mrak na levi breg Drave, kjer so ravno tako zavzeli svoje postojanke. Stanje v prvih večernih urah je sledeče: Severna armada je z desnim in levim odredom zasedla levi breg od ptujskih mostov in dalje proti zapadu. Južna vojska pa je s šibkejšimi oddelki, ki so se čez dan nahajali na levi obali, zasedla desni breg Drave od ptujskih mostov proti zapadu. Glavna moč južne vojske je koncentrirana na Ptujski gori, kjer se pripravlja za nadaljnje akcije, o katerih pa bomo poročali jutri. trebuh, drugokrat pa v desni bok. Težko ran eni Pukšič se je nezavesten in pa v mlaki krvi znašel sredi ceste, neznanec pa jo je ubral v gozd ter izgini!. Pukšiča so težko ranjenega prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico; za neznancem se vršijo poizvedbe. □ Drugemu je hotel pomagati, sam ponesrečil. V Melju je pred nekim lamošnjim vinotočem hotel 76 letni zasebnik Ivan Skvarča pomagati nekemu svojemu tovarišu, da se dvigne. Pri tem je po nesrečnem nakVučju ob robu ceste sam padel in pri padcu zadobil tako te ke poškodbe, da so ga morali prepeljati v tu o splošno bo'nišnico. □ Dve leti ne sme ubeno krčmo. Okr. na-čelstvo Maribor levi breg razglaša, da je v smislu sodbe tukajšnjega okrajnega sodišča prepovedano vinifarskemu sinu Feliksu Bohlu ml zahajati v krčme za dobo dveh let in sicer do vključno 5. septembra 1932. Opozarja se, da se v smislu zadevnega člena kazenskega zakona kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa navzlic temu postreže prizadeti osebi z opojilom. □ Reven dijak (šestošolec), ki se nahaja v zelo težkem gniotnrm položaju, bi rad prevzel kakšno instrukcijo iz predmetov za nižjo gimnazijo. Naslov v upravi, Koroška cesta 1. □ Radi revmatizma je hotel v smrt 57 letni železničar Mihael K. iz Košakov. Včeraj okoli 15 je opazil poverjenik tukaišn'ega ga-i'slva Volkr iz svojega stanovanja v I.ajteršpcrgu št. 70 skozi okno v sosedni hiši obešenca. Šel je po lestvi in splezal skozi okno ter pravočasno rešil obešenca. Na lice mesta je prispelo moštvo rešilnega oddelka. ki jc z umetnim dihanjem obud-lo obešenca k življenju ter ga prepeljalo v tuka.šnjo splošno bolnišnico. СеЦе & Sv. maša zadušnica za padle koroške junake se bo darovala v petek 10. t. m. ob pol 8 zjutraj v celjski opatijski cerkvi. Sveta daritev naj bi bila tiha manifestacija ljubezni do onih. ki so v vestnem vršenju dolžnosti žrtvovali svoja mlada življenja za našo narodno svobodo, ter do onih, ki jim je božja Previdnost v svojih za nas nedoumljivih sklepih namenila trpljenje narodnega suženjstva. Qt Odkritje Puncerjevega spomenika je preloženo na nedeljo dne 19. oktobra popoldne. & Koncert koroške pesmi priredijo celjski narodni pevski zbori dne 15. novembra v veliki dvorani Celjskega doma. Sodeluje pevski zbor Ka-tol. prosvetnega društva. Celjsko pevsko društvo in >01jkar. л & Požar v Ljubcčnem pri Celju. Včeraj zjutraj je prebivalce Ljubečnega pri Celju nenadoma prestrašil klic: Gori! šele pred nekaj leti novo in z opeko krito gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Mastnaka je bilo v hipu v visokih plamenih-in pozami brambi iz Ljubečnega ter Trnovelj, ki sta prihiteli s hvalevredno naglico na pomoč, nista mogli rešiti poslopja iz ognjenega elementa. Posestnik Mastnak ima zelo občutno škodo, ker je imel poslopje mnogo prenizko zavarovano. & Pravo poletno nevihto smo doživeli v ponedeljek popoldne nad Celjem. Strahotno temno prevlečeno nebo so rezali bliski kot v najbolj vročem poletju. Dež, ki je z malimi presledki lil ves dan. je povzročil, da je Savinja s pritoki močno na-rastla, vendar škode po doslej došlih poročilih ni napravila nikjer. & Seja celjske mestno občinske uprave se vrši v petek dne 10. t. m. ob 18. Poleg tekočih zadev so na dnevnem redu tudi nadomestne volitve v odseke in morda tudi v upravni odbor Mestne hranilnice. Občni »bor Glasbene Sole ▼ Kranju se bo vršil dne 22. oktobra 1.1. ob 8 zvečer v glasbeni sobi državne gimnazije. K obilni udeležbi vabi odbor. Sv. mala za padle bore* bo v petek ob 8 zjutraj v župni cerkvi. Vabljeni vsi. Tržič Nova sirena. V soboto popoldne okrog prve utC so vsi ljudje po Tržiču obstali in poslušali. Nova sirena se je oglasila in kar ni hotelu utihniti. Preizkušali so sireno, ki jo je namestila mestna občina v zvoniku sv. Andreja z namenom, da v slučaju elementarnih nezgod, posebno ognja opozori v trenutku vse meščane. Izkazalo se je namreč, da je dosedanji način prepočasen; upuino, da bo sirena hitrejša; želimo pa, da se ne bi premuogokrat oglasila. Na Ljubelj. Drzna je zamisel, prirediti šta-fetno tekmo iz Tržiča na Ljubelj in nazaj. Pa je le šlo. Dve skupini mladih fantov sta se zbrali, 28 Tržičnnov (športni odsek Cirilovih bratov »Ljubelj«) in 28 Jeseničanov (športni odsek Krekovega prosvetnega društva »Borcc«) in se razpostavili po cesti do vrh Ljubelja. Ob 10 in tričetrt se je pričelo. Boj je bil vseskozi srdit in napet. Nekaj časa je vodil Tržič, nato Jesenice in zopet obratno, kar se je večkrat ponovilo. Šele pri predzadnjih predajali so obvladali Jeseničani in odnesli zmago. Za 30 sekund jc bil Jeseničan prej na cilju kot Tržiča n, dočim