Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto III. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 4. ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekovdom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO 3esenlce, 15. februarja 1938 Golobič Peter: Dvema gospodoma ni mogoče služiti Vedno jasnejši postajata dve bojni vrsti, ki si stojita nasproti: prva je armada Bogu zvestih, druga je armada brezbožnikov, ki je napovedala boj Bogu in Cerkvi na celi črti. Med tema dvema frontama pa se nahaja velika množica neodločnih in nenačelnih ljudi, ki bi radi veljali za dobre katoličane, a obenem simpatizirajo z Bogu sovražno fronto. Neka struja pri nas, ki se ima za verne katoličane, a se kulturno oddaljuje večini slovenskega naroda, pa misli, da je mogoče služiti Bogu in njegovim nasprotnikom. Hvala Bogu, velika večina je že spoznala svojo zmoto in se vrača nazaj. Nekateri pa, kljub temu, da hodijd v cerkev in prejemajo sv. zakramente, ne nehajo zabavljati čez »nazadnjaško« Cerkev in čez duhovščino, zvesto pa stoje ob strani nam sovražni fronti. Sedaj pa poglejmo to »vseodrešujočo« fronto. V Mehiki, Rusiji in Španiji že nekaj let vladajo marksisti in komunisti. In napredek? Tisoče in tisoče vernih ljudi so pomorili, cerkve porušili ali zažgali, uničili samostane. To je bilanca njihovega »blagodejnega« dela. Ves srd gre samo proti Bogu in Cerkvi. In naši zaslepljenci še verujejo, da je rešitev samo v skupni fronti s komunisti in marksisti, ne vedo pa, da s to zvezo tudi sebi kopljejo grob. Da, tudi mi smo proti izkoriščanju delavstva s strani kapitala. Kdo more katoliški Cerkvi očitati, da drži s kapitalisti? Še vedno je stala na strani revnih in zatiranih in je dvigala svoj glas proti krivici. Danes so časi taki, da ne dopuščajo nobenega cincanja: Ali z Bogom ali proti njemu! Srednje poti ni. Dvema gospodoma ne moremo služiti. ZZD proti izigravanju delavsicih interesov __ Naloga obratnih zaupnikov je pomirjevalno p os i'&dn ikkiptgn znućaja. V aporiii jtmjcI ■delawci iii delodajalcem je obratni zaupiiik tista osetba, ki po zalkoniitih določilih mora vplivati na rešitev spora. Samo ob sebi jc razumljivo, če je delavski obratni zaupnik, da mora pred:vsem ščititi interese delavcev. Če pa ne uspe v intervencij i, tedaj mora po predpisih zaikona stvar prepustiti nadzorni oblasti, t. j. iuspeikciji dela v Ljubljani, da v etvari posreduje in reši, kar zaupnik ni mogel. Zakonita določila izrecno določajo, da obratni zaupnik v času spora — stavke ali ko-leiktivnega izprtja — ne sme nastopati niti kot govornik, če bi e svojimi govori sikušal stavko ali izprtje zavleči. Delo in naloge obratnega zaupnika pa v podrobnosti določajo »Navodila«. Delavska zbornica v Ljubljani je izpolnila hvaležno nalogo, iko je ob koncu lanslkega leta izdala izvlc'čok iz teh »Navodil«. Dolžnoist slehernega delavca bi bila, da to knjižico ima, iker bi potem vsak sam siodil lahko objektivno, zakaj tako stanje pri nas, ko srnio po krivdi prizadetih brez zaupnikov. Pristojna oblast je pred dvema letoma oziroma prwl letom dni razrešila pet zaupnikov na podlagi zakonitih določil. Sledila je pritožba. Bila so zaslišanja na levo in r za izvtxibo volitev. Vsi so |)ristali radi in volilni odbor je bil Z Desenic Bratje Orli Čehi so v sredo Gib 18. uri prišli na Jesenice na prve slovanske smučarske tekme, da se pomerijo s slovenskimi fanti. Na kolodvoru so jih pozdravili naši fantje in člani ter članice Krekovega prosvetnega društva. Prihod čeških tekmovalcev se je zakasnil za celih 24 ur, ker se jim je zgodila nesreča še na češki zemlji. Ponesrečili so se z avtobusom, tako da sta morala dva tekmovalca namesto na tekme v našo domovino — na zdravljenje v bolnico. Na tekme