Dvesto tet stara slovenska domačija v hribih Zlata življenjska voda Moder mož je nekoč na trgu povedal svo-jim znancem, da ima doma dragoceno zlato vodico, ki z njo more pomladiti svoje moči in si podaljšati svoje življenje. Kmalu je njegova liiša bila polna ljudi, ki so si hoteli kupiti nekaj te dragocene tekočine. Mož pa je odprl sveto pismo ter iz njega prebral tale stavek it psalmista: »Če si hočeš ohraniti dolgo življenje ter koprniš po srečnih dneh, moraš najprej svoj jezik varovati vsega hudobnega, svoje ustnic* pa lažnivega govorjenja.« — To je zlata življenjska modrost. Jezik v naših ustih je kakor trdnjava zavarovan z dvojnim zidom zob in trdno stisnjenih ustnic. Sveti Janez Zlatousti zato pruvil »Ali nam Stvarnik ni s tem namignil, kako nevaren je naš jezik in kako skrbno ga moramo varovati?« Kadar zboliš in pride zdravnik k tebi, mu. moraš najprej jezik pokazuti. Po njem zdravnik najlaglje spozna tvojo bolezen. Prav tako pa )>o jeziku lahko presodimo človekov značaj. Jezik je sicer majhen ud človeškega telesa, more pa napraviti na svetu mnogo gorja, velik« nesreče, krvavo maščevanje, umore in požiga celo vojske in uničevanje. Ko bi se našel kdo, ki bi vse naše izgovorjene besede zapisoval v knjigo, ki bi potcin tiskana izšla, hej, kako bi vsi mi skrbno pazili na svoje besedel Vemo namreč, da tiskana beseda osiane nepozabljena, zato bi se varovali izreči kaj takega, česar nas bi kdaj kasnejo bilo sram- Tako pa se nam zdi, da izgovorjena beseda gre skozi eno uho noter, skozi drugtf ven, pa j.e pozabljena. Pa ni I Zlasti huda beseda o bližnjem ne le ni pozabljena, marvej celo narašča in vedno hujše gorje rodi. Pa Jco bi tudi ne, kot verni kristjani vemo o knjigi, v katero se sproti zapisujejo vse naše besede. Ta knjiga naših besed in dejanj je T. božjih rokah ter bo ob sodbi spet odprta. Hudo je, kajneda, ko mora človek kašljati, kadar mu kak drobec zaide v grlo. Kaj pravite, ljubi moji prijatelji, kakšno kašljanje bi bilo na svetu in po naši dragi domovini šelo takrat, ko bi morali ljudje kaši jati po vsaki lažnivi in grdi besedi, ki bi prišla iz njihovega grla! Mislim, da bi ne imeli časa ne jesti •ne piti, ne orati ne sejati, niti ljubljanski tramvaj ne bi vozil in na ljubljanskem trgu bi nihče niti češnja ne mogel prodajati, ker bi vsa dežela z mostom vred kašljala. Človek se s prijatelji tako rad kaj pogovori in pozabava. Včasih je tako prijetno, ko malce s prijatelji obira svoje znance. Pa smo že kdaj pomislili, kaj bi naši dobri prijatelji utegnili govoriti o nas, kadar nas ni zraven? Le verujte, da bi bilo kaj malo prijateljev na svetu, ko bi ljudje vedeli, kaj prijatelji o prijateljih govore. Ali nam ni nič mar, da ja tako? Menda že ne, ker se sami tako naslajamo, če s prijatelji obiramo druge prijatelje. Znani vzgojni pisatelj F. W. Fiirster je svojem delu o vzgoji mladine zapisal, da po« znamo tri vrste jezikov: prvi je volovski jezik, drugi je svinjski, tretji pa opravljivi. Prva dva sta še kar dobra, zadnji pa je zanič. Takega jezika ne trpi v svojih ustih! Zat< »mej svoj jezik v oblasti. Zlasti pa: Molči, kadat ti je kdo zaupal kako skrivnost. Molči, kadad si jezen. Ko se pomiriš, boš vse lahko bolj mirno presodil in se ne boš prenaelil. Tako t« nikdar nihče ne bo inogel za jezik držati. To bo tvoja zlata krepost, ki ti bo v časf ter bo dokazovala, da si značaj. Vojni dogodki preteklega ledna Bcji v južni Italiji Sovražili napadi v južni Italiji vpričo nein-Ikcgn odpora no morejo nikamor naprej, kakor dokazujejo nemška uriulna poročila. Une U. i. ■e glasi nemško uradno poročilo, da je bojcva-nje pri Ceivnru popustilo, krajevni sunki drugod pa so liili odbiti. ... , Poročilo dne IS. t. m. naznanja, da je na tem bojišču dan potekel mirno m da je bilo v glavnem le nekaj spopadov udarnih čet Nuno na nemško levo krilo je bilo več napadov, ki pa niso bili uspešni. , ... Pač pn je sovražnik, kakor pravi poročilo dne l'i. t. m.', v/hodno od zaliva C.aeta prešel v napad z več divizijami in po močni topniški pripravi. lukaj so boji v polnem teku. Nemško poročilo 20. t. m. pa sporoea o liuj-iilt bojih. Zahodni drl tega bojišča jc namreč sovražnik hudo napadel, ko je poprej pripravil pot s topništvom in bojnimi letali. Nastali so hudi boji. v katerih je bilo mesto Minturno izgubljeno in docela porušeno. Vsa druga prizadevanja, da bi sovražnik prekoračil reko (iari-gliano. pa so bila odbila. Na srednjem odseku je bilo napadeno in uničeno sovražno taborišče, pri čemer je sovražnik utrpel hude krvave izgube in mnogo ujetnikov. Kakor se glasi poročilo 21. t. m., je sovražnik t veliko premočjo napadel južnozahodno od kraja Cnslelfortc. kjer se mu je po hudih bojih posrečil vdor. Nemške čete pa so po načrtu izvedle silovit protinapad, ki je sovražnika vrgel nazaj v njegove prvotne postojanke. — Boji v vdornem mestu sovernoznhodiio »hI Minturua pa se še nadaljujejo. Ker angloainerško fete zoper trdno in uspešno obrambo niso mogle naprej, so se poskusile Izkrcali bolj proti severu. Nemško uradno poročilo dne 211. t. ni. o tem poroča: V jutranjih urah 22. januarja so se izkrcale anglontneriške čete ob obeh straneh Nettuna na obali Tirenskegn morja. Protiukrepi so v teku. Letalstvo je .• dobrim uspehom npaadalo sovražnikovo izkrcevalno mornarico. Potopilo je 4 velike Ukroevalne ladje s skupno 12.000 brt. in težko poškodovalo S večjih edinic in več izkrcevalnih čolnov. V letalskih bojih in s protiletalskim topništvom je bilo nad italijanskim področjem sestreljenih ti> sovražnikovih letal. Uničevanje komunistov na Balkanu Poročila i/ Bosne naznanjajo, da so nemške in hrvaške čete zasedle mesto Jajce, odkoder »o pregnale tolovajske rdeče tolpe, ki so v Jajcu imele dalj časa svoj sedež. \ srednji Bosni so se skušale te dni komunistične tolpe umakniti pred nemškimi četami na jug ali na jugozahod, da bi se izognile težki poti preko visoko zasneženega gorovja. Vendar »o bili vsi prelazi, preko katerih so se v sličnih prilikah običajno umaknile, tokrat zasedeni od nemških čet. Nemci so iz tolovajske prestolnice Jajca, ki je bilo zasedeno v nedeljo, vkljub slabemu vremenu in slabim krajevnim razmeram, prodrli naprej. Pri tem je bilo naštetih 251 mrtvih tolovajev. 47 pa je bilo ujetih. Med slednjimi se nahaja tudi nek višji komunistični kolovodja Nemške čete so zaplenile t"' strojnic in t^ pušk. Po izpovedih domačinov so v zadnjih tednih samo preko Jajca prepeljali nad 1000 ranjenih tovaiišev. Istočasno je uspelo zaključiti čiščenje nekega manjšega sevemobosanskega področja, pri čemer so imele komunistične tolpe mrtvili in "0 ujetnikov. Pri naknadnem čiščenju v vzhodni Bosni so komunisti izgubili še 55 mrtvih. N albanskih gorah pa so komunistične in baoofilevske tolpe po poročila 17. t. m. v bojih, ki so trajali zadnjih u dni. izcubile nad *>'>00 mrtvih ter |50t> ujetnikov ter prisilnih ir.dvilizi-raneev. ki so pobegnili k Nemcem. Nemške čete so toni tolpam zaplenile mnogo topov. 107 metalcev min ter pehotnih topov, mnogo strojnic in pušk. Nemške čeie so razdejale tO komiini-»tičnih taborišč ter zaplenile • radijske postaje. Hudi b&ji v Rusiji ne ponehujejo Sovjeti še vedno napadajo. Ko obnemoreio na enem kraiu. začno rs driurem. Nemško y0jno poročilo od 17. t. m. pr.vi. da so Sovjeti svoje hude napade nadaljevali severno/ahodno od kerčn in Kirovega gruda. Nemške čete so preprečile tukaj vse prodorne poskuse ter sestrelile SI sovražnih tankov. — Zahodno od Kecice so sovražniki prešli v hude napade, v katerih so nemške čete ohranile svoje položaje ter nekaj vdorov očistile ali zajezile. Južnovzhodno od Vilebska je žilavi nemški odpor izjalovil sovražne napade. - Pri Nevlju je sovražnik ves dan napadal, a propadel z velikimi izgubami. — Silni boji so se razvili severno od llmenskegn jezera, južno od Leningrada in južno od Orani-enbniimii. Predomi poskusi so bili odbiti, pri čemer je samo južno od Orunieubauma bilo uničenih 26 sovjetskih tankov. Pri Kerču in Kirovem gradil so bili vsi sovražni napadi odbiti, kakor navaja nemško poročilo od iS. t. m. — Nemške čete so v bojih pri Zaskovem celo napadale in zavzele več krajev. 