jc bil na vrhu Tržičan 7 sekund pred Jeseničanom. Tih in nem je bil pozdrav naših fantov, ki so ga sporočili iz Ljubelja tužni Koroški, kot je tiha in nema v teh dneh bolest slehcrne-ga Slovenca. — Itezultat tekme: Progu 12 km 12 m in nazaj enako. Skupaj 24 km 24 m. Pretekli so progo: Jeseničani 85 minut (navzgor 47, nazaj 38 minut). Tržičuni 85.30 (46.53 in 38.37). Opazilo se jc. da so imeli posamezniki pri enih kakor drugih premalo treninga. Nogometna tekma SK Tržič : SK Borec je končala z rezultatom 4 : 2 v prid Tržičunom. Kljub utrujenosti od teku so Jeseničani nastopili proti s tujimi močmi ojučenemu moštvu SK Tržič, pa so se dobro držali. Ugotoviti pa moramo ob tej priliki, da nogomet ni ravno prvovrstno sredstvo zu vzgojo, kar je itak že stara resnica, pa naj bo to komu prav ali pa ne. Tr-žiška publika pu tudi ni zrela za medklubshi: tekme, da ne rečemo zaenkrat kaj hujšega. Koroški večer je pripravljalo Prosvetnu društvo zu raj, pa je moral odpusti. Kralj kraljev, svetovno filmsko delo o Kristusu, bo v kinu v -Našem domu« predvajan od sobote naprej. Predstave: I. del: sobota in torek ob 8 in v nedeljo ob 3. II. del: nedelja ob 4 in 8 ter ponedeljek in sreda ob 8. Posebej opozarjamo okoličane, da nc zamude ugodne prilike, ki se jim nudi, ter si ogledajo film v nedeljo popoldne, ko bosta igrnnu oba dela obenem z malim presledkom. Ljutomer Ptu\ Sinoči se je vršilo zborovanje vinogradnikov ptujske podružnice vinarskega društvu. Nu programu je bilo vprašanje, kako rešiti krizo vinogradništva. O rezultatih bomo še spregovorili. Ustreljen na polju. Pretekli petek se jo po opravkih mudil na polju Plohi Franc iz Per-vencev pri Sv. Marjeti. V mraku jc naenkrat počil strel in Plohla zadel v nogo. Ni se še dobro zavedel, ko je dobil že drugi strel v glavo in sicer od zadaj. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico; je pri zavesti, rane niso siprtne. Kdo naj bi bil prav za prav napndalcc, ranjenec ne ve. Pač pa sumi nekega posestnika, ki mu ie že enkrat grozil. Brezplačni učni tečaj priredi tvrdka Baru-ga iz Ljubljane. Poučevale se bodo vse panoge iz umetnega vezenja in pokazali razni moderni aparati, ki se rabijo pri šivalnem stroju. Tečaj se bo vršil v dneh od 8. do 23. oktobra v prostorih gostilne Društveni dom. Dijaška kuhinja je morala svoje humanitarno delo letos razširiti, ker je bilo precej prosilcev. Prišlo pa je v Ptuj študirat večje število dijakov iz Prekmurja. ki se pač nc morejo zadovoljiti samo z opoldanskim obedom. Občni zbor te človekoljubne ustanove je zato sklenil, da bo le-ta dijakom nudila tudi večerjo. Prav je tako. Dn bi se le našlo dovol j dobroti ji-vih src tudi v okolici, ki bi podpirali Dijaško kuhinto v njenih socialnih stremljenjih! Glede avtobusa na progi Ptuj—Haloze blagohotno dodnjnmo, da popoldne ob treh odhaja izpred gostilne Brenčič. Rakek ATtobusna družba »Jugopromet« bo začela jutri z rednim prometom na progi Rakek—Ljubljana. Vozil bo avtobus, ki ima sedežev za 30 ljudi. Vsak dan bo voail v Ljubljano dvakrat in dvakrat nazaj. Postaja bo na Rakeku pri gostilni Steržaj Josip. V Ljubljano bo odpeljal zjutraj ob 6.45 in popoldne ob 4.42. Za dovoljenje redne vožnje z avtobusom v Ljubljano in nazaj sta se pa potegovala že (Ive leti tudi avtobusni podjetji, ki vozita na progi Kakek—Stari !rg. Čudno se nam zdi. zakaj se tema dvema podjetjima redna dnevna vožn:a v Ljublj ino ni dovolila, pač pa je dobila koncesijo ' družba Jugopromet Požar. Ponoči na nedeljo jc uu šprincu, okraj Strigova, nastal požar. Zgoreli so trije stavbeni objekti. Tudi ljutomersko ognjegusno društvo se jc podalo proti kraju nesreče, a nt stopilo v ukcijo, radi pomanjkanja vode ua hribu. , Ne borno čakali. Ta teden bomo zučeli s trgatvijo. Nič nc pričakamo, ker se je vreme zopet skuzilo. Šmarnico in druge rane sorte so ljudje večinoma že obrali. Tudi podbirali so uinogi grozdje, ki je začelo gniti. 18 stopinj sladkorja dosega novi podbirni mošt. Most iz zdravega grozdja bo dal sicer par stopinj več sladkorja, a povprečno bomo menda dobili osem-indvajšico. Okr. načelstvo je z odolokom svoj prvotni termin trgatve prestavilo od 15. nu 8. oktober. Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori prihodnjo nedeljo 12. oktobra po večernicah v Katoliškem domu igro »Zaklad«, delo ruskega pisatelja Andrejeva. Igru je polna narodnih motivov in narodne pesmi in bo nudila lep užitek. Domačini in okoličani prijazno vabljeni! Med odmori bo igral tamburaški zbor. Za okrepčila preskrbljeno. Jezica Stoženski gasilci se zmerom postavijo: kjer je treba, so prvi, nikjer zadnji. Zlasti si prizadevajo, du izpopolnijo zbirko svojegu gasilskega orodja. Letos v poletju so kupili novo motorno brizgalno, ki jih je veljala še čez 30.000 Din. Zadnjo nedeljo so brizgalno slovesno blagoslovili, kar je izvršil domači župnik g. Košir. Na predvečer slavja so gasilci priredili kumici in kumu nove brizgalne, g. trgovcu in posestniku Dečmanu ter njegovi soprogi na njunem domu lepo bakljado. Okrog 20 balončkov je mrgolelo po dvorišču, kjer je brenkal vesele koračnice naš domači tamburaški zbor. G. Deč-man se je