so se člani našega fantovskega odseka zelo marljivo pripravljali in prav tako tudi na zaključno akademijo v nedeljo zvečer v Krekovem domu. Brez dvoma bo akademija pokazala lep uspeh marljivosti članstva in smo prepričani, da bo dvorana Krekovega doma, ki jo te dni krasijo, za to prireditev natrpano polna. O akademiji, ki se vrši ob zaključku te številke našega lista, bomo ix>ročali podrobneje v naslednji številki. Aljaž v Krekovem domu je z zadnjo predstavo »Prve legije« prav ddbro uspel. Slišali smo mnogo pohvale. Posebno nekateri igralci so svoje težke vloge izborno rešili. V »Junaške Blejke« preoblečena naša dekleta so prav tako zelo dobro izvedla svoj odrski nastop. Prav živahno so igrale in dobro naištudi-rale to domače delce. Nikomur ni bilo žal, da si je v prijetni uri ogledal marljivost našega dekliškega odseka. »Kožni venec« bo naslednje odrsko delo v Krekovem domu, Delo pripravljajo člani »Aljaža«. Občni zbor JRZ za Jesenice bo v nedeljo 20. t. m. v veliki dvorani Krekovega doma ob pol 10. uri doj). Obenem l)o-do poročali člani občinske uprave o svojem delu v občinskem gospodarstvu, zastopnik centrale v Ljubljani pa o splošnem notranjem in zunanje političnem delovanju naše vlade. Člani naj občni zbor poselijo iKjInoštevilno. Društvene sestanke je zopet uvedlo za vse člane Krekovo prosv. društvo. Člane opozarjamo na te društvene večere, da se jih gotovo |К)1по-številno udeležujejo. Prvi tak sestanek je bil preteklo sredo. Vestnik ZZD Za volitve pri KID moraš vedeti! Volitve ImkIo 4. marca. Vršile se bodo od 5. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Za delavstvo tovarne na Savi se vršijo v prostorih tovarniške kazine, za delavstvo tovarne na ja-vorniku pa pri vratarju na Javorniku. Volilni imenik je razgrnjen od 14. do 17. februarja vsak dan od 8. do 12. ure in od 2. do 6. ure za Savo v pisarni glavnega zaupnika, za Javornik pa pri vratarju, člani ZZD, prepričajte se sami, če ste zapisani v volilnem imeniku. Če ugotovite, da niste, zahtevajte takoj po])ravek. Disciplina v času volilnega boja mora biti predpogoj vsakega člana. Vsa [podrobna navodila boš prejel od organizacije. Predvsem se odzovi vsem vabilom odbora na sestanke ali posvete. iNaše geslo bodi: Vsi na delo, da v rezultatu volitev dokažemo odločno voljo do pravega strokovnega dela, kakor smo si ga začrtali v dobrobit delavstva. Delavstvo pri družbi »Sava« za kolektivno pogodbo. f.c nad mesec dni se za delavstvo, za])osleno pri >Sava€ d. d. na Jesenicah, vršijo pogajanja za sklenitev prve kolektivne pogodbe. Delavci v tej tovarni do časa razgovorov za pogodbo niso dosegli v svoji plači niti to, kar predpisuje zakon o minimalnih mezdah in se grobo kršil zakoniti delovni čas. Vsa dosedanja prizadevanja del. zastopstva za čimprejšnjo sklenitev iKigodbe, ki bi izboljšala dosedanje stanje zlasti v pogledu plač, so bila zaman. Podjetnik od svojih predlogov ne popusti, ki pa so že v sestavi mezdnih razredov za delavstvo nesprejemljivi. Netaktno pa je od podjetnika tudi to, da je med gibanjem delavstva ])od pretvezo pomanjkanja dela skrčil obrato-vaiij(» na tri dni v tednu. i>e v teku razgovorov pa so padale izjave, ki dokazujejo, da se je skrčenje obratovanja izvršilo samo zato, da se de-lavstvooniehča in zrn tiči. \ zadnjem razgovoru, ki se je nanašal predvsem na plačilne pogoje in uvrstitve delavstva v jK/sa W^XAe kiiteffotiji\ Ai: strankl''4ra^ ]Jr^d/., sestavljen. Volilni ocllbor je bil tudi potrjen in volitve se boclo vršile. Drugim se delavski denar ne smili in še vlagajo pritožbo na pritožbo. Volilni oclibor, ki je v nedeljo imeil svojo drugo sejo, je prejel od bivšega zaupniškega zbora pismo, v katerem ta sporoča, da se je pritožil na ministrstvo ponovno zaradi