2h sovražnih tankov je bilo tukaj razbitih. Zahodno od Rečice jo sov ražnik svoje napade nadaljeval. V hudih bojih so bili vsi napadi odbili. vdori pa zajezeni ali očiščeni. — Pri Nevlju je sov ražnikovo bojevanje ponehalo. Pri Ilmen-skem jezeru boji še trajajo z vso silo, prav tako pri Leningradu in Oranienbaumu, kjer je sovražnik izgubil II tankov. Nemško uradno poročilo 19. t. m. naglaša, da so boji pri Nikopoliju in Kirovem gradu bili slabotnejši in da so nemške čete v protinapadu zaprle neko vdorno mesto. Spodleteli so tudi sovražni napadi pri Zaskovu in Pogrebišču. Pri Rečici hudi boji še trajajo. Pri Nevlju so boijševiki svoje napade ponovili, nakar so nemške čete eno vdorno mesto s protinapadom spet očistilo. Napadi pri llmenskein jezeru, Leningradu in Oranienbaumu pa naraščajo. Doslej so vsi ti napadi bili prestreženi ali odbiti. Medtem ko po poročilu z dne 20. t. m. na južnem odseku ni bilo posebnih bojev, so nemške čele pri Zaskovu in Poloni v protinapadu zavzele več krajev. Zahodno od Rečice hudi boji še trajajo. Nekaj sovražnih skupiu je sicer vdrlo v nemške postojanke, pa so bile po hudih bojih spet ven vržene. — Pri Vitebsku in Nevlju so zgolj manjši boji. zato pa divjajo še hudi boji pri llmenskein jezeru, Leningradu in Oranienbaumu. Da se tukaj izravna fronta, je bilo izpraznjeno mesto Novgorod. Pri Kerču so Sovjeti spet poskusili hud napad. ki so ga podpirali oklepniki. Pri Zaskovu so nemške čete odbile več sovražnih napadov ter pri tem uničile 2S tankov. Zahodno od Rečice je bilo odbitih več hudih sovražnih napadov. Lun sovražna skupina, ki se ji je posrečilo vdreti. je bila uničena. — Pri Vitebsku je sovražnik začel napadati že dne 13. grudna leta 1945. Ves ta čas je napadalo 50 sovražnih strelskih divizij, da bi izsilile predor nemških vrst. To se jim ni posrečilo, ker je to preprečila nemška obramba, ki je v tem času do IS. t. m. na tem odseku uničila >4» topov. 1205 oklepnike, sovražnik je izgubil nad 40.000 mrtvili ter mnogo več ranjenih. — Pri Nevlju je sovražnik zdaj ves dno napadal, a so Nemci svoje postojanke ohranili. Pri llmenskein jezeru in Leningradu so Nemci vkljub sovražnim napadom svoje izravnane postojanke ohranili. Potres v Argentini \ nedeljo 17. januarja zvečer po osmi uri so argentinsko mesto San Juan stresli trije potresni sunki, ki so trajali vsakokrat po 1 minuto in so bili vedno bolj siloviti. Popolna tema je takoj nastopila. N.i cestah so se po-k... ile razpoke in kmalu so izbruhnili požari. Poveljstvo polka je uredilo prvo reševanje. Prispelo jc več vlakov z zdravili, obvezami, odejami in šotorskimi krili. Iz Buenos Airesa so takoj odletela letala z. zdravniki in bolniškimi sestrami. Časopisje poroča o več tisoč mrtv :i in nad sedem titsoč ranjenih. Argentinska vlada je odredila narodno žalovanje. D;»v o tli dodatki na Slovaškem Pri davčnih dohodkih na,I 40.000 Ks (slova-šV.i kron) na Slovaškem so uvedli poseben dodatek h pr.dobil:ni v višini 50"'. Pri dvojnih zaslužkih v eni družini se ta dodatek zviša še • a 10 Davkoplačevalci z 2 ali več otroki «o P'--;; dodatka pri dohodku do SO.OtV K* Ameriški pridelek zlata je v letu 1943 nazadoval za 62 odstotkov. Približno 95 milijard dolarjev bo znašal novi državni proračun Združenih držav Severno Aim-rike. 5425 stavk je bilo v prvih 11 mesecih 1. 1943 v Združenih državah Severne Amerike. Prefekt v Sieni je odredil zaplembo enajstih kovčegov grofice Grandi, v korist fušistov-ske republikanske države. IS milijonov Američank je zaposlenih v ameriških gospodarskih in gospodinj: obratih. Mnogo dragocenih kulturnih spomenikov je bilo uničenih pri zadnjem napadu sovražnih bombnikov na italijansko mesto Pisloio. Primerne denarne kazni za zamude vlakov, če znašajo nad 20 minut, je določil za krivco ravnatelj romunskih državnih železnic. Zn pravoslavne božične praznike je v Bolgariji izšel kraljev ukaz, ki je določil za reveže ustanovo sto milijonov levov. Nad 100 jezikov in narečij obvlada v Miin-stru živeči 56 letni vseučiliški profesor dr. Ferdinand Hestermann. Krompir ni primerno krmilo za živali, pišejo nemški listi. Več milijonov kilovatov električne sile bo dajala centrala, ki so jo začeli zidati ob Mont Blunku v Franciji. Upokojen je bil te dni načelnik turškega generalnega štaba Čakmuk. Za novega poveljnika švedske vojske bo imenovan general llelge Jung. V Egiptu so pred kratkem odkrili grobnico kralja Mene I-, ki je vladal v egiptski deželi okoli I- 5500 pred Kristusom. 7(100 domačih mož. in mladeničev se nahaja ta čas v delovni službi na Slovaškem. Skakanje s padali so uvedli kot šolski predmet šolski zavodi v turškem Izmiru. Kumenn mrzlica gospodari med zavezniškimi četami v Severni Afriki. Novo vrsto zelo uporabnega gradbenega materiala iz mavca s primesjo nekih kemikalij, izdelujejo v Nemčiji. 105. rojstni dan je obhajal 12. januarja nemški topniški general Teodor von Bomehard. Poročila nemške vojske še vedno piše v svoj dnevnik. Trikrat zaporedoma v treh letih je povila dvojčke neka žena v Haagu na Nizozemskem- Vlak je zavozil v vlak na i>ostaji Ilford v Londonu; 15 mrtvih, 30 ranjenih. Zaradi potresa je počil je/. S:orzionsk -ga jezera v srednji Švedski; v petih urah je padla voda za en meter. V prvih devetih mesecih 1. 1945 je bilo v sami Nemčiji rojenih 42.000 olrok več, kakor v istem razdobju prejšnjega leta. Bivši bolgarski ministrski predsednik z\nd. Tošev je sredi januarja umrl. Novo posojilo 150 milijonov funtov sterlin-gov bo 2S. marca razpisala avstralska'vlada. 5 letnico svojega obstoja je praznovala 18. januarja slovaška narodna skupščina. Kanada je prevzela dve križarki in dva rušilen angleške vojne mornarice najsodobnejšega tipa. Policija je v Milanu odkrila prikrivanje velikih količin vojaško važnih kovin, med drugim 500 ton niklja. 15 lokomotiv jp uničil požar v Chapleau v ameriški državi Ontario; dva milijona dolarjev škode. »Norveška se bo odločila proti boljševizmu^ je povedal norveški minister za kulturo in prosveto. Proti sovjetski ponudbi Poljakom za dogovorno spremembo medsebojnih državnih nu j so se izjavili ameriški Poljaki. Tisoče poljskih otrok, odpeljanih nasilno v Rusijo, vzgajajo boijševiki v posebnih šolah za komunizem. Stepa je gorela v pokrajini Vittoria v Avstraliji: mnogi so izgubili življenje in stotii o hiš je bilo uničenih. Nlaudskn vlada je predložila parlamentu zak ;-ki načrt o ukinitvi zveze z Dansko. Sonce je kažipot čebel lin povralku v ul- n.iak, so dognnla a ra/.-K;ivanja. Komunizem Naši komunisti zlasti po obrobnih slovenskih deželah, kjer jih še ne poznajo toliko, kakor jih po več ko dve in polletnih skušnjah poznamo na Kranjskem, tako radi brenkajo na slovenske strune. Prav tako so spočetka delali pri nas. Zdaj so se pri nas že do golega razgalili in so javno in ' jasno povedali, da niso prav nič drugega kakor komunisti, ki hočejo Marxov komunistični nauk uvesti v dejanju tudi pri nas. To svoje prizadevanje imenujejo komunistično revolucijo. Pri tem se sklicujejo iia Rusijo. Toda mi verno, da Rusije ni več, marveč je le še Zveza socialističnih republik s sedežem v Moskjti in z diktatorjem Stalinom na čelu. Ruski narod je namreč bil tako nesrečen, da so tamkaj Judje v dejanju pred več ko 20 leti prišli do oblasti in so razdejali državo ter namesto nje postavili Marxov komunistični ; nauk. Jud Marx, učitelj komunizma, sovražnik Slovencev Kdo je bil Marx? Marx je bil Jud, ki je moral pobegniti iz Nemčije v London, odkoder je pred 100 leti začel razširjati svoj komunistični nauk. Kot Jud je Marx bil sovražnik narodnega gibanja in tudi vsake verske misli. Marx je zlasti Slovane hudo sovražil. Posebno hudo je napadal »avstrijske Slovane, ki jim je odrekal sploh vsako pravico do obstanka. O njih na primer piše takole: ^Naravna in neizogibna usoda umirajočih Slovakov je, da se puste razdrobiti in izsesati po močnejših sosedih ... To seveda ni prijetna prihodnost za narodno častilakomnost slovanskih sanja-afev, ki bi radi obnovili politične razmere, ki so vbile leta 800... Ali smejo pričakovati, da bo zgo-Idovioa za tisoč let nazadovala na ljubo nekaterim metičnim družbam ljudi, ki nimajo ne omike ne "prvih pogojev narodnega življenja, ne velikega števila ljudi, ne zaprtega ozemlja... Končali so za sedaj in bržkone za vedno poskusi avstrijskih Slovanov (med katere šteje tudi Slovence) pridobiti si samostojno ' narodno bivanje. t Tako je Jud Marx, ki je zdaj bog današnjih ioFarskih komunistov, pred 100 leti preklinjal Slo-Ivence in druge slovanske narode. Te Marxove ■besede, ki jih je bil zoper Slovane in Slovence posebej napisal leta 1848., smo povzeli iz knjige idr. Jan. Ev. Kreka »Socializem«. Kdor nam ne erjame, naj gre in pogleda, kaj je rajni dr. Krek apisal o Marxu na straneh '537—340 svojega ime-ovanega dela. Tam se lahko vsakdo tudi prepriča, kaj je rajni dr. J. Ev. Krek sodil o Marxu in jegovem komunizmu, ki zavrača vse, kar je člo-eku sveto. »Naj pogine ves slovenski narod!