seveda za takšno čast prirediteljem prav lepo zahvalil ter naposled vse skupaj povabil v hišo, kjer jim je skupno z gospo kumico postregel z vsem najboljšim. Drugi dan, ko je bila brizgalna blagoslovljena, pa je p. Dečman podaril gasilskemu društvu 1500 Din kot krstno darilo kumice za brizealno. Pri slovesnosti je govoril v imenu ljubljanskih gasilcev tudi g. Milko Hojan, znan organizator in neutrudni delavec na polju gasilstva. Gasilno društvo v Sto-žicah se seveda p. Dečmanu, pn gospej kumi-ci. kakor tudi g. Ilojanu in vsem drugim prav od srca zahvaljuje, pa prosi tudi za naprej blage naklonjenosti, zakaj društvo ni še zlezlo iz dolgov, ki si jih je moralo naprtiti radi nakupu motorke. Murska Sobota Za kruhom. Po posredovanju tukajšnjo borze dela jc zopet odpotovalo v tujino 130 delavcev in delavk. Odšli so v Francijo na jesensko delo. Iz bolnišnice. Bolnišnica je dobile novega upravitelja v osebi g. Jožefa šuštaršiča, ki je bal prej uradnik v mariborski bolnišnici^ Želimo mu, da sc dobro jiočuti med nami. — V bolnišnici se je vršilo generalno čiščenje in beljenje. Delo je pokončano iu vse sobe so dobile mnogo bolj prijazno lice. — Mnogo se zadnji čas govori o graditvi nove ograje. Krediti zanjo so že odobreni. Stanje sedanje ograje je tako kritično, da bi se morale dela za novo ograjo takoj začeti. V imenu vseh zainteresiranih prosimo merodajne činitelje, da z delom ne odlašajo, ker se bliža zimski čas, ki za take opravke ni ravn« primeren. Razprodaja v gradu V Szaparyjcvem gradu se je zopet začela velika razprodaja premičnin. Kar se tiče cen. so presegle vse pričakovanje. Predmeti se prodajajo pet- do desetkrat dražje kot so bili cenjeni. Nekaj pohištva je kupilu banska uprava, nekaj stvari pa muzej v Ljubljani. Vrhnika Olepievalno društvo. Naš trg ima Olepševalno društvo, katerega vse delo je pa vsako leto v tem, da postavi ob Novi cesti klopi, uredi pota k »v. Trojici in postavi tudi tam klopi oz. jih vsako leto popravi. To je čisto prav. Vse delo pa za odbor s tem še ni končano. Enkrat smo na tem mestu že spomnili na potrebo javnega kopališča, pa do danes še ni nikjer nič glasu oz. odgovora. Ponovno povdarjamo, da nikakor ne zahtevamo od društva, da samo zgradi kopališče, n egova naloga pa je, da da inicijalivo in predlaga na merodajnih mestih. Druga zadeva bi bila pa glede reklamnih desk. Že vsak naprednejši kraj (Logatec) ima na javnih prostorih reklamne deske, k er vsa društva javljajo svoje prireditve. Mi tega še nimamo, zato plakatiramo kar na brzojavne drogove in če nam hišni lastniki dovolijo, tudi na njihove hiše. Je pa tako, da je že dosti hišnih posestnikov p epove-dalo plakatirati na n;ihovib hišah. Torej odbor društva na delo. Potrebe so tu. »Dva bregova«. Prosvetno društvo pripravlja uprizoritev igre »Dva bregova«. — Režijo vodi g. Pavle Japelj. Novi odbor »Združenja gledaliških igralcev« ! je sledeč: Pred-ednik: višji režiser prof. O. Šest, 1 podpredsednik Anton Neffat, tajnik Ivan Jerman, blagajnik Ivan Mencin, gospodar Leopold Kovač, odbornika Marija Vera in Avgust Ribič. Slovenska Bistrica Koroški večer priredi prosvetni odsek v soboto, dne 11 oktobra, v dvorani Okrajne hranilnic« v Slovenski Bistrici o priliki spominske svečanosti , koroškega plebiscita Govori g. dr. Boštjan Schau j bach, mestni župan, sodeluje pa tudi čitalniški orkester z nekaterimi točkami. Na sporedu je petje in deklainacije. Požar. Pretekli petek je strela zažgala vini-i čarijo g. Jerovška, bogoslovnega prolesorja v Mari-I boru. Pogorela je do tal kljub naporu požrtvovalnih gasilcev iz Zgornje Bistrice, ker je primanjkovalo vode. Ostal je še samo očrnel zid. Tombola gasiluega društva. Naše gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 26. oktobra, veliko tombolo s krasnimi dobitki in tombolami; njih skupna vrednost znaša 20.000 Din. Kupujte srečke, ki stanejo samo 3 Din. Iz Tinja poročajo, da je vodovod tinjske občine gotov in je v ekras vasi sami. Sbvnostoa bla-| goslovilev vodovoda bo v nedeljo, dne 12. oktobra, ob 11. uri dopoldne. Delo je v lastni režiji izvedel Zdravstveni dom v Mariboru; k stroškom prispeva občina Tinje le eno tretjino, ostali dve pa banska uprava in Zdravstveni dom. K slovesnosti so vabljeni tudi oni, ki so največ pripomogli k graditvi. — V torek se je mudila komisija z g. srezkim načelnikom Hacinom radi ogleda sobe, iz katere se bo preuredil tretji razred. Tudi poslopje samo bo i preurejeno. Stavbeno gibanje. Te dni dogotavljajo enodružinske stanovanjske hišice gg.: lončarja J. Kaj-be, sodnega služilelja Perneka in brivca Fr. Les-jaka. Krško Uspela igra. V soboto zvečer so naši mladički I prav dobro odigrali pravljično igro >Trnjulčicoc, ki je bila začetek v letošnjo gledališko sezono. Občinstvo, ki ga je zanimal nastop malčkov, je napolnilo dvorano in občudovalo male prav dobro iz-vežbane umetnice. Igra se je z enakim uspehom ponovila v nedeljo. Ruše Vodovod — ali ga dobimo? Načrti so gotovi, ' tudi proračun je sestavljen; žal, d» je tako visok, da i se ga vsak ustraši. Proračun znaša 1,320.000 Din. : Vodovod je potreben, ker je cela Lobnica brez studencev. Ce