tega, iker banska uprava ni priznala podaljšanja mandatov. Zanimivo pa je pri vsem tem, da je bilo to pismo izročeno okrog 11. ure ra kulturnim in delavskim organizacijam 20.000 din, za Jegličev aikadeinrski dom 5000 din. Za odplačilo oro gojencem kmetijskih šol, za kmetijske tečaje, kakor tudi za aisanacijo vasi leže še neizrabljeni. Vendar naj kmetje, ki so pcxlpor tako potrebni, da dvignejo svoje gospodarstvo, te zneske do 1. aprila uporabijo za določene svrhe. Sv. Križ, Plavšiki rov t. ])a tudi I Irušica imajo pol no tiilkih potreb. Tu res velja: »■Sreča te išče« ... Postavka za socialno sikrbstvo znaša %9.226 din. \ glavnem jo ta znesek za zidavo občinske ubožnice, za kar je denar večji del že naložen — kakor je videti iz proračuna dohodkov — iz presežkov prejšnjih let. Kar bo zavetišče več stalo kot je zanj določenega v tdkočem proračunu, se bo zato krilo iz presežka v bodočem proračunskem letu, ki bo po vsej verjetnosti presegel še presežek prejšnjih let. Za gradnjo Delavgikega doma,- ki ga omenjamo na drugem mestu, bo občina isikala sredstev izven proračuna z najetjem posebnega posojila. To so nelkatere postavke in pripombe k posebnim izdatkom občine v bodočem proračunskem letu. Za kritje teh izdatkov je morala uprava iskati ravnotežja v dohoilkih. Dohodki se stekajo v glavnem: rejšnjih let, kakor že poročamo drugje, din 654.080. Ostali iznosi dohodkov so bolj malega značaja. lako se je proračun za lK>doče leto večal proti sedanjemu za 746.270 dinarjev. \ endar pa se davščine, t. j. občinske doklade na državne osnovne dobičku noče. Plačal je delo. Človek, ki mu je delo prodal, ga ne briga. Ne pogleda za njim nikoli, ne kalko živi, ne kaj je, ne kje prebiva. Zgrešeno pojmovanje je to, nekrščansko in nekulturno. Naloga nas vseh je, da ga spremenimo. Kadar bo to, ne bo sedanjiih prepadov, pa tudi vnebovpijoče revščine ne. Veist in zakon bosta čuvala pravtico človeka. Dokler tega ni, je tretba druge pomoči: državne, deželne, občinske, zasebne. V tej verigi členov je naša občina po svoji upravi spravim pojmovanjem njenih sociailnih nalog že dalj časa iskala srečne poti, ki bi mnoge revtne delavce v kraju privedla do boljšega življenja. Člani uprave so se zanimali za siocialne naprave drugih krajev doma in v tujini. Resnična skrb za soci- aliio šibke je v svetu že marsikaj lepega ustvarila. Po pregledu stvari je padel sklep; Tudi j esenice morajo v splošno korist delati in ustvarjati socialno odpomoč tako, da bo Jeseničane čim manj bolelo. Tretba je zgraditi delaiviski azil, lep, moderen, na primernem kraju, s čim manjšimi bremeni za občane. Naenkrat vse ne gre iz rednih dohodkov. Iz teh bodo gradili dom ubogih na Pisarjih. Za delavski azil, za delavski dom je treba vzeti posojilo na večletno odplačilo. Za to lepo nalogo se mora dobiti brezobrestno posojilo. Iskali so ga in obljubljeno je. Treba je bilo iskati prostor. Poiskali so ga, prosili so zanj in obljubljeno je. Na predlog uprave je sklenil finančni odsek in občinski odbor, da se najame za jeseniški Delavski dom polmilijonsiko brezobrestno posojilo, ki je bilo na prizadevanje uprave naši občini obljubljeno. Jeseniški delavski azil, naš »Delavski dom« bo torej stal na zelo primernem prostoru, ki ga bo v to svrho občini prepustila Kranjska industrijska družba. Upamo, da bodo formalnosti čimprej vse urejene, da bo mogoče občinski upravi lepo in p repot rebno zamisel ikmalu realizirati. (Dalje v drugo.) Na Hruško lastno cerkev! Ponovno smo že v našem listu .prinesli kratke notice, kako potrebno bi bilo, da bi zaokrožena skupina hiš lin prebivallcev na Hrušici dobila svojo cerkev, svoje bogosilužje, svojega dušnega pastirja. Mnogo bi s tem pridobil kraj. Vrednost rea-lij bi Zrasla. Imeli bi