« in res komunist, ki ne sme poznati ne vere, ie družine, ne ljubezni do staršev, žene in otrok, idi ne sme poznati ljubezni do svojega naroda, ijegov poglavitni cilj in namen mora vsekdar bi-komunizem s svojo revolucijo. Da je to gola ssnica, nam dokazujejo njihova dejanja pri nas. »okazujejo nam pa tudi njihove besede, ko so lislili, da jim ne bodo več škodovale, ako bodo bdkrito povedane. Za danes naj se ustavimo le pri besedah, ki Jih je bil spregovoril glavni vodja novomeških komunisto%r, sodili pristav Vivoda, ki je dejal: »Meni je čisto vseeno, če pogine ves slovenski narod, samo da ostane deset pravovernih ko-■lunistov.« M Kaj narod, le da bo deset komunistov ostalo' Jlvih, (ia bodo obdržali komunizem živ in močan, S^prav slovenskega naroda ne bo večl Kaj bi naštevali besede, ko pa dejanja tako pašno kriče, da bo slovenskega naroda konec, ga bodo .reševali taki komunistični krvniki, ki mirne krvi že do danes povzročili smrt tolikih Bsetin tisočev nedolžnih Slovencev in ki so jia-tno in v sporazumu z našim narodnim sovražni-im uničili že milijarde slovenskega narodnega '»emoženja. Ti ljudje so resnični grobokopi na-Jka naroda ter to tudi hočejo biti. 1 Kaj pa Rusija? JI So še lahkoverni ljudje, ki pravijo: »Naših OF-arjev pa res ni nič prida. To zdaj že uvidimo. J4|npak Rusi pa le niso laki. Rus je dober človek slovenskega naroda in njihov koinunizeih se je že davno unesel.« — Tako govore ti ljudje, ki ne poznajo resnice. Nobenega dvoma ni, da je Rus res dober človek in da je ruski narod po svoji naravi široko srčen in plemenit. Nekdanjo carsko Rusijo so ti naši lahkoverni in dobrodušni možaki imeli za nekako »slovansko matuško«, od katere so pričakovali slovanskih čudežev. To je že takrat bilo otroško početje, ker že stari Rusiji so slovanski narodi bili le toliko mar, kolikor so bili koristni njenim političnim načrtom. Vendar so takrat na Ruskem živeli možje, ki so se za slovanski svet vsaj zanimali in o njem pisali. Zdaj pa teh mož v Rusiji ni več. Ce pa so, nimajo nobene besede več, ker danes na Ruskem ne vlada Rus, marveč Jud in Georgijec Stalin s svojo po Marxu prikrojeno mongolsko diktaturo, ki ji naši otarski norci pravijo »diktatura proletarijata«. Nekdanje Rusije ni več! To naj bi zdaj vedel | vsakdo, ki je še do včeraj morebiti sanjal o njej. Danes vlada v Rusiji tista peklenska sila, ki iz svobodnih ljudi dela sužnje brez volje in vesti, brez ljubezni, in časti, brez veselja in časti. Morebiti nam ne verjamete, prijatelji. Bog daj, da vas ne bi dogodki morali o tem prepričati, da imamo s temi besedami vendarle mi prav. Tako otročjih lahkoumnih ljudi, ki so do svojih bili maloverni, do rdečih pa polni vere in zaupanja, je bilo in je tudi po drugih deželah zmerom nekaj preveč. Tako tudi na Letonskem, ki je nekdaj spadala pod carsko Rusijo, ni bilo brez njih. Letonci so se zaradi svojega narodnega življenja radi osvobodili Rusije in si ustanovili svojo državo, (lasi jih ni kaj prida več ko nas in tudi njihove zemlje ni več ko naše. Leta 1939. so ruski boljševiki spet zasedli to samostojno deželico. Kasneje jih je nemška vojska spet pregnala in Letonce rešila boljševiškega jarma. O tem zdaj piše letonski učenjak Konstantin Raudive. Njegov članek je vreden, da ga vsaj v glavnem podamo našim bravcem, ker je ponekod pisan tako, kakor bi ga bil kdo napisal prav za nas in naše razmere. Letonski učenjak namreč piše: 4 Boljševizem — suženjstvo in smrt »Notranje bistvo boljševizma prinaša neogibno le smrt in sužnost, pa naj se zasidra v kateri koli državi. Smrt in sužnost sta nespremenljivi in neporušljivi temelj tega sistema. Ko je boljševizem vdrl v baltiške države, je bilo v teh deželah veliko poštenih, lahkovernih in preprostih ljudi, ki so računali nn nekdanjo rusko širokosrčnost in se spominjali velikih možnosti za življenje v ••urski Rusiji. Ti so skušali zaskrbljence in obupance tolažiti s tem, da ne bo tako hudo, kajti tudi pod bolj-še\iki se bo dalo živeti in ne bo težko najti primernih možnosti za obstanek. Teh glasov in naznanja se vsi prebivalci baltiških držav še prav dobro spominjamo. A kako naglo se je to mišljenje zasukalo, ko so boljševiški mogotci komaj nekaj tednov bivali pri nas: tedaj je vsakdo spoznal, da je tisočkrnt bolje pasti v boju kakor pa prenašati telesne in duševne muke boljševiškega nasilja. Boljševiška resnica je bila tako grenka in trpka, da so se hudo prevarani umaknili v ozadje celo tisti, ki so bili komunistično usmerjeni- ..... Toda najhujše je šele prišlo: komunistični sanjači so drug za drugim izginili v ječah GPU nli pa v koncentracijskih taboriščih. Tisti boljševiki, ki so bili postavljeni na oblast, niso bili v resnici nič drugega kakor le pomilovanja vredne lutke, ljudje brez časti, katere so.oropali lastne volje in lastnega jezika. I o lahko potrdi vsakdo, ki je imel le najmanjši stik z boljševiško vladavino. Ako so v Evropi kje narodi in ljudje, ki bi se v tem silnem boju mngli utruditi in s tem oslabiti vojni duh, potem naj vedo, da zmaga boljševizma utrujenim Evropcrm ne bo prinesla miru in pokoja, marveč le smrt. V boljševiškem sistemu je smrtna kazen temelj vse uprave. Boljševiško suženstvo, ki ne pušča ob strani prav nikogar, ni nic drugega kakor satanska oblika uničevanja. INa mesto strtih ljudi nastopajo trume suženjskih bitij, zakovanili v verige. Boljševizem je v 25 letih spremenil širno rusko zemljo v sužensko taborišče, kjer nadomešča verige neprestano ovajanje, stalno stra-hovanje in strah pred smrtjo. Preveč ie prič in; dokazov za to in bi bilo odveč, ako bi še naštevali podatke in zglede. Tudi najnevernejši dvomljivec ali id-^aliet bi si glede tega končno moral priti na jasno.« Komunizem je smrt in suženstvo! To nam dokazujejo tudi počenjanja komunističnih tolp pri nas. iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiin Mlad krščanski mučenec Poleg profesorja Kekal in Marije Golobove objokuje novomeška katoliška! mladina tudi smrt svojega! mladega borca Juraka Toneta. Rdeči krvniki so se žel dolgo časa trudili, da bi gal dobili v svoje roke- Na naznanilo ofarskih sosedovi Štora in Bregarja so ga komunistične patrulje iskalel večkrat na domu in v isti sapi grozile materi, obenem pa obljubljale, da se mu ne bo ničesa.tl zgodilo če se javi. V resnici mu je pa bila namenjena smrt kakor drugim članom in članicam KA, kakor je to razvidno iz listin, ki so jih' komunisti pozabili uničiti. Dne 21. oktobra 1943 so ga končno dobili. Ustrelili so ga, njegovo truplo pa vrgli v ogenj« Z Jurakovim Tonetom je odšel iz vrst novomeške dijaške KA eden njenih najbolj sposobnih in gorečih apostolov. Bil je vsestransko aktiven, neizprosen v borbi za idejno čistost vi dijaških katoliških vrstah, neutruden v razkrivanju komunističnih "nakan. Svojo mladost, —-umrl je v 17. letu svojega življenja — je preživljal angelsko čisto. K sv. obhajilu je hodil dnevno, k sv. spovedi tedensko. O njem bi se moglo reči kakor o sv. Alojziju: »Malo časa ja bil med nami, pa je izpolnil veliko let.« Iz boiev zoper komuniste 40 tolovajev so ubili in nič koliko ranili blizu Arandjelovca oddelki srbske drž. straže. 