nastane požar v vasi, se je bati, da bo primanjkovalo vode; ruški potok nima namreč stalne vode. A kdo bo finansiral napravo vodovoda? Občina ga ne more prevzeti na svoje rame, ker je udeležena na podjetju samo kot delna odje-malka kakor druge stranke; največje ruško podjetje, tovarna za dušik, ga ne potrebuje, ker ima svoj vodovod. Tako ostane samo eden izhod: vsi reflektanti naj se združijo v zadrugo in krijejo i skupno vse stroške. Seveda bodo stroški zelo vi-i soki, ker si mora vsaka hiša še posebej oskrbeti vso inštalacijo. Lahko rečemo, da pride na vsako hišo najmanj 10.000 Din, ako računamo 150 odjemalcev. Bo treba še veliko računati, predno bomo pili novo vodo. Begunje pri Cerknici Vinska trgatev in še nekaj. Preteklo nedeljb se je vršila v gostilni Pehar vinska trgatev s plesom. Ker v naših krajih ni bilo še nikoli kaj takega, so ljudje precej napolnili gostilniške prostore. Pa pravijo, da je pomanjkanje, in tarnajo, da ni denarja, da ga še za močnik ne bo. — Za pijačo ga j? vedno dovolj. — Pozno v noč, ko so se razhajali, pa so vročekrvni pobalini uganjali neumnosti, ki jim ne delajo časti. Zraven je pa nekdo še streljal z revolverjem, da so se morali mirni prebivalci zbuditi iz spanja. Takim razgrajačem bi morale pristojne oblasti stopiti na prste, da bi si zapomnili. Zvonik pleskajo. Zvonik farne cerkve, so te dni prepleskali s svetlo rdečo barvo. Biiilo je zelo potrebno, ker je prejšnjo sivo barco vreme precej že spralo. Krompirjeva letina je letos zopet slaba. Kdor je imel domače sejne, temu je še nekaj obrodilo, drugod je pa pomankanje. Nesreča. Delavec, ki je za-poslen pri gradnji nove ceste, je tako nesrečno padel s kozolca, kjer je spal, da so ga morali peljati k zdravniku. Semenj. 8. oktobra se vrši običajni živinski in krama rski semenj. Iz društvenega življenja Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani Ima nocoj 8. oktobra ob 8 zvečer starešinski sestanek j v društvenih prostorih, Miklošičeva cesta 7. K obil-i ni udeležbi vabi odbor. Poizvedovanje! Izgubila je uboga žena denarnico e približno 150 Din gotovine in ček od še nedvignjene pokojnine in vl udno prosi najditelja, naj vrne Opekarska cesta 43. Dragi Ženeva, v oktobru 1930. Kakor smo že ob priliki poročali, se je tudi letos ob Času zasedanja Društva narodov vršil v Ženevi znameniti mednarodni katoliški teden, ki je po svoji notranji organizaciji, »istematičnosti in globokoeti predavanj lanskega Se nadkrilil. Pregledno so bila v znani dvorani »Salle des Amis« obravnavana vprašanja, ki se tičejo katolicizma v raznih državah Evrope in Severne Amerike. Razen tega je letošnji katoliški teden res zaslužil naziv mednarodni kajti lani so govorili le Francozi in Belgijci, letos so pa bili zastopani poleg škofa Baudrillarta, ki je govoril o framcoekem katolicizmu in angleškega pisatelja S h e e d a, ki je podal sliko angleškega katolicizma, — še norveški pedagog Lars E s k 1 a n d , ki je pregledno razpravljal o katolicizmu na skadinavskem polotoku. Daljo 'je nastopil škof No 11 iz Severne Amerike, nemški pisatelj Erich Przywara in ruski profesor M a k 1 a k o v, ki je orisal versko situacijo v Sovjetski Rusiji. Ni mogočo, v nekaj stavkih podati vso ob-Širnost in lepoto predavanj, ki so jo v svojih temeljitih izvajanjih iznesli govorniki. Posebno razveseljiva eo bila poročila iz anglosaških dežel, kjer katolicizem stalno raste. V Severni Ameriki se katolištvo petkrat hitreje širi, kakor število prebivalstva. V Angliji prestopi vsako leto do 15.000 protestantov v katoliško oerkev. — Malo počasnejše, toda stalno napredujoče je tudi katolištvo v skadinavskih deželah. V teh pokraijnah je katoliška cerkev sploh malo poznana in je ljudstvo že po svoji naravi zelo nagnjeno k nacionalizmu. Iz Francije je mogel škof B&udrillart, ki je dolgoletni rektor katoliškega instituta v Parizu, v krasnem govoru podati nad vse razveseljivo sliko na novo klijočega katolicizma, ki za enkrat posebno uspešno zajema vedno nove plasti med inteligentnimi sloji. Sistematično se francoska duhovščina sedaj pripravlja, da zanese katoliško akcijo med delavsko in kmetsko ljudstvo. Kajti ravno kmetske in delavske množice so v Franciji radi dolgoletne lajične brezverske šole katoliški cerkvi v teden v Ženevi najbolj odtujene in marsikje po breebožnih agitatorjih nahu.skane naravnost sovražne. Jezuitski pater Przywara j« z veliko jasnostjo slikal položaj katoliške cerkve v Nemčiji. Razdelil je versko gibanje v povojni Nemčiji na tri faze: v dobo, kakor jo je on nazval »čas obrata« nekako do leta 1925. Do tega leta je opazovati obrat ošperploča<(!) i furnira d. d. v Sremski Mitrovici. Glavnica 5 milijonov Din je razdeljena nn 5000 delnic po 1000 Din. Ustanovni občni zbor se vrši 8.t . m. Borza Dne 7. okt. 1930. DENAR V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjem. Promet je bil srednji, posebno znaten je bil v devizi Newyork, katere je bilo zaključeno nad en milijon Din. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, do-čim je ostale devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečajij Amsterdam 2276.50 bi. Berlin 1343.50 bi. Bruselj 787.50 bi. Budimpešta 988.50 bi. Curih 1094.40 do 1097.40 (1095.90). Dunaj 795.95—798.95 (796.45). London 274.30 bL Newyork 56.24—56.44 (56.34). Pariz 221.62 bi. Praga 167.17—167.97 (167.57). Trst 294.45-296.45 (295.45). Zagreb. Amsterdam 2276.50 bi. Berlin 1342— 1345. Bruselj 787.50 bi. Budimpešta 967.50 bi. Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 795.94-798.94. London 273.00-274.70. Newyork 56.24-56.44. Pariz 220.55 do 222.55. Praga 167.17-167.97. Trst 294.415 do 296.415. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.1 milj. Din. Belgrad. Berlin 1342-1345. Budimpešta 987-990. Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 794.95-797.95. London 273.90—274.70. Newyork 56.24—56.44. Pariz 220.62-222.62. Praga 167.17—167.97. Milan 294.33_296.33. Curih. Belgrad 9.12875. Amsterdam 207.65. Atene 6.675. Berlin 122.51. Bruselj 71.85. Budimpešta 90.175. Bukarešt 3.06. Carigrad 2.4425. Dunaj 72.63. London 25.0225. Madrid 53.10. Newyork 514.95. Pariz 20.2075. Praga 15.28. Sofija 3.7325. Trst 26.96. Varšava 57.75. Kopenhagen 137.90. Stockholm 138.40. Oslo 137.875. Helsingfors 12.975. Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.565/e, (valuta) 12.555. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je pri nas oslal docela neizpremenjen. Cene so popolnoma iste kakor včeraj. Dovozi so še vedno slabi, ponudba je le iz druge roke, interes pa je minimalen. Noyi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremeujena. Promet: pšenica 9, koruza 71, oves 3, ječmen 1, moka 3, otrobi 1 vagon. Sombor. Pšenica: bč. 155-160; bč. okoL Som-"" ' "" 155—160; sr. 78-79 .5—137.5; ban. Begej ~ "0 kg 145-150; _ . . Kg 142.5—147.5. — Oves: bč. 135—140; sr. 125-130. - Rž: bč. 110—115. Ječmen za živino: bč. sr. 64 kg 100—105; bar. 155 do 160. — Koruza: bč. prompt Dunav 117.5—120. Tendenca stalna. Promet skupno 352 vagonov. Budimpešta. Tendenca stalna, za koruzo slaba. Promet miren. — Pšenica: okt. 16.65—16.67, zaklj. 15.65—66; marc 16.17—16.65, zaklj. 16.65—16.66; maj 17.05, zaklj. 17.05-17.06. - Rž: okt. 8.80, zaklj. 8.80—8.81; marc 9.80-9.85, zaklj. 9.80-9.81. Koruza: maj 12.64—12.65, zaklj. 12.64—12.65; tranzit maj 11.25—11.45. VREDNOSTNI PAPIRJI Tržišče državnih papirjev je postalo živahnejše. Vendar so tečaji bili slabši kakor včeraj, zlasti za vojno škodo. Med dolarskimi papirji so se učvrstile obveznice Državne hipotekarne banke. Promet je bil znaten v vseh dolarskih papirjih in v vojni škodi. V bančnih papirjih je prišlo do zaključkov v delnicah Poljo in lugobanke po neizpre-menjenih tečajih. Industrijski papirji izkazujejo promet v delnicah osješke Šečerane, nadalje Union mlina. Trboveljska, ki je bila v začetku sestanka zaključena po 365, se je do konca borze povzpela na 367. V ostalem ni bilo izprememb. Ljubljana. 8% Bler. pos. 94 bi. 7% Bler. pos. 84 bi. Celjska pos. 160 den. Ljublj kred. 122 den. Praštediona 925 den. Kred. zavod 170—180. Vevče 124 den. Stavbna 40 den. šešir 105 den. Ruše 280 do 300- Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88.25 bi.; agrari 53—55; vojna škoda 432.50—433 (433.50), kasa 432.50—433.50 (432, 433), X. 433 bi., XI. 43230 do 433, XII. 432.50—434 (433); 8% Bler. pos. 93.75 do 94 (94); 7% Bler. pos. 83.50—83.75 (84, 83.50, 7% pos. DHB 8Z50-83 (82.75); 6% begi. obv-76 bi. Bančne delnice: Ravna gora 75 d. Hrvatska 50 d. Katolička 36-40. Poljo 56-56.50 (56). Kreditna 96 d. Union 191-193. Jugo 77.50—'78.50 (78). Lj. kred. 122 d. Medjunarodna 65 d. Narodna 8.220 bi. Obrtna 36 d. Praštediona 922-924. Etno 15230 d. Srbska 188 d. Zemaljska 130— 13Z Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Guttmann 150—155. Sla-veks 58 d. Slavonija 200 d. Našice 1.200 b. Danica 96—105. Pivara Sar. 185 d. Drava 210—230. Še-čerana Osjek 303-305 (305). Nar. ml. 20 d. Osj. ljev. 190 d. Brod. vag. 100 b. Union 120—150 (120). Vevče 124 d. Isis 43—49. Ragusea 397—400. Oce-ania 200—210. Jadr. plov. 550 d. Trboveljska 360— 368 (365, 366, 367). Cement Split 405 d. Belgrad. Narodna banka 8180; 7% inv. pos. 89.25—89.50 (110.000 nom.); agrari 55—56; vojna škoda 448.50—449.50 (600 kom.), po zaklj. 450.25 (500 kom.), XI. 455.50 (200 kom.), XII. 458-460.25 (900 kom.); 8% Bler. pos. 98.50 bi.; 7% Bler. pos. 86.75 (6000 dol.); 7% pos. DHB 82.75-83 (4000 dol.); 6% begi. obv. 76.50 den. Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 1% Bler. pos. 83—83.75. Newyork: 8% Bler. pos. 92.75—93.50, 7% Bler. pos. 82.50-83.50, 1% pos. DHB 81—81.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 90, Wiener Bankverein 17.55. Creditanstalt 47.20, Escompteges. 159.80, Živ-no 91.20, Aussiger Chemische 162, Mundus 153.50, Alpine 21.65, Trboveljska 45.50, Kranj. ind. 40.50, Lcykam 4, Rima Murany 79.75. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Go., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 9151 pršutarjev in 5112 špeharjev. Iz Jij^ goslavije jih ie bilo 4130. Na konlumačnem trgil pa je bik) 127 prašičev. Cene: špeharji najboljši 1.65, I. 1.60—1.63, II. 1.55—1.58, kmečki prašiči 1.55—1.65, najboljši 1.70, pršutarji 1.60—2.25. Tendenca: obojni vrsti sta se podražili za 3—4 groše. Hmelj Niirnberg, 7. okt. as. Na trg je bilo pripeljanih 250 bal hmelja po železnici. 