med seboj ljudje inteligenca, ki bi se brigal za njihovo telesno in duševno korist. Kraj bi se prebudil k novemu življenju. Neprecenljive vrednote bi kraj tako pridobil. •So.stavtoJa, ikakor-proti vsalki.stvari, tako tudi proti tej na Hrušici sami takoj pripravljeni nasprotovati. N elk a j plev se najde povsod, ki potem begajo in mešajo druge. Poleg tega ima kraj še to posebnost, da staiuujejo v njem skoraj sami železničarji, torej ljudje, ki so danes tu, jutri tam. Razumljivo, niini Ijeni svoje prepričanje in si vtaknili v gumimico smešnimi sredstvi. Lahko trdimo, da so s temi ol) priliki marksističnih prireditev kričavo rdeč bedastočami svoje organizirane vrste poneuni- nageilj. Kdor ni klonil, se je izpostavil šikanain, ljuli. Mesto da so kulturo delavstva dvigali, so psovanju in moral je biti pripravljen, da bo zav-, jo le ubijali. /riiial v pmljeljii vrdiio h" slidi^n mrmtu. Cilo ma--V 4,mi iniljr^jii stalno ијуеее delavec «ma— A^ganiWyAVb#OVorjenja^ituW flalKwitlavefllf, : strokovni pokret bi! proli interosoiin cMavstva onemogočen po inarksi.sličiiili teror i« till. Ni se torej delalo za delavski stan, ne za njegove stanovske koristi, ampak le za pristaše ne- Delavci, študirajte krščansko socijalno literaturo mora delavstvo poseči po radikalni obrambi, sporazumeli na zakonita določila člena 16. naredbe o sklepanju kol. pogodb. Napisan je bil zapisnik o vzrokih razdora razgovorov ter poslan gospodu 'banu, da imenuje predsednika razsodišča in skliče čimprej razpravo, ki se bo bržkone vršila v Ljubljani. Predlogi delavstva so tako skromni, da bi se z druge strani lahko brez težav sprejeli, če bi bila resna volja. Finančno stanje ni tako obupno, kakor se hoče naslikati, ker so vse Jesenice priča, kako se delajo stavbe za nove obrate in povečanje tovarne. Mi g. lastniku nočemo delati krivice, apeliramo pa nanj, da uvažuje človeka delavca ter se do skrajnih meja možnosti približa skromnim predlogom delavstva, da se pogodba čimprej sklene. Jesenice bodo potek tega pogajanja zasledovale in izrekle ob koncu svojo objektivno sodbo. Naša ZZD pa bo zvesto stala na braniku delavskih koristi. Bela žena v naših vrstah Težko se je ponesrečil naš doibri član Jelovšek Avgust. S svojim prijateljem Ludvikom se je Sel dne 37. januarja sankat nai Poljane proti Gorjam. Na povratku sta se peljala po serpentinah in naenkrat sta iztirila. Jelovšek je sedel kot prvi. Zaradi tega se je zaletel v ograjo in pri tem flo-bil hude poškodbe. Pri pritisku se je Jelovšku pretrgala žila, a njegov prijatelj je ostal nepoškodovan. Prve besede, ki jih je Jelovšek spregovoril, so bile: »Ali je tebi kaj?« Tovariš mu je odgovoril: »Nič mi ni.« Jelovšek pa je na to dejal: »Prav je tako, da si ostal zdrav, zame pa je usoda hotela, da moram umreti.« i 'l'akoj 1)0 nesreči je bil prepeljan v jeseniško bolnišnico, od tam pa v Ljubljano, kjer je umrl v soihoto 5. februarja. Njegovo truplo so pre-lieljali domov v Zapla-no nad Vrhniko. Poko-j)ali so ga v torek 8. fe-oruarja ob 10 dopoldne. 1'ogreb je bil zelo lep in tako polnoštevilen, kakor ga že zlepa ne pomnijo. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki naše strokovne organizacije. Na grob so v imemi tovarišev ZZl) položili lep venec. Pri pogrebu so bili navzoči tudi še: zastopnik Kil), delavci iz oddelka, kjer je bil " fajifki Yaposlenriirnnro-.'^o dTligih.'