208 tolovajev je usmrtila, še več pa ujela nemška motorizirana edinica zahodno od Banje Luke. Med bitko v srednji Albaniji je uničila: nemška lovska stotnija nad 50 razbojnikov. Nemške čete šo zavzele te dni mesto Jajce v Bosni, sedež štaba komunističnih tolp. Zaradi kočevskega poraza je padel pri komunistih v nemilost njih »general« J. Avšič. Te dni so bila uničena komunistična krdela na Dolenjskem pri Strugali, dalje pod Krimom in na Notranjskem pri Zireh. Protikomiinistična predavanja so v zadnjem času tudi po tovarnah in drugih delavskih obratih Ljubljanske pokrajine. _ Tolovajstvo in boljševizem sta eno in isto, izjavil te dni hrvaški notranji minister, ^orkovič. Če se Nemčija ne bi nprla, bi postala vsa Evropa boljševiška, piše romunski list »Viatza«. Ko so bili komunisti gospodarji Dolenjske, so dobili oženjeni javni uradniki v Novem mestu, in to samo enkrat, 600 lir plače, neoženjeni pa 200 lir; v drugih krajih pa — »figo«. Ko se je vračal iz štomaža, kjer je na-kupoval vino, so komunisti ubili A. Bratino, gostilničarja v Lokavcu na Goriškem, bivšega obč. tajnika v Lokavcu V Celju so pokopali kmeta in vodjo lirnm-i bovškega oddelka Jakoba Jelena, žrtev boljše-viških razbojnikov. V Novo mesto se je zateklo pred komunistično »svobodo« veliko okoliških kmetov. Vsi ti kmetje od 18. do 33. leta so bili sedaj sprejeti med domobrance. Povabilu so se vsi prati radi odzvali. j< L < Josip Olup — sedemdesetletnik Tc dni je dopolnil 70. leto življenja znani ljubljanski manufakturist Jos. Olup. Jubilanta se zlasti spominjamo kot požrtvovalnega karitativnega delavca. Je dolgoletni predsednik šentjakobske Vin-cencijeve konference. Deloval je pri Rdečem križu. — V največjo čast so mu mnogoštevilni birmanci. -Pa ne samo ti, ampak tudi številni skriti podpi-irnnci, ki so dobivali zavoje v Gonars in druga (taborišča vzklikajo jubilantu z nami vred iz (vsega srca: Bog Vas živi še mnoga leta! d <0 letnico rojstva je obhajala te dni v Ljubljani gospa Minka Jegličeva, vdova po Šolskem ravnatelju v pokoju. Bog ohrani ju-ijiilamko do zadnjih mej človeškega življenja! d Sadjarjem v pouk. Praktično novodobno ^Sadjarstvo«, spisal sad j. nadzornik Fr. Kafol (V Ljubljani, predstavlja kratek poljubno spisan pouk iz sadjarstva. Ta knjižica je zelo okusno In lepo izdelana ter je namenjena v prvi vrsti Biladim sadjarjem-začetnikom. Pa tudi starejšim praktičnim in teoretično podkovanim sadjarjem bo služila ta brošurica kot važno in [trajno navodilo, v kateri obravnava strokovnjak na kratko najvažnejša vprašanja novodobnega pridobitnega sadjarstva. Pisatelj ob-jjasnjuje pravo pot k novemu sadjarjenju primerno za naše kraje in prilike, po kateri naj bi postalo naše sadjarstvo vseskozi dobička-Uosna in trajna pridobitna panoga našega kmetijskega gospodarstva v bodoče. Brez dolgo-tasne dolgoveznosti dobi čitatelj pravi nazoren pouk in nasvet v tej brošuri, ki obsega komaj 103 strani in jo ponazoruje 8t krasno izdelanih ilik. Zato jo priporočamo, da si jo nabavijo ,vsi naši člani. Knjižica stane 33 lir in jo ima Ina zalogi »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6-1. d Naredbe pristojnih oblasti je priobčilo Sinevno časopisje pod sledečimi naslovi: Na-ledba o omejitvi porabe električnega toka, Taksna prostost za vloge »Zimske pomoči«. d čiščenje v Novem mestu. Novomeščani ridno pospravljajo in urejujejo po mestu, •ela izvršujejo vsi brez razlike in sicer po žtiri dni zapovrstjo, nakar pride nova skupina. Največ dela daje pospravljanje in čiščenje cest, uravnavanje dovoznih potov in pa obnova hiš. Pri delili morajo prav pridno pomagati !tudi tisti, ki so vsa ta rušenja povzročili ali »e jih vsaj veselili. d Policijska ura v Trstu traja sedaj od 11 fcvečer do 5 zjutraj. d Čast, komur čast. »Deutsche Adria Zei-Jung« piše, da slovenski listi z zadovoljstvom objavljajo novico iz Gorice, ki pravi, da lahko družine, kuterih imena so bili poprej oblastve la lodbinska imena. prit Del - _.li po,___j ________ no italianizirana, zopet pridobe svoja etara . "J. Svezc morske ribe so začeli zopet prodajati na ljubljanskem trgu. Cena jim je 36 Ju za kilogram. d Poprsje Fiihrerja je izdelal nemški kipar Dogner m so kipec že namestili v sejni dvo-Jani v Beljaku. d Novo občinsko seslro-pomočnico so dobili IV Dravogradu. Dan za dnem obiskuje domačije ter oskrbuje žene in zlasti dojenčke. Nadzoruje tudi oddaljene gorske vasi. (Trstu j8jCa P° 2-70 Ure S° d°bi!i bo,niki v d število odpovedi stanovanj v Ljubljani »e je v zadnjih letih znižalo za 50 odstotkov. d Svobodna prodaja kokošjih jajc je v Srstu. Eno jajce stane 7.50 lir. d Begunci iz Dolenjske, ki se nahaja o v Ljubljani in bi se hoteli vrniti z avtomobilskimi kolonami, naj se obrnejo za pojasnilo na Informativni urad pokrajinske uprave v Ljubljani. Nihče brez predhodne prijave pri tem uradu ne bo mogel v bodoče potovati z avtomobilskimi kolonami. d Za Zimsko pomoč so nabrali znesek 850 mark v krajevni skupini Selnica ob Dravi udeleženci tovarniškega tečaja, ki sta ga priredila učitelja Vogelnik in Polesnik. d Velik meteor (podnebnik) so v začetku januarja opazovali nad koroško zemljo. Brzcl je čez Lienz in je izginil v severnozahodni smeri. Za njim sc je vlekla oranžna svetloba, ki se je končala z iskrečim se repom; 93 sekund potem ko so nad Lienzom opazovali meteor, so čuti iz Venedigerjeve gorske skupine močan jx>k. Meteor je menda treščil v vzhodno stran planine Staff. d Grdobija. Prodajalka tobaka Marija Cede iz Gorice je z velikimi žrtvami zredila prašiča, ki je tehtal žo 'XI kg. Ponoči so prišli tatovi in ji prašiča ukradli. d Nov umetniški križev pot je dobila dne (6. januarja cerkev v Šmartncm ob Savi, ki je podružnica cerkve sv. Petra v Ljubljani. Križev pot je mojstrsko delo profesorice Elde Piščanec. d Dva svetova. S 14. januarjem je začel izhajati v Trstu nov nemški dnevnik »Deutsche Adria Zcitung«. Prva številka je bila zelo bogate in pestre vsebine. Poleg vojaških in političnih člankov je objavil list tudi zanimive krajše članke o Trstu, kakor na primer zanimiv potopisni članek od Občin proti Miljam, v katerem piše pisec med drugim: »Tu v Občinah, komaj 25 minut od Trsta, naletimo na dva svetova: Italijane in Slovence. Tu se pričenja tlel Jadranskega primorja, v katerem je materinski jezik slovenski, v katerem se ljudje drugače imenujejo, drugače izgledajo in drugače stanujejo.« d Slovenski dnevniki priznavajo zasluge goriškega prefekta M. Paceja za pomirjanje dežele. d Čas zatemnitve traja sedaj od 17.30 do 6. d Ljudje si sami otežujejo življenje. Zadnje čase se pogosto dogaja, da so mnogi zlorabljali dovoljenja, s katerimi so smeli iti čez blok. Imeli so zamo dovoljenje, da prekoračijo blok. pa so hodili z njim v Trst po opravkih, zlasti »iz gospodarskih razlogov«. Zdaj pa je oblast zvedela za to in je začela izvajati kontrolo na vlakih. Kdor je zasačen pri goljufiji, se mu seveda odvzame še dovoljenje, da sploh sme iti čez blok. En sam popoldan jo bilo odvzetih 200 dovoljenj. To je za marsikoga neprijetna posledica za njegov prestopek. Je pa to pravična kazen za one, ki pograbijo celo roko, če se jim ponudi prst. d V Podgori pri Gorici imajo šolo že od začetka novembra. Pouk se vrši v slovenskem jeziku. Učne moči plačujejo za sedaj starši. Vsak otrok prinese vsak mesec 10 lir šolnine. Starši upajo, da bo gmotna stran šol. vprašanja v kratkem ugodno rešena. d Nesreča ne počiva. V Ljubljani bivajoči čevljarski pomočnik Leopold Podboj je po nesreči dobil opekline po životu. — Na Rudniku stanujočo pismonoševo hčerko, 17 letno Anico Kasteličevo je nek avto podrl. Dobila je [K>-škodbe po životu in na glavi. — Iz Grosuplja so v ljubljansko bolnišnico pripeljali posestni-kovega sina Josipa Kadunca, ki je na travniku našel mino. Ta je eksplodirala in ga z drobci hudo poškodovala. — V Dolenji vasi pri Bib-nici je padel z lestve in si zlomil levo nogo 1.1 letni posestnikov sin Janez Kos. — V Velikih Laščah se je hudo vsekal v levico 54 letni posestnik Anton Petrič. — Slavko Stih, 19 letni delavec v Ljubljani, je padel z zidarskega odra in se poškodoval po nogah. — Zasebnica, 79-letna Ana Broscheva je doma na stanovanju spodrsnila in si polomila desna rebra — Vladimir Furlan, 1 leto stari sinček čevljarskega mojstra, se je hudo poparil z vrelim kropom P0y vsem životu. - 11 letni Anton Kavčič iz oezanc na Krasu je hotel prestrašiti svojega 6 le nega brata z gorečo baklo. Približal se je bratovemu očesu in ga z baklo ranil. Zdravniki v bolnišnici skušajo ranjencu ohraniti oko. — INa ledu je padel in si zlomil nogo v gležnju Andrej Trojer iz Podbrdač - 31 letni želez NOVI GROBOVI f Stolni kanonik Krašovec Na Novega leta dan je umrl za srčno kapjo stolni kanonik msgr. Alojzij Krašovec a Reki. Pokojnik je bil pri ljudstvu zelo p .ljubljen, strokovnjak v zadružništvu in odločen narodnjak. Pokojnika so pokopali na pokopališču v Trnovem, kamor ga je 4. januarja spremila velika množica in 18 duhovnikov. Pogrebne obrede je opravil trnovski dekan Jamnik, z besedo pa se je poslovil od pokojnika knežaški župnik Kalan. » V Cerknem je umrl rudarski inženir Hubert Ranzinger. — V Ihanu' je odšel v večnost rudar Franc Mohar. — V Ljubljani so umrli: Jožefa Miklič roj. Saje, Vončinova maina. žu-žemberški rojak Jože Štnpica, Kranja Erker roj. Mencinger, Marija Erbežnik, posestnik Fr. Kešo, Ludvika Bernhard roj. Papež, vdova po tajniku na glavarstvu v Novem mestu Jelisava Volile, upokojenec drž. železnic Jožef Blatnik, učiteljica v p. Amalija Koba-n in Angela Štre-kelj roj. Pečenko. — Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bog! ničar Ivan Kastelic iz Bruhanje vasi je skočil na postaji z vlaka tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Posestnikov sin. 10 letni Fr. Berčič iz Rudnika je naletel na travniku na mino, ki jo je brcnil. Patrona je eksplodirala in dečka hudo poškodovala po obeh nogah. — Pri padcu si je zlomil desnico upokojeni strojevodja drž. železnic, 57 letni Anton Ogrinc. — Na Zaloški cesti v Ljubljani je s tramvaja padel 53 letni mestni delavec Jakob Čuk; dobil je poškodbe na glavi. — V mestu pa je skočil s tramva ja prezgodaj 22 letni posestnikov sin France Klun iz Ribnice. Zlomil si je desno nogo. — Pri padcu sta si zlomila nogo zasebnik Feliks Tavčar in inženir Fran Šerko v Ljubljani. — Nogo si je zlomila na Notranjskem Ivana Šinkova. d Mestna straža v Trstu. Tržaški »Piccoloc z dne 15. januarja objavlja razglas, ki ga jo tržaški župan Pagnini naslovi! na tržaško meščane. V svojem razglasu pravi, da so dogodki v zadnjih mesecih privedli do spoznanja, da so varni življenja samo tisti, ki se znajo v skupnosti braniti. Da bi bila zavarovana rpiko«. D. Mionl — V. Lovšin Zgodovinski roman 1 x časov sv. Pavla hTT Zbrani so še dolgo sklepali in sklenili, da se bodo drugi dan /.brali v manjše skupine in iskuli Puvla v družbi enega tistih, ki ga poznajo in ga najdejo... Vse drugo je odvisno od naključja. Ni bilo mogoče že zduj za trdno odločiti, kaj se bo zgodilo. Vsak naj se ravna |>o kolnostih. Preden so se razšli, so napravili obljubo, ida ne bodo u/ili ne slaščice ne sadja in ue pili opojne pijače, dokler ne umore Pavla. Vsakdo je šel |n> svojih opravkih, ko je napravil formalno obvezo, da bo na določenem kraju. Vsaka skupina naj preišče cn del mesta. Bilo jih je več kot štirideset. Ozej je bil zelo vesel storjenih sklepov. »Pavel zdaj ne Ivo ušel smrti in mula Iia-heln bo mojo!« je vzkliknil in si inel roke. Drugi so hoteli Pavlovo smrt, ker so videli v njem velikega sovražnika svoje vere, drugi xa kaj drugega: ta kri je bila, tako je mislil, od Ananija zahtevana cena zu hčerkino roko. 14. poglavje. Izgredi v templju. V petek ]K> Binkoštih je moral Pavel zadnjikrat prili v teuipelj zaradi očiščevanja zadnjega nu/irejca. Ob času je odšel s Tercom iz Ilebrona iz IMnazonove hiše. Ni šel prav rud: očistil se je ie trikrat; prejel je toliko blagoslovov od duhovnikov in se je podvrgel večkratnemu umikanju. Izgubljal je s tem dragoceni čas, ki bi gu bil mogel bolje uporabiti zu razširjanje evangelija. Toliko je imel opraviti v svetem mestu: odstraniti predsodke, prižgati luč, tolikim dušam, približati spreobrnjence iz obreze s spreobrnjenci iz pogunstva, toda obljubil ie botrovati vsem štirim, pa ui hotel prelomiti obljube. Vstopil je s Tercom v svetišče, nakupil žrtve in odšel na določeno mesto za nazirejce. Duhovnik, ki je bil določen za očiščevanje, »e je smejal, ko ga je videl. »Imaš poklic za botra?« ga vpraša. »Ta je zadnji,« odgovori Pavel iu se tudi »meje. »Saj bi bil lahko pripeljal vse štiri na en ln isti dali.« »Njihova obljuba je bila za različne dni.« Duhovnik je mignil z rameni; porogljiv nasmeh mu jc zaigral na ustnicah. On se je norčeval i/, take tankovestnosti. Ni mnogo verjel !v obljube. »Gotovo si zelo pobožen Izraelce,« pripomni zbadljivo in porogljivo. »I'arizej sem iz Benjaminovega rodu.« »Ali nisi iz Palestine?« »Ne, iz Cilicijc.« Duhovnik ni dalje izpraševal. Saj je bilo joliko romarjev v Jeruzalemu, da eden iz Cilicijc ni vzbujal začudenja. Obred je šel svojo pot, duhovnik je prejel, kolikor je pričakoval in vzel od Pavia še miloščino. >I'rav imaiš, da veruješ,« mu reče in se odpravi. Ko je šel čez dvorišče Izraelcev, so mu prišli naproti nekateri možje vznemirjeni: Ozej, Zorobabcl, Evtili, Ofues in še nekaj drugih; položilo so roke nanj in grdo ravnali z njim. Romarji in Jeruzalemčani, ki so bili navzoči to uro v templju, so kričali od strahu in so pritekli; pritekli so tudi duhovniki in leviti in tempeljska straža, ki je potegnila nieče, da napravi red; toda oni iz Azije Ozej in drugi so kričali: »Ne dajte mu pobegniti!« Knaut iz Efeza kriči: »Izraelci, pomoč! Tu je tisti, ki uči vse in povsod proti Postavi in proti temu kraju; še ^eč, pripeljal je pogane v tempelj 1« »Kdo?« se vpraševali mnogi. »Savel.« »Savel iz Tarza?« »Savel iz Tarza? Odpadnik? Izdajalec, ■rroč t. njim, proč z njim!« Vsi so kričali in vpili in grozili Pavlu. Prijele so ga številne roke, ga bile in grdo ravnale z njim. »Proč z njim, proč z njim!« so še nadalje kričali mnogi. Drugi so pa vpili: »Preklinjal je, kamenjajte ga!« Duhovniki niso hoteli pomiriti množice, preveč veseli so bili nemira in so upali, da bo ljudstvo samo izvršilo obsodbo. Bali so se samo, da ne bi Pavla ubili v templju, ki bi bil tako oskrunjen; morali bi ga potem zapreti in opraviti v spravo mnogo daritev. Ako bi tempelj morali zapreti, posebno ker so bili tako številni romarji še lu, bi jim zadalo preveliko denarno škodo in Rimljani bi bili na dobičku, ker bi pomnožili svojo pazljivost nad svetim krajem in prišli notri. Do zdaj so z malimi izjemami Himljani spoštovali tempelj, ki je užival posebne prednosti: imel je svojo stražo, ki je bila odvisna od velikega duhovnika, svoje postave, lasten denar, lastne dohodke, lastno zakladnico in drugi mneobrezanim ni bilo dovoljeno stopiti v tempelj. Namestniki niso radi gledali teh privilegijev in bi uporabili vsako pretvezo, da jih odpravijo. Dodajmo, da s0 mnogi duhovniki vedeli, da je Pavel rim,-ki državljan. Gorje, ako bi bil rimski državljan umorjen v templju! Namestnik bi sklenil kaznovati krivce, ako bi pa teli ne odkrili, bi bilo kaznovano osebje svetišča in podana lepa prilika, da bi naložili veliko globo na zakladnico. Zato so kričali: »Ne v templju, ki je posvečen Gospodu,« in so naročili straži, da jih odstranijo. Tempeljska straža si ni dala dvakrat reči in je hitela s plosko stranjo mečev odstranjevati drulial; duhovniki in leviti so le silili. Mnogi razgrajači so razumeli in kričali: »Ven iz templja, ven iz templja!« Množica je pritisnila na vrata, ki so vodila iz dvorišča Judov in i z dvorišča poganov. Je-ruzalcničuiiom, ki so bili v templju, so se pridružili vsi, ki so bili na dvorišču poganov: romarji, radovedneži, prodajalci, kupci in brezposelni. Ilrušč in trušč je prišel iz templja v mesto. Glas. da so prijeli skrunilca, se je naglo raznese!, podžgal duhove, posebno romarjem, ki so bili polni verskega navdušenja in mnogi so vdrli na dvorišče poganov, kjer se je gnetla gruča, ki je prihajala iz dvorišča Judov. »Skrunilec! Proč z njim, proč z njim!« se je razlegal krik. Cerkvena in državna jx>stavn je izvršila svojo dolžnost, ako je umorila tistega, ki se je drznil oskruniti tempelj: ali ni bila sicer ta obsodba vklesana na bronastih ploščah, ki so bile obešene nad vhodi, ki so vodili v dvorišče Judov? »Skrunilec! Proč z njim, proč z njim! Kje? Kdo? To človeče? Ta muha? Ta kača? To je Savel iz Tarza! Izdajalec, odpadnik! Naš največji sovražnik.. .1 Ta kuga! Ubijte ga! Proč z njim!« Hrup je naraščal; hoteli so ubiti Pavla na dvorišču tega templja, katerega je on, kot so rekli, toliko sovražil in ga vedno pobijal. loda duhovniki so vztrajali: »Ne prelivajte krvi na svetem kraju!« Nekateri so hoteli pobiti Pavla blizu tempeljskih izhodov; drugi, večina, osobito tujci, so križali: »Preklinjal je! Pobijte ga izven mesta in ga kamenjajte!« Mnogi pa so nasprotovali, ker so se bali, da jim ne bi Pavel ušel, ko bodo šli po mestu in ga peljali na mesto, kjer bi ga kamenjali, i ji vpili brez 6npc: »Pobijte ga takoj! Proč z njim, proč z njim!« Vsi so zahtevali smrt; le glede načina in kraja si ni«o bili edini. Pavel je mnogo trpel v trdih rokah, toda molčal je, prenašal je pesti, klofute, udarce, sunke in je vse daroval Gospodu. Prosil je zanje, ki so grdo ravnali z njim. Saj je bil navajen bolečin: saj jih je že toliko pretrpel iz ljubezni do Jezusa, da ni pesti, klofut, ndar- , cev in sunkov sploh več štel; bil je večkrat kot kakor koli v mukah, v za|>orih, v udarcih in često tudi sredi smrti. Od judov jili je petkrat dobil jm) eno manj kot štirideset, to je postavno bičanje; trikrat je bil šiban, enkrat kam-nan, trikrat se je z njim ladja razbila in eno noč in en dan je prebil na globokem morju. Mnogokrat je bil na potih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v samoti, v nevarnostih na morju, v nevarnostih pred lažnivimi brati; v trudu in naporu, v pogostem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postili, v mrazu in nagoti." Trpel je in prav je !>i!o, da je trpel v tem hrupu ljudstva. Ali ni Učenik nekoč tudi tako strašno trpel, ko ga je drulial vlekla na Kalvarijo in ali ni on sam uprizoril takega hrupa proti Štefanu? 'I rpel je zadovoljno. Ni se bal za lastno življenje. Sveti Duh mn je bil napovedal, da l)o trpel v Jeruzalemu bolečine in verige: toda njegovega delovanja še ne I«) konec. Pričeval bo o Jezusu tudi pred kralji in mogočniki te zemlje. Zato ga v tem hrupu ne bodo umorili. Drulial je bila prišla na zunanjo stran templja. Ko so se tisti, ki so vlekli Pavla, umaknili iz svetega območja, so duhovniki in leviti zaloputnili z velikim ropotom ogromna bronasta vrata in zabranili, da se ne bi Pavel, ko bi se izmotal iz tesnega obroča svojih sovražnikov, zatekel notri. Tempelj je bilo nedotakljivo pribežališče. Duhovniki bi bili poklicani, tla branijo apostola in varujejo njegovo življenje. Komaj jc bila drulial odšla iz templja, ko so mnogi začeli s strahom kričati: »Vojaki, vojaki!« »Vojaki! Belcebub je pomagal svojemu zavezniku!« »Proč z njim, proč z njim!« so mnogi kričali. Drulial je nekaj času omahovala in to je bila apostolova rešitev. Kako so prišli vojaki? 15. poglavje. Pavlovo j c t n i š t v o. Irkar, sin Simona Makabejca, veliki duhovnik in knez judovskega ljudstva, je zgradil na severozahodnem oglu dvorišča zu Jude velik stolp za obrambo templja, ki je na obredne dni služil tudi za bivanje zanj in njegove naslednike. Tam je bila vedno vojaška posadka, tam so se hranila svečeniška oblačila ne toliko zaradi njihove dragocenosti, kakor zato, ker so bila sveta v očeh vernikov. Ko je bil Herod Idiimejec od Rimljanov povišan za judovskega kralja, se mu je zdela zelo koristna lega stolpa, ki je obvladoval tempelj in mesto; dal ga je utrditi in olepšati, in mu da! ime Antonija na čast svojemu zaščitniku Marku Amoniju. Hotel je, da so se hranila velikoduhovniška oblačila tam še v bodoče, zaradi previdne politike in da bi s tem naznačil, da je duhovništvo odvisno od kraljevske oblasti, iz katere je izhajalo. Trdnjava se je dvigala, kakor sino rekli, na severozahodni strani templja, na oglu dveh zunanjih stebrišč templju. Bila je zgrajena na pečini, visoki 26 metrov in 90 metrov široki. Štirje stolpi so se dvigali na oglih, oil katerih so bili trije visoki po 26 metrov, četrti na jugovzhodu pa 3(> metrov. Trdnjava je gospodovala nad templjem, in ie bilo mogoče z nje videti v notranja dvorišča. V njej je bival vojaški tribun, ali trdnjavski poveljnik Jeruzalema, s svojimi vojaki. Tu so bili prostori tudi za namestnika, ki jc tedaj, kadar je prišel iz Cezareje v Jeruzalem sicer bival v veličastni palači Azmonejev, morda najlepši rezidenci v Aziji; kadar pa je prišel za Veliko noč, je pa raje bival v trdnjavi, da je bil bliže templja. Veličastne marmorne stopnice so vodile v palačo ob vznožju stolpa, izven tempeljskega okrožja na balkon, od koder je namestnik nagovarjal množice, kjer jc sprejemni. izdajal ukaze, zbiral pritožbe in izrekal razsodbe. (Dalje srthodnllS.) ♦ 2 Kov. 11, 24—28. Inž. Franjo Zupec Izdelava betonskih zidakov, votlakov in strešnikov (Dalje.) Votlaki ali betonske klade. (Glej sliko 3.) Prednosti polnih, predvsem pa votlih betonskih klad ali blokov, so naslednje: 1. Imajo velike izinere, kar pospešuje zidanje in donaša prihranek na zidarskih mezdah. Predvsem pa je važen prihranek na malti, kar ima za posledico, da se zidovje hitreje suši. 2. Izdelovanje je zelo enostavno in transport je lahek in cenejši od transporta običajnih zidakov. 3. Potrošnja materiala za izdelavo votlih klad je manjša kot pri izdelavi običajnih zidakov in zaradi tega je tudi zidovje iz takih klad lažje. 4. Zid iz votlakov nudi dobro izolacijo in drži zelo dobro toploto. 5. Če betonske klade lepo izdelamo, ali da jim damo celo vzorčasto obliko na zunanjem licu. lahko »met odpade. SI. 3. Najobičajnejše oblike betonskih votlakov ali klad. Zidavo z betonskimi kladami različnih oblik in izmer oziroma velikosti so vpeljali v Nemčiji, ker so bili primorani hitro in poceni graditi. Izdelava betonskih klad je rentabilna, če so primesne snovi (pesek, gramoz, žlindra) poceni. Njih uporaba pri gradnji stalno izkazuje pocenitev v primeri s polnimi opečnimi zidovi, tudi če je prodajna cena votlakov in opeke — računano glede na njih prostornino — enaka; to pa zaradi večjega učinka in manjše potrošnje malte. Betonske klade ali votlake uporabljamo dandanes za gradnjo manjših stanovanjskih stavb, industrijskih in obrtniških zgradb iti skladišč, zlasti pa za gradnjo železobetonskih skeletnih stavb. Snov za te klade je ista kot za zidake, samo da je gramoz lahko nekoliko debelejši. Vendar glede na to, da je debelina stojin med posameznimi votlinami majhna, ne sme biti gramoz debelejši od 2 cm. Cesto dobimo že iz gramoznih jam material z odgovarjajočim razmerjem zrnatosti na razpolago; v takem primeru izdelujemo betonske votlake posebno poceni. Ce imamo betonski drobec poceni ma razpolago, ga lahko s pridom uporabljamo, sicer se pa ne izplača nalašč za te nabavljati drobilnih priprav. Pri izbiri peska moramo predvsem paziti, da ima ostre robove, da je čist in da ima zrnca različne velikosti. Na navedene lastnosti moramo zla- < sli gledati, če rabimo pesek za lako imenovani ' obložili beton. Ta beton pa uporabljamo le tedaj, kadar hočemo izdelati zunanje lice votlakov posebno fino in gladko. V tem primeru damo na lični strani votlaka tanko plast obloženega betona, ki je narejen iz drobnega in finega peska, katerega debelina naj ne presega 2 mm. Priprava betonske mešanice je slična kot za običajne betonske zidake. Količine posameznih primesi pa se ravnajo po materialu, ki ga uporabljamo in jih je treba od primera do primera dolomiti ali preizkusiti. Če uporabljamo naravni pesek in prodec, potem dodajamo posamezne primesi betonski mešanici v razmerju 1:3:4 ali 1:3:5 (cement :pesek:pro-dec) in pa 1:5, če uporabljamo peščeni prod. Pri uporabi mletega peska in betonskega drobca, — predpostavljamo seveda, da sta iz drobnega kam-na _ pa dajemo j>osamezne primesi betonski mešanici v razmerju 1:4:6 (cement:mleti pesek betonski drobec), a večino primerov zadošča na ta način dosežena trdnost. Če pa hočemo trdnost še povečati, kar je potrebno, če uporabljamo votlake za večnadstropne stavbe, potem mešamo posamezne primesi v razmerju 1:2:3. Za obložili beton pripravimo betonsko mešanico le iz cementa in finega peska v razmerju 1:2 ali 1:3. Način izdelave betonskih klad. Betonske klade oziroma votlake izdelujemo na sledeče načine: 1. da ročno ali strojno zbijamo beton v kalupe; 2. da beton vlivamo v kalupe; 3. da beton stiskamo ali tresemo v kalupih. Glede na le jiosamezne načine izdelave uporabljamo tudi različne vrsle betona, kakor pač najbolje odgovarja posameznim načinom. Tako razlikujemo sledeče vrste betona: t. suh beton ki ga uporabljamo v primeru zbijanja betonskih klad; 2. moker beton, ki ga uporabljamo pri načinu stiskanja in tresenja; 3. liti beton, ki ga uporabljamo pri vlivanju votlakov. Suh in moker beton preizkušamo na znani način v roki. Liti beton pa mora vsebovati toliko vode, da je gosto tekoč in se lahko razleze po kalupu. Prednost mokrega in litega betona je ta, da so betonski izdelki bolj vodotesni. A njuna slaba stran je, da njuni izdelki izkazujejo manjšo tlačno trdnost in da načina izdelave zahtevata veliko število [Kjlrebnih kalupov, zlasti način vlivanja, kar zelo podražuje izdelke. Pri načinu vlivanja lahko opazimo še to slabo stran, da cement upada na dno kalupa in se ustali v spodnjem delu betonske klade. Pri načinu stiskanja in tresenja, zlasti pa pri načinu zbijanja betona v kalupu lahko to preprečimo. Razen tega pri zbijanju in tresenju betona iztisnemo iz njega zrak, s čemer preprečimo, da se naredijo v betonskih kladah zračni mehurčki. Temu nasproti govori zopet za liti beton neizpodbitno dejstvo, da so primesne snovi betona bolje obdane s cementom kot pri suhem betonu in je zaradi tega ve. ava snovi s cementom brez stiskanja ali zbijanja popolnejša. Kljub temu načina vlivanja betonskih klad na splošno ne uporabljamo, temveč samo le za manjše količine teh izdelkov. Večinoma izdelujemo betonske klade ali votlake iz suhega betona, in sicer takole: Beton devamo v kalup in ga sproti zbijamo oziroma tolčemo z lesenim ali železnim tolkačem. Ta naoin je najenostavnejši in najcenejši in da pri strokovni izdelavi razmeroma dobre uspehe. Posebno pažnjo moramo pri oblikovanju votlaka posvečati intenzivnemu zbijanju betona. Zbijamo pa v posameznih plasteh in moramo zbito plast vsakokrat na vrhu napraviti hrapavo, preden nasujemo gori novo plast betona. Kot sem že spredaj omenil, izdelujemo včasih tudi tako imenovane obtožne betonske klade, ki imajo lepo in gladko ali tudi vzorčasto oblikovano bce, da zid ne rabi ometa. Če izdelujemo take vot-ake od zgoraj, to se pravi, da leži njih lice na dnu kalupa, poleni damo v kalup najprej tanko plast, ki je jedva par milimetrov debela, finega oblo-zenega_ betona ter ga enakomerno razdelimo po jnu. Na to plast nanesemo beton iz debelejšega materiala ali lako imenovani polnilni beton, ki ga dobro zbijemo. Pri tem je treba pripomniti, da mora bili obložili beton nekoliko manj vlažen kot ostali polnilni beton. Pri zbijanju betona v kalupu pa moramo paziti, da so vogali in robovi dobro za~ toiceni in zgoščeni in da je dosežena dobra vezava obtožnega betona s polnilnim. Potem napravimo površino stolčene plasti hrapavo, in sicer z majhno strgačo, ali z zidarsko ometačo, ali pa s kosom zagrne plošče. To moramo napraviti zaradi tega, da se naslednja plast s to bolje sprime oziroma zveže Sedaj vstavimo v kalup s sprednje strani vložke ali stržene za votline. Vmesne prostore, ki tvorijo tako imeuovane stojine betonskih klad, pa dobro zatlačimo z betonom in nalo še zatolčemo i ozkim tolkačem. Pri tem moramo paziti, da z udarci ne vdolbemo oziroma izbočimo kalupnih vložkov, ker potem pri njih izpulitvi raztrgamo hetonj-^ ber delavec dobi kaj kmalu čut, kako močnorabiti električnega toka do največ 90 odstotkov potroš.ije istem mesecu prejšnjega leta, ako jc meseč-na potrošnja znašala več kot 10 Kw ur. Obra- tovanje motorjev na električni pogon v industrijskih in obrtnih napravah in uporaba električni likalnikov v zasebnih gospodinjstvih je v času od 16—20 dnevno prepovedana. Prepovedano je razsvetljevanje izložbenih oken- Raba električnega toka v frizerskih obratih je prepovedana jh) 17 in to za kodranje. Je omejitve pa ne veljajo za naprave, ki proizvajajo predmete, važne za vojno proizvodnjo. Kdor bo kljub tej naredbi jiorabil več električnega toka, kakor bi ga smel, bo moral plačati d\oj-n0 ceno in elektrika se mu ukine. Poleg tega so za kršitelje te naredbe predpisane stroge kazni. Nabava obleke. L I., R. Poleg oblačilne nakaznice je potrebno za nakup obleke posebno dovoljenje okrajnega glavarstva. Tako na-bavnico bc okrajno glavarstvo izdalo samo, če se ugotovi dejanska nujna potreba prosilca, in sicer proti oddaji točk oblačilne nakaznice. Potem takem ne morete dobiti nabavniee, če ste oblačilno nakaznico že izrabili. Najvišje sodišče v Ljubljani. E. š. Radi bi zvedeli, kje je sedaj najvišje sodišče, ko ni več Vrhovnega sodišča v Ljubljani. — Zadnja sodna stopnja je sedaj apelaeijsko sodišče v Ljubljani. 1 o je prevzelo tudi posle bivšega Vrhovnega sodišča. Oddaja slanine ml zaklanega prašiča. G. V., N. Kupiti nameravate prašiča za zakol in vprašate, koliko slanine boste morali oddati Prevodu, če prašiča zakoljete doma. Družina šteje štiri člane. — Pri štiričlanski družini se mora oddati Prevodu po maksimalni -eni 3 kg slanine od zaklanega prašiča. V 15 dneh pa morate predložiti tudi živilske nakaznice svojemu občinskemu preskrbovalnemu »radu zaradi odvzema odrezkov za trde ni >sti. Tudi živalsko kožo mora.e oddati pooblaščenemu trgovcu. Okrog sosedov s šest sovražnih lovcev so sestrelili te dni nemški lovci nad dalmatinsko obalo. s Ob priliki novoletnega sprejema je imel predsednik hrvatskega ministrskega sveta Man-dič nagovor, v katerem je poudaril zlasti važnost priključitve Dalmacije k hrvatski državi. Glede na zasluge, ki si jih je v tej zadevi stekel za hrvatski narod dr. Ante Pavelič, je dejal dr. Mandič, bo ostal dr. Pavelič dosmrtni državni poglavar hrvatske države. s Obvezno zavarovanje posevkov proti toči je predpisal poljski ministrski svet. v ta namen so ustanovili poseben državni zavarovulni zavod. s Hrvatski vojni davek. Hrvatska vlada je odredila, da morajo vsi davkoplačevalci plačati enkratni vojni prispevek na razne davčne vrste. Novi prispevek znaša 80% letnega predpisa zemljarine, 30% letnega predpisa zgradarine, 8% kupne cene pri prometu nepremičnin, 60% pridobnine in davka družb, zavezanih javnemu polaganju računov, nadalje pa 50% registrskega davka. Poleg tega morajo vsi telefonski naročniki plačati enkratni vojni prispevek, ki znaša 50 do 230 mark, t. j. 500 do 2500 lir. s Izkaz Hrvatske državne banke o stanju na dan 30. novembra 1943 zaznamuje obtok bankovcev v višini 38.5 milijarde kun nasproti 34.3 milijarde kun ob koncu oktobra lan. leta. s Kljub srditemu odporu tolovajskih tolp krepko napreduje čiščenje velikih odsekov na Balkanu. Tolovaji so zgubili v 14 dneh nad 5000 mrtvih, nad 1300 ujetnikov in pribeglih mobilizirancev. Zaplenjeni so bili številni topovi, 107 metalcev min ter mnogo strojnic in pušk s pripadajočo inunicijo. V nemške roke je padlo tudi več oddajnih radio-postaj. s Srbija — resnična država kmečkih zadrug. Ministrski predsednik general Nedič se je zahvalil odposlanstvu srbskih kmetov in za-drugarjev. Dejal je, da so srbski kmetje največ pripomogli k izgonu uničevalnih elementov iz Srbije. General Nedič je poudaril, da bo nova srbska država zgrajena na trdnih temeljih, ki jih ne bo mogel podreti noben vihar. Dejal jc, da so glavna podlaga nove srbske države narodna enotnost in reorganizacija kmetijstva, čigar gospodarska moč sloni na zadrugah. Ministrski predsednik je zaključil: »Bodoča Srbija bo le takrat močna, kadar bo resnična država kmečkih zadrug.« §_ PPfc 22 Toda razboriti mladenič se je hitro potolaži^ Prva vila je stopila predenj in rekla: »Jaz, Benja« min, sem kraljica vil. Gozdna je moje ime. Ven\t česa želiš in zato pojdi I« To rekši ga je lepa Gozd; na potegnila za seboj v gozd. 23. Dolgo so hodili. Nazadnje so prišli na velik< obširno jaso, obdano s srebrnim listjem in lubjem Benjamin je bil očaran od tolike krasote. 24. Nenadoma pa se je pred Benjaminom pričel privzdigovati zemlja in se izoblikovala v grob j črnim žarečim križem in pest debelimi biseri oko! gomile. Benjamin je strmel in tesno mu je postal' pri srcu. Križem sveta Presežek žitnega pridelka t Romuniji Romunija bo tudi letos izvozila lepe koli; čine žita. Po pogodbi s Finsko je izvoz nekaj tisoč vagonov žitnega pridelka zagotovljen-Glede romunskega dogovora s svtco je treba še počakati na izpolnitev nekaterih pogojev. Pred zaključkom pa so tudi pogajanja s lur-čiio ki bo prevzela 5000 do (>000 vagonov romunskega žita. Za začetek so Romuni v Turčijo že poslali 600 vagonov svojega pridelka \e-lSk del žitnega presežka pa bo slo, kakor prejšnja leta, v Nemčijo, s katero je Romunija v najtesnejši zvezi. Težišče nemškega kmetijskega pridelka — prejkoslej v Nemčiji Vojaški upravni oddelni načelnik dr. Stoe.k je nedavno izjavil tudi sledeče: Kmetijska naloga zasedenega vzhoda je bila samo ta. da zamaši morebitne vrzeli v domači nemški prehrani. Ta naloga se je v celoti izvedla. Oskrba čet z najvažnejšimi pridelki se je mogla skoraj vedno zagotoviti iz zasedenega ozemlja. Ze v drugem letu se je pridelek v vzhodnih pokrajinah povečal tako v pogledu žita, kakor oljnatih rastlin. Izguba enega dela zasedenega ozemlja ne more zadeti nemške oskrbe, ker je težišče nemškega kmetijskega pridelka prejkoslej Nemčija. Poleg tega se je mogla pred delno izpraznitvijo najliolj vredne zaloge semen, živine in orodja rešiti iz opuščenih krajev. Preizkušnja kokoši V Kitzingenu na Bavarskem je bila izvedena enoletna preizkušnja štajerskih, salmtal-skih in italijanskih kokoši pasme Leghorn. Povprečje mi leto znesenih jajc je bilo pri štajerski kokoši 251.1, pri italijanski 227.6, pri pasmi l,egliorn 225.5, pri salmtalski kokoši jmi 217.6. Salmtalske kokoši, ki imajo najnižje povprečje, so pa znesle največ jajc v zimski dobi-Pri preizkušnji se je tudi pokazalo, da potrošijo štajerske in salmtalske kokoši najmanj krnic. Madžarska stanovanjska posojila Deželna zadruga za gradilo malih stanovanj v Budimpešti vodi že 18 let stanovanjsko akcijo v manjših madžarskih krajih. V tej dobi je zadruga dala okrog 45.000 posojil v skupnem znesku okrog 62 milijonov pengo. Dočim je bilo I. 1041 plačanih samo 94% zapadlih rent, se je v zadnjem poslovnem letu to plačilo zvišalo na 115%. V tem se tudi vidi, da se je gmotno stanje madžarskih kmetov zboljšalo. I.eta 1942. je podelila zadruga 544 novih sta-vanjskih posojil v skupnem znesku 1 milijon pengii. Zadruga je že mnogim svojim članom s posojili pripomogla do lastnih domov. Olive no kmetsko delo na Madžarskem Da ne l>o zastoja pri spravljanju in uporabi letošnjih pridelkov, je madžarska vlada v začetku leta izdala naredbe, ki vsebujejo tudi določbe o obveznosti in plačilu dela v kmetijstvu. Po tej naredbi hlapci, dninarji in drugi delavci v kmetijstvu ne smejo odpovedati svojih služb, če nimajo že kje drugje zagotovljene enake zaposlitve- Hlapec ali delavec si mora takoj poiskati drugo službo, če mu gospodar odpove. Kdor tega ne stori pride v vojaško službo ali pa v delavno taborišče-Plačilo v denarju in blagu za delo v kmetijstvu ie določeno od oblasti, pri čemer pa je odpravljen dosedanji običaj plačevanja kmetijskih delavcev z žitom in drugim blagom. Tako dobijo |h> novi naredbi kosci in mlatiči svoj običajen delež žita le v primeru, če opravljajo na kmetijah tudi druga dela, ki se plačujejo z denarjem. Kdor se vdinja na kmetijah samo /a košnjo in mlačvo, dobi plačilo za svoje delo v aenurju, ki velja tudi za letos. Delavski nasveti za izboljšanje obrato? Važno načelo nemškega gospodarstva je vzajemnost med vodstvom in usluzbenstvom obrata. Ta vzajemnost se dobro in koristno izraža ter udejstvuje tudi na ta način, da mnoga nemška državna in privatna prijetja razpisujejo nagrade za nasvete po katerih naj bi se obratovanje zboljšalo in pospešilo. Ii natečaji veljajo predvsem za uslnžbenstvo in več ko 70% nasvetov za zboljšanje obratov pride vsakokrat iz delavskih vrst. Delavski nasveti za zlioljšanje obratovanja imajo v zadnjem ca«u še večjo korist zaradi tega, ker je med obrati uvedena zamenjava odgovorov, ki jih dobivajo za svoje razpise. Na ta način se marsikateri dobri nasveti, ki v domačem podjetju niso izvedljivi, koristno uveljavijo v kakcin drugem obratu. Svetovni pridelek mandarin to je kitajskih pomaranč v tisoč zabojih (zaboj je 55-40 kg) je bil 1. 1950 razdeljen takole: Združene države 51.776, Španija 25.889, Italija 91(>S, Japonska 9S02, Palestina 2429, Avstralija 2098 in Alžir 2256. V zadnjih letih se je položaj španskega trga mandarink precej poslabšal. Izvoz trpi zaradi prometnih ovir, a tudi lanski pridelek je bil pičel zaradi neugodnega vremena. Velik odjemalec španskih mandarink je samo še Nemčija, v Švico, Francijo in na švedsko se izvažajo samo še manjše količine, Anglija pa kot odjemalec zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev sploh ne pride več v poštev. Poenostavljena javna uprava v Protektoratu Javna uprava v Češko-Moravski se je po zaslugi nemškega državnega ministrstva zelo poenostavila. Predvsem so skrajšali uradno pot in najvišje upravne oblasti so znatno nazbre-menili. Srednje oblasti morejo sedaj v mnogih vprašanjih sume odločati- Dom — paradiž ali pekel Dom pomeni za moža toliko kakor žena, kajti prava žena mu ustvari pravi dom. — Dom je najlepši okvir, ki obdaja najlepšo podobo: srečno družinsko življenje. — Dom jc tisto, po čemer človek hrepeni, če ga nima in za čimer žaluje, če ga je izgubil. — Dom luliko postane parudiž ali peklo. To je odvisno od tega, kako si ga človek oblikuje. — Dom ni mrtva stvar, temveč nekaj živega in kakor vse živo ga je treba gojiti in negovati. — Dom postane rešilni otok v oceanu sveta. To ne ve nihče bolje nego tisti, ki so nasedli. — Dom zahteva otrok, kakor gnezdo mladičev. — Zaslužiti si dom in ga imeti, bo vedno življenjska sanja prave ljubezni. — Dom stoji in pade z ženo, kajti žena je in ostane njegova duša. Kako naj žena sprejme svojega moža ko se vračate zvečer trudni od dela domov? — To vprašanje je zastavil neki varšavski list svojim moškim čilaleljem. Prvi odgovor se je glasil: Sprejme naj me seveda z vonjavo dobre juhe! — Drugi čilatelj, ki je ves dan v borznem trušču, je menil: S popolno tišino. — Tretji, uradnik, pa: Ko pridem domov, si želim najli copate na svojem mestu. — Neki komornik je odgovoril: Želim si, da bi me žena ob povratku sprejela z nekoliko prijaznimi besedami, zakaj moj gospod včasi vpije in^ polagam zalo dvojno vrednost v prijazno, prisrčno besedo Iz teh in podobnih odgovorov je razvidno, da so zakonski možje v bistvu pametna bilja, ki iščejo doma predvsem udobnosti in miru. Nov vrelec na Bolgarskem Pri vasi Kurilo na Bolgarskem so odkrili nov vrelec s toploto 32 stopinj. V globini 120 :n pa iina ta vrelec še mnogo višjo temperaturo. V vsakem litru vode je 24.G grama mineralnih soli, dočim imajo sofijski mineralni vrelci samo 0.25 e soli. B Križanka SI. 2 l 2 4 S 6 7 8 9 10 U 12 18 14 15 16 17 18 10 20 21 22 28 24 25 26 27 28 29 30 81 32 33 34 35 36 37 38 » 40 41 42 i" 44 Vodoravno: 1- sadni vrt, 10. žensko im« (množ.), 11. skupek čebel, 12. števnik, 15. žen* sko ime, 14. svetopisemska oseba, 15. de! sobe« 16. oba, 18. veznik, 20. predlog, 21. obrtnik, 24, veznik, 25. predplačilo, 26. neozdravljiva bo« lezen, 27. števnik, 28. dva soglasnika, 30 no. oblačen, 51. športna oznaka, 52. del obraza. 34 klic, 56. gledajo, 57. trat e ob jiotoku. 59. obde« 1 ujo zemljo, 41. dobe, 4šl. blazen, 45. žensko im« (množ.) 44. vinska mera. Navpično: I. član družine, 2. žensko im^ 3- posoda, 4. latinsko: moli!, 5. tekočina, Jfc osebni zaimek, 7. srd, 8. letopisi, 9. oblika ža» leza, 15. klada, 16. neuspeh, 17. krsta, 19. drugače, 21. vprašalnica, 22. kocina, 25. evropskg reka, 29. kmalu, 31. dan v tednu, 53. dragocen zob, 35. kovinast obitek, 36. pravljična žival, 37. zal, 38. števnik, 39. vrh v Julijskih Alpah, 40 lahkoutlctska panoga. Najboljši in najcenejši slo-venski tednih je »Domoljub* Mali oglasnik Prittojbina za male oglate se plaiuje naprej, Hlspca mladega, spiejme takoj. Marn Ivan, Sne berje štev. 21. p Devic Mar. Po je. Proda se Kračo molzarico 6 mesecev biejo. Dobrunie 6 Motor tri Tazni 600/380 V 55 in 77 k s. z zvezdo (trikot) slikah m pro dam samo diiektnim kupcem. Iliomc Anton, Sneberje šlev. 47 pri Ljubljani. Posodo za nasolifev mesa in kislino, iz mehkega in trdega le-'a. debite pri Gospo darski zvezi, Ble,wei-sova c. 'Ž9 Poizvedbe Od 2. januarja t L pogrešam lovskega psa istrskega brana Os mana, be'e barve, ru-javih uhljev, resaste kocaste) dlake. Gonil ie v smeri Drenov grič Log in se ni vrnil. — Domnevam, da s« potika kje v okolici Dre norega griča, Loita, Brezovice, Dobrove ali lloriula. — Najdilelju plačam 200 Lir nagrade, tudi če mi samo pove, kie se pes na-baia ž,iv ali mrtev — Novak Andrej, lovee, Vihnka. Brezove metle, držaje za lopate, mo-tike in omela itd. do bite pri Gospodarski zvezi. Bleivveisova 29 Herausgeber - Izdajatelji dr. Gregorlj Pečjak. - Schriflleiter - Uirdnik. izra.. „ I ~ !-------- n 1, k , Jože Krama ?č * ~ FBr 'Liudsk" Uska""" ~ Z» »Ljudsko tiskarno. •Domoliub. stan« 24 II, u ce|0 leto. ca Inozemstvo 30 lir - DonU« 1. .tu • |f p. up.M. .Domoljuba«. - Oglasi ,e zaračunajo po po.ebneJ ce^ reklamacij