50 bal pa z vozovi. Povpraševanja je bilo veliko in prodanih je bilo 200 bal, večinoma hallertauskega, srednjega in do-brosrednjega hmelja po 65—85 mark ter nekatere manjše postavke srednjega gorskega hmelja po 60 mark. Za inozemski hmelj ni bilo kupčije. Razpoloženje in cene so ostale nespremenjeno čvrste. Iz službenih objav Dne 29. oktobra 1930 ob 9 bo pri okrajnem sodišču v Konjicah v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slemene vi. št. 19. Cenilna vrednost: 63.643 Din, vrednost pritikline 11.448 Din, najmanjši ponudek 42.428.66 Din. Dne 19. novembra 1930 ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lajteršberg, vi. št. 10. Cenilna vrednost 80.362.80 Din; prednost pritikline 1370 Din; najmanjši ponudek 53.574.67 Din. — Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX. iS-* Svi^o^ža Vi - > 4) —J »/ < i 30S rz£ ■ » аз ~ • g " => o . I £ž * . - a I i15 U*i*t -sls-" — Л, , S m » J a » c л M J ;r J IN » , "O J « a" "5 S? j: 1 -Tj* O . ГМ < . 1 o 3 ~ — g o »n 2 m ^Г C — - y C -4 N ГЧ m O » kj je H •o a d a % i ^ j; « — » o - LJ gV) Hans Dominik: Moč treh Roman iz leta 1956. »Mi znanstveniki smo nedotakljivi. Recite mirno, da ta Logg Sar nnjbrže nikoli v svojem življenju ni videl panamskih zatvornic in da ga Tajni svet iz čisto drugih vzrokov pošilja k vragu.« Mac Morland se je zdrznil. Profesorjeve besede so bile že skoro veleizdaia. Toda Curtisa ni vznemirilo. »Pustimo zločinca. Že davno je preko vseh gora. Toda silno rad bi izvedel kaj natančnejšega o doktorju Glosinu. Veste, da se marsikaj namiguje ...« Mac Morland je pomislil za hip, »Ako ne bi bil prepričan, da lahko računam z vašo brezpogojno molčečnostjo, bi še ono malo, kar vem, ohranil zase. Da pričnem pri imenu, upravičeno dvomim, da so imeli isto njegovi starši. Njegovo pravo ime ve razen njega samega morda samo predsednik-diktator. Po svojih listinah je Amerikanec. Ko pa sem se prvikrat seznanil z njim, me je njegov naglas v govoru močno spominjal škotskega narečja.« »Kje in kdaj je bilo to?« je vprašal Curtis radovedno. »Zadeva ni bila baš častna za dr. Gloeina. Pred dvajsetimi leti. Med prvo japonsko vojno. Imel sem službo pri politični policiji v San Frančišku. Kalifornijo so preplavljali japonski vohuni. S temi ljudmi smo imeli dela noč in dan. Bilo je tudi jasno, da mora nekdo voditi vse njihovo početje. Eden mojih uradnikov mi je privedel doktorja, ki ga je bil prijel v zelo obtežilnih okoliščinah. Toda dokazati se mu vsekakor ni dalo nič. Ako bi bili že takrat imeli Tajni svet, bi se bilo nemara drugače izteklo. Tako pa ni preostalo drugega, kakor izpustiti ga. Ko je po našem porazu izbruhnila vstaja, je bil baje... pripominjam ,baje'... voditelj rdečih. Tudi tu se ni dalo dokazati. Po vsem je bil eden prvih, ki so premenjali zastavo. Ko je Cir Stonard na čelu bele vojske, zbrane v za-padnih državah, udušil s krvavo roko upor, je bil doktor Glosin že v njegovi družbi. Takrat je moral izkazati diktatorju dragocene usluge, zakaj od tedaj je njegov vpliv neomejen.« Mac Morland je prekinil svoje poročilo in se obrnil k brzojavu. >Halo, tu imamo nadaljnja obvestila o K. F. c. 1. Poskusite s svojo bistroumnostjo, gospod profesor. Morda morete razrešiti uganko. Poročilo se glasi: ,R. F. c. 1 je bil ob sedmih zjutraj pripravljen za polet. Trije strojniki in en podčastnik so bili na krovu. Poveljnik je stal z inženjerjl, ki so se imeli udeležiti vožnje, tik pri njih. Dve minuti po sedmi uri se je letalo hipoma dvignilo. Njegovi stroji so zabrneli. V neznatni višini je letelo nad gozdom, ki leži poleg letališča. Kakih pet kilometrov daleč. Na letališču so mislili, da so pognali stroje po pomoti in da bodo strojniki pristali z letalom za gozdom. Poveljnik in inženjerji so se z avtom odpeljali tja. 0 letalu nobenega sledu. Strojniki trdijo v močni uspavanosti, da sploh ni bilo nikoli letala R. F. c. 1. Sedaj so v zdravniški oskrbi.'« Mac Morland je odtrgal papirni trak in ga položil pred profesorjem na mizo. »To je drznost brez primere. Kaj pravite k temu?« Policijski načelnik je vznemirjen tekal sem in tja. Tudi na profesorja Curtisa je učinkovala nova vest. »Imate prav, gospod predsednik. Je to prava smelost. Ampak hvala Bogu ne spada v službo Sing-Singa in me vsaj poklicno nič ne briga. Stvar vojske bo, kako bo dobila nazaj svojo.križarko. Raiši še nekaj besed o doktorju Glosinu. Sem že mnogo slišal o njem. Danes sem ga videl prvikrat. Kje stanuje? Kako živi? Kaj počenja?« »Vprašujete mnogo več, nego morem odgovoriti. Tu v Newyorku ima priprosto opremljeno hišo v 316. ulici. Poleg tega ima gotovo še na mnogih drugih krajih svoja zatočišča...« »Ali je oženjen?< »Ne. Četudi prav nič ne prezira ženskega spola. 0 tem sem že marsikaj slišal... No, privoščimo mu njegove zabavej čeprav se zdijo marsikomu prav čudne.« »Ali nima sicer nobenih nagnjenj?« »Vem, da zbira dragulje. Izbrano lepe in velike kamne.« »Ni slabo! Vendar malce draga zabava. Razpolaga z velikimi sredstvi?« Mac Morland je skomignil z rameni. »Ne morem presoditi. Mož v njegovem položaju, z njegovim vplivom pač lahko... dragi profesor, povedal sem že mnogo več, nego sem smel in hotel. Pustiva doktorja, naj živi, kakor se njemu ljubi. Najbolje je, da imamo z njim kar najmanj posla. Ker ste baš tu, podajte, prosim, kratko poročilo o dogodkih v Sing-Singu za moje spise. Potem lahko skupaj zajtrkujeva.« Liki grški marmor so se lesketali zidovi Bele hiše v Washingtonu v žarkem poldanskem solncu. Toda temna skrivnost se je skrivala za leskečimi zidovi. Dolgo in zamišljeno so se ustavljali pogledi mimoidočih na gladkih, ravnih ploskvah poslopja. Politična napetost jo narasla do neznosnosti. Vsaka ura je mogla prinesti izbruh vojne z angleško svetovno državo, ki so se je že dolgo bali. Odločitev je ležala tam za širokimi stebri in visokimi okni Bele hiše. Vsaka beseda 50 par ali prodor drobne vrstice 1'50 Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Za oglase strogo thgovskega in reklamnega značaja vsaka vntica 2Di'n Najmanjši zneieklODin.Pristojbina га šifro 2Din.V5akogla) treba plačati pri naročilu.Na pomena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka.Ček.račun liubijana103Wrel.5t.2?-2B Posestvo gostilna, lesna trgovina, 6ri Cerknici — naprodaj, iša skoraj nova, obširna gospodarska poslopja, dvorišče, skladišče za les, leži na prometnem kraju. Zemljiških parcel 30, več gozdnih. Proda se vsa stanovanjska in gostilniška oprava, živina, pridelki, zaloge in pritikline, - Pojasnila daje odvetnik dr. Kraševec, Cerknica. Jlufbeiičejo Mizarski mc.^ler, samostojen, želi dobiti za-poslenja kot delovodja ali kaj sličnega, zmožen vseh v miz. stroko spadajočih del. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Risar« št. 11.325. Trgovski pomočnik začetnik, želi službo v trgovini mešanega blaga v Mariboru ali bližini zaradi nemškega jezika in večje izobrazbe v stroki. - Ponudbe pod »Pošten« na upravo »Slov.« v Mariboru. Stanovanja Meblovana soba s posebnim vhodom, se takoj odda. Naslov pove uprava pod št. 11.330. Prodajalka začetnica, pridna in poštena, vajena šivanja in gospodinjstva, želi službo v večji trgovini na deželi ali malem mestu. Nastop takoj. Naslov v upravi Slov.« št. 11.512. Zveza brivskih in lasničarskih pomočnikov, Zagreb, Ilica 55-II., desno, daje gg. delodajalcem brezplačno posredovanje dela za pomožno osobje. Dekle z dežele se sprejme za Stanovanje v novi hiši iz dveh sob, kuhinje in shrambe, na Ižanski cesti, oddam s 1. decembrom zelo poceni tistemu, kateri mi posodi 10.000 Din za do-vršitev stavbe. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 11.506. Krasna soba v novi hiši »Vzajemne zavarovalnice«, II. nadstropje, naspr. kolodvora, opremljena, električ. luč, parket, se odda solidnemu boljšemu gospo- ; du. - Inlormacije v pi- ■ sarni dr. Kreka v isti hiši.! Stanovanje j lepo, solnčno, obstoječe iz 2 sob, kabineta, kuhinje, kopalnice, balkona in drugih pritiklin, oddam s 1. novembrom. Dermotova 33 Pozor, mizarji! Radi družin, razmer se odda v najem velika mizarska delavnica, opremljena s stroji in vsem orodjem, na prometnem kraju v Sloveniji. Ponud-htšna dela. - Naslov pove bc na upravo »Slovenca« uprava lista štev. 11.499. ^ pod „Kavcija 10.000« št. Išče se hišnica brez otrok. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11558. Vajenca za puškarsko obrt sprejmem. F K. Kaiser, puikar, Ljubljana, Kongresni trg 9. 1КЗЕЕШ1 Lep kratek klavir dunajske firme in krasna zbirka rogov, nekaj inozemskih, na prodaj. Ogled v skladišču Ranzinger. Prodamo Grahom moka se zdravniško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem, ki uživaio veliko mesa. Razpošilja po 5 kg za 40 Din po poštnem povzetju Pavel Sedej, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko, KflSElH lastnega izdelka prodaja v velikih množinah Središnja maslarna Djakovo. Bosanske slive I Prodam več vagonov prima, suhe, v zabojčkih namiznih jabolk, krompir- poi Ek: po 5 kg 49 Din, po 10 kg 96 Din, suhe hruške, jabolka zabojček 10 Din ceneje, razpošilja franko vsakemu naročniku po ovzetju ali predplačilu " šport G. Drechsler — Tuzla, Bosna. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška tovarna parket v Metelkovi ul. 4 Tel 2244. Puhasto perje kilogram po 38 Din raz-pošiham po povzetiu nai-mam 5 kg - Potem čisto belo gosie kg po 130 Din m čisti pub kg po 250 D L Brozović, Zagreb. Ilica 82 Kemič čistilnica peria Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga I avrenčič & Ko, Ljubljana, /ošniakova ul. 16, za goreniskim kolodvorom. ja, orehov in fižola. Vpra šati pod šifro »Savinja« št. 11553 na upr. »Slov.«. Posestva VHo popolnoma novo, enonad-stropno s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komiortom in pritiklina-mi, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni in solnčni legi. blizu Leonišča v Ljubljani, oddam v najem, event. tudi prodam Naiemnina samo 3000 Din Pogoj" in naslov pove g. dr Treo Luci. odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 29 Posestvo z vsemi pridelki na lepi legi, ob veliki cesti, se takoi proda po nizki ceni. Vprašanja: Gornja Pol-skava št. 40. Obrt PSenitno moko nalbolliih mlinov nudi naiceneie veletrgovina žito in mlt-vikih itdelkov A. VOLK. LJUBLJANA Rent jeva ceita 24. *a I* ЛлемхосЈ лнЖл* аллгаи o*" /tA/lolift. V Krušno - moko in vse rolevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32 11.324. Zastopniki za zelo lahko prodajoči predmet v krajih Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Laško, Litja, Ljubljana, Novo mesto, Trbovlje, Tržič, Zagorje ob Savi in Zidani most se iščejo, Pri malem delu veliko zaslužka. Tudi za upokojence pripravno. — Nujne dopise na upravo »Slov.« pod »Boljša bodočnost 1931« št. 11.511. Pouk Šoferska šola prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje. Kupimo Kupimo boben ali kompletna uda-rala (Schlagwerk) za jazz. Ponudbe s ceno na upra-■vo lista pod «Boben«. Prost, javna dražba je še danes v Kapiteljski ulici 3, dvorišče. Suhe gobe iz litijskega in škofje- i £ loškega okraja in štajer- j ske provenijence, sedanje rasti, vagonske pošiljke in na drobno — kupuje V. H. Rohrnumn, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27. Vaša pljuča so podobna prekajevalni-ci, ker še vedno kadite. Nikoprost, ki stane franko 76 Din, Vas odvadi takoj. - Lindič, Ljubljana, Komenskega 36, Čita.jte in širite »Slovenca«! PAULIN ALOJZIJ, veterinarski inšpektor banske uprave naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Ojdane ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena žena in mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Marinka Paulin roj. Deisinger Umrla Je po kratki, zelo mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere v torek, dne 7. oktobra 1930. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 9. oktobra ob 3 popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1930. Uesini pogrebni zavod v LJnblJnnl POZOR! Svoje veliko posestvo »Banovo brdo* nad »Mihajlovcem« sem parceliral na kose od 300 do 1000 m5 in več, kolikor se želi, po zelo ugodni ceni, ki se suče od 85 do 100 Din za ms na večletno odplačilo. Banovo brdo je prišlo v rajon Beograda, ima vodovod, električno razsvetljavo in je eno najbolj'zdravih zemljišč. Z Banovega brda je krasen razgled na Savo, Donavo, Beograd, Zemun in vso daljnjo okolico. Po izjavi strokovnjakov ima brdo vse pogoje, da postane v najkrajšem času najlepši del Beograda. V kratkem dobi tudi tramvajsko zvezo. Vsa fiotrebna pojasnila daje Ljub. Stanojevič, Beograd, Dositejeva ulica 5 — vsak dan od 1 do 3 popoldne. Enodružinska Matianova vila na Fužinah pri Ljubljani, obstoječa iz 5 do 7 sob, kuhinje in vseh pritiklin, kopalnice, z vodovodom in elektriko, velikim umetnim in zelenjadnim vrtom ter sadovnjakom, se odda samo resnemu reflektantu za zmerno najemnino takoj v najem. Slikovita lega, auiobusna zveza z Ljubljano. Ogled mogoč po prijavi pri oskrbniku Antonu Kmetu, mlinarju v Z g. Hrnlicl 15. Pomldbe pod Z. P. št. 11.356 na upravo lista. VATO tudi po 50 kg bale vedno na razpolago Zahtevajte vzorce in ceniki — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15. TRANSMISIJE osi, jermenice, ležišča, konzole, sklopke, zobčanike — TRAVERZE tračnice, U-železo, pločevino, cevi, jeklo in drugo rabljeno a uporabno železo prodaja ceno »JUGOFURDA« Miroslav Kras, Zagreb, Mira-marski podvožnjak. Tel. 66-49. — Isto podjetje kupuje vse vrste starih kovin in autogume. Manutakiurna trgovina FRANjO MAjER Maribor,Glavni trg 9 nudi moderno blago za domske plašče, kostume Itd. - Angleško- in d< bro češko sukno, kamgarni za moške obleke itd. 00 solidnih cenoh. Razpis učnega mesta suplenta odn, profesorja na tehniški srednji šoli v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1930/31. — Razpisuje se učno mesto suplenta (profesorja) za srbohrvatski jezik v zvezi z nemščino. — Za mesto pridejo v poštev kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete iz dotičnih predmetov — Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu, vložijo pa do dne 30. okt. 1930 pri ravnateljstvu tehniške srednje šole v Ljubljani. Kr. banska uprava dravske banovine, v Ljubljani, dne 1. oktobra 1930. Oglas Dne 10. oktobra 1930 ob 10 dopoldne se bo vršila pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, sodna dražba vile Cesta na Rožnik št. 1 v Ljubljani, spadajoče v konkurzni sklad tvrdke Gričar & Meiač Najmanjši ponudek za vilo z vrtom (1695 m) je 680.000 Din. — Kavcije treba položiti 82.629 Din. Podrobnejša pojasnila daje konkurzni upravnik Dr. Treo Luce odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 29/1. Telefon št. 21-11 Telefon št. 21-11 Prva celotna izdaja! Doktorja Franceta PreSerna zbrano delo Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 5.V— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni. Veselje vsakega amaterja je dobra kamero in sveži fo(o materlfal Zato nudi loto- "' •------$ f, i агарш h S «jMEv\!V • r- j })Č4"' V" i, ■ trn oddelek jugoslovanske hnlfgarne kamere in vse foto-potrebščine svetovnoznanih tovarn. Temnica je cenjenim interesentom vedno na razpolago. — Zahtevajte cenik' Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceć. Izdajatelj: Ivan It ako v oc. Urednik: Frane Kremžar,