! li:iiosn J fiX 4 Pokojni je bil močan, vedno zdrav, vesele narave in je bil priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Toda v najlepših fantovskih letih ga je Bog poklical k sebi. Tovariš, naj ti bo žemljica lahka! Sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. — Sv. maša za pokojnega tovariša bo na Savi v torek 15. t. m. zjutraj. Člani ZZD naj se je po možnosti udeležijo in molijo za pokoj prijateljeve duše. Z Dovjesa Mož Simone Avranove je naslov igre, katere krstna predstava je bila v nedeljo 6. februarja na Dovjem. Krstne predstave se je udeležil tudi avtor. Igra, zlasti daljše vloge so bile prav dobro rešene in želimo, da bi igralci delo ponovili. Za ponovitev pa naj še tisti igralci z manjšimi vloga^ mi izpolnijo svojo dolžnost, da bo bogata vsebina igre še bolj prišla do popolnega izraza. S Koroške Bele Gospod kaplan Duhovnik se je od nas poslovil iu odšel na svoje novo službeno mesto v Boh. Srednjo vas. Želimo mu na novem službenem mestu mnogo uspehov ter veliko zdravega veselja in zadovoljstva. Fare In kraji v RadovlJI-škem okraju, dopisujte v list „Na Mejah " da ISO v nekaiterih zalrli vsak čut za čast in dostojnost. Kaikor pijani so bili ti nekaterniki od puhlih fraz, od kuilturno-kojiiih gesel in od nesmiselne gonje zoper katoliško duhovno ustmeri-tev delavčevega javnega in zasebnega življenja. V kraju z najstarejšimi kulturnimi, stanovskimi in drugimi narodnimi organizacijami je bil poudarek nekulturnosti mnogih posameznikov iz te fiikupine, ki je bila zato odgovorna, pravi kontrast. Mesto borbe za kruh, za pravice delavstva, za preureditev človeške družbe je bila neprestano na vrsti le gori navedena nesmiselna borba proti duhovnemu življenju delavskih mas in prebivalstva v kraju. Tak je prerez marksističnega poikreta na Jesenicah v preteklih letih. Številčno glavni nosilec delavsikih interesov se je daleč odmalknil od pravega strokovnega gibanja. Koristi stanu so zasenčile umazane pege igre z najnižjimi človeškimi instinkti. Kdo drugi je na tem trpel, če ne delavstvo samo? Na takih trhlih in gnilih tleh grajena skupnost ne more obstati v času preizkušnje. V jedru gibanja je s taikimi nevrednimi metodami podana osnova za njegov razpad. Naj bo ta bežen pogled v pravkar minulo pre-teiklost, svarilo za bodočnost. Delavstvo naj nikoli ne zamenjuje borbe za svoje koristi in za svoj stan z borbo za protinarodno in protiversko gibanje. V stroki naj brani svoj stan, v organizaciji svojo Ikuilturo. Daleč za naimi so časi, ko je bilo moderno pso-vati vero in jo smešiti. Veliki misleci sveta so izpovedali nad tako zmoto preteklosti svojo greniko obsodbo. Sramota je danes za delavca, če v tem še vzitraja in gonjo še nadaljuje. Pečat daje samemu sebi, da je duševni revež, ki lastnemu stanu izpodrezuje življenjski vir, v družbi dostojnih ljudi postaja tako manj vreden človek. Rešitev delavstva ni v umazani besedi, v prešerni kvanti in v krivičnih sodbah, ni v neodgovornem blatenju. V stvarnem, resnem, premočrtnem delu za stan, v načrtnem izvajanju istega je edino njegova rešitev. Slavko Savinšek: (Dalje) M.iivka priteče na vso sapo. »Spat boš šla, pa Ivanček tudi!« Poboža jo po laseh in pipa mu zclrkiie iz ust. Minlka pa začudena gleda očeta. Nikdar je še ni pobožal. >Anica, reei! Reci, da hočeš, saj me imaš rada!« Jože stopi k Anici. Ko jo hoče prijeti za rolko, ji vztrepeta ko itrepetljika v vetru. Vendar mu jo pusti. »Anica!« Tiho, ljubeče, proseče. >Jože, počakaj.« »Čemu? Kaiko dolgo?« »Ndkaj časa mi pujsti, da se razmislim.« >Do kdaj, Anica?« Anica molči. »No, povej, Anica! Hočem čakati samo. da mi obljubiš!« Ko bi mu rekla v tem hipu, naj prevrne hišo, Jože bi se bil oprl v steno. »Eno leto samo, Jože.« »Dolgo je, Anica. Ali ni mogoče prej?« »Ni, Jože.« »Pa počakam.« Ubito so mu izzvenele besede raz ustnice in roka je izpustila Aničino. Truden je bil njegov koraik, ko je odhajal. Na mostu je postal in se zagledal v vodo. Čez čas se je zdrznil iz misli ter odšel na glavno cesto. Opoteikal se je nalik pijancu in od Na niejahc Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejeo