EGALITE ET FRATERNITE
Obdaja nas  čuden nemir resne zaskrbljenosti nad stalnim ispadij   ki  saradi  brezbrižnosti odgovornih postajajo  žalostna vsakdanjost. ICot ¥edno niodnejše bakterije raiijedajo temelj sta¥-bej  na katero smo  tako selo ponosni in še bolj občutiji¥i»  Na vaakeia koraku slišimo žolčna prerekanja,   toda resnega in odločnega protesta ne do živimo niti tamg   kjer to najbolj pričaknjeso. ^dimo vsaj na tem mestu jasni.  i:ialadaj   ki dobiva vsak dan nov epilog,  o katerem je Mixogo govor j en ja^,   pisati © tem pa ni  zaželeno.
"•=•— Prve polovica letošnjega oktobra.  Prizorišče v avtobusu Bohinj-bjiibl jana  (Transturlst).  Iv'a Bledu vstopi skupina dvajsetih gimnazijcev  (starejših)   is Sarajeva.  M^. nenavadnega. Toda naenkrat začnejo izzivati«  Norčevanje iz sloveaskih potnik©"/ je vedno iiujae«  Nekateri ogorčeno protestii-ajo«   To  je le olje na ogenj.
„-.„- SIUŠ0J5   govori "naški",  da te raKUiaeno!-Sledi einično vprašanje,   kateri'jezik je tOj  ki ugovarja "naskemu"?" „.-.^-. Pa Sto  ga pitaš,   jer vidis^   da govori nj@mački( !?)t dali znaš J   da je tu Njeraacka ?5  - iCrepki  gorenjski grči popuste živci« "' Jao,   keko oni  rade s naiaaj   strancinaJ  Kakva je to kultura? itd.itd. Dokler se človeku ne obrne  želodec. Pred Kranjem šofer vstavi avtobus sredi ceste. Najbolj glasnemu nesraiBnežu žagro-^ sij  da ga bo vrgel ^fen„ Obnašanje gimnazijcev presega vse aejs potrpežljivosti. Njihova profesorica šele zdaj (O  nastopi in jih miri s Ko slednjič avtobus le odpelje^  se nB& stvar ponovi in stopnjuje prav do Ljubljane.  In še epilog:   Ko v Ljubljani iastopamo,   pride k neni skušti^ani neotesanec:  - Bogo ?,ahvslij da je bila 1 nami profesorica,  drugače bi ti porinil handžar Y Želodec!■
Bratska ljubezen .oes nima lasja,. da o njihovi .bodoči" inteligenci niti ne govorimo« —-»
Vanemirja nas skrivnostno vprašanje,   kdaj'bo konec tekega po četja.  Kdaj  bo tudi prizadeti lahko odgovox'il glasno in predvsem -  ja^no?  Dovoljena so najbolj nesramna izzivanja in poni že-" valne žalitve. Vsak boječ protest pa je že nacionalističsn isspad.
Sicer pa:   zakaj se le razburjamo?  Taki dogodki so'vendarle nepomembniJ   ničle v družbenem razvoju!   Toda nekdo je lapo zapi-salj   da se iz ničel dajo skovati verige..,!
Pred sto leti  je naš dolenjski rojak Levstikov franc® zapisal v Tugoner^ tol@ pregrešno misel:
"Trd bodi s  neizprosen mož jeklsnj kadar braniti  je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!"
Janez Bizjak
170
Dnet  12. novembra t« 1. je bila v Idriji razširjena oeja ob^iricke skupščine« Kot je razvidno iz prvega ceetavka v Ctlacilu obč. odbora SZDh  v Idriji? je bila ta ceja zgodovinska. -?a zgodovinska ceja pa Je sprejela oklep o pripadnosti Idrije k ljubljanski regiji« Bolj slovensko;; Ljubljanski pokrajini, o kateri pa smo sliSali samo v času italijanske okupacije. Zakaj je bila potrebna ta seja in zakaj je zgodovinska, mi ni popolnoma jasno. Videti pa je nekako tako, da smo s to sejo pomaknili mejo Primorske neka m nazaj do bližine Stopnika, t. j, do tam, kjer segajo meje idrijske obline.
Ileje Primorske, Gorenjske, Štajerske itd, niso zaznamovane z mejniki; ta področja delijo vrhovi, vodovja in podobno.
Taravna meja Priraorste proti Ljubljani teče po meji idrijske občine, "anjši predeli s ki so prej spadali h Gorenjski, so bili po 1. svetovni vojni, ko je Italija zasedla te kraje, po sili priključena k Primorski, Tako je ostalo tudi po ii,  svetovni vojni na željo tamkajšnjih prebivalcev. ICer so živeli v težkih časih skupno s Primorci in so oe taki tudi čutili, so hoteli biti skupaj tudi sedaj. Ti  kraji /Podlaniše in ;?odpleČe/ spadajo upravno pod ic^rijsko občino. Drugih uslug pa se večinoma poslužujejo na Gorenjskem; tja hodijo na delo, velikokrat iščejo tam tudi zdravstveno pomoč itd. l.ikogar to ne moti.
Vzroki za sprejem toga sklepa segajo nekoliko nazaj.
Začelo oe je pri gradnji oz. razširitvi bolnice v Šempetru pri Gorici, h kateri bi morala idrijska občina prispevati finančna sredstva. Občina pa te>- "-redotev nima na pretek, zato je na to reagirala naopro-li.o. Bolnica v Šempetru in Komunalni zavod za soc. zavarovanje v Novi Gorici, pa sta, da bi to svojo zahtevo še bolj utemeljila, dala navodila zdravstvenikom v idrijskem zdravstvenem domu, naj paciente namesto v ljubljansko bolnico, poiiiljajo v bolnico v Šempeter pri Gorici. Občinska skupščina v Idriji je zato, da bi ugotovila, kam težijo občani za zdravstvene storitve, razpisala anketo. Jasno je trilo že prej, da se bodo občani odločili za klinične bolnice v Ljubljani, namesto za bolnico v Šempetru, ki danes še ne more nuditi vseh takih zdravstvenih uslug, kot jih lahko nudijo klinične bolnice v Ljubljani. S tera ne mislim na posamezne ždravriike, temveč na zavod kot celoto, le-smiselno bi tudi bilo pošiljati paciente v Šempeter zato, da bi se pokazala potreba po razširitvi te bolnice. Premajhno zaledje bolnice v Šempetru ne bo moglo ustvariti pogojev za tako razširitev in tak obseg delovanja kot ga imajo ljubljanske klinike. Bolnica v Šempetru je pač potrebna za tiste predele, ki tjakaj težijo. Zato je tudi takšno reagiranje idrijske občine upravičeno, izid ankete pa logičen. Idrijsko področje ima boljše prometne zveze z Ljubljano in tudi prevozi v to bolnico so cenejši. Ali je zato potrebno, da oe priključi tudi podružnica soc. zavarovanja v Idriji h komunalnemu zavodu v Ljubljani. Nujno ni, saj idrijska Dolru.^nica opravlja vse posle kratkoročnega zdravstvenega zavarovanja na področju idrijske občine in zato ni treba zavarovancem iskati teh pravic v Kovi Gorici; zato jih tudi ne moti j kam spadajo, Komunalni zavod za soc. zavarovanje mora zdravstvene storitve plačevati, pa naj se zavarovanec zdravi kjerkoli.
Kar pa se tiče dolgoročnih dajatev, t.j. pokojnin in invalidnin, pa BO se slišale pripombe o ljubljanskem komunalnem zavodu, da ni dobro organiziran in da se bo spričo tega, da bo moral razširiti poslovanje, stanje še poslabšalo. V Novi Gorici pa je bilo do sedaj to poslovanje doka j dobro. Seveda se to lahko menja od časa do časa in je
171
Priključitev k Ljubljanski regiji
oiv,icno od strokovnera osebja = Zato se tudi ne vidi potreba cprs-:ain'Jati obctoje!;ega stanja* Vprašanje je torej, eakaj ciliti nekanij kjer ni e:otO¥Osti za teko jo in hitro poclovanje. Kdo bo kriv s, oe bodo pokojenci prizadetih Vci, ki co na tej seji glasovali za to^ ne da bi se prej prepričali o dejanske m ctanjUo
Razne uteraeljit¥ej da r,e Idrijčani obračajo na Ljubljano tudi za razne durge usluge^ kupovanje rasnih stvari itdj tudi se ni razlog kakršnekdli priključitvej kakor tudi ne utemeljiteTj da je nekoč Idrijca tekla proti Ljubljani«
.Jvo šo bili v Sloveniji odpravljeni okraji^ ki co bili sadnje čase zgolj administrativni forumi - tem uki^epom menda sledijo tudi čri2ge  republike^ - so bile prenesene v pristojnost oboinckih skupščin razne cluSbec l'e pa so ob:remenjevale občinski proračun« Za*o je  bilo pametno združevati take službe z  drugimi občinami o I>a je idrijska prosvetno i-fedagoska služba združena z isto na '^iču pri Ljubljani in da ima idrija sodnika za prekrške skupno z  Vrhnike, ni nič napačnega. Se posebno j če to delo teče zadovoljivo«, ^Zdi pa se mi s da s teiiii službami ustvarjamo ponovno neke forume. Če se priključujemo k taki regiji, iraa ta tudi kaki foruiHj ki bo verjetno bremenil občinski nrorsčun. 5e pa so to melobčinoke službe^ zakaj torej nimamo nobenega sedeža teh služb v Idriji^ da je videti da smo" v nodrejeni vlogi^
Ali je bila sato, da uredimo te zadeve potrobna ta zgodovinska seja? V Primorskih novicah z  dne 26/11-66 št. 48 lahko beremo, da bo v Idriji potreben referendum o izločitvi iz komunalnega zavoda za coc. zavarovanje v Gorici.. Potemtakem je bila ta seja brespred«! metna, neveljavnaf nepremišljena in nezakonita^ Skoraj vsi prisotni so glasovali J čepra¥ ni bilo vsem popolnoma jasno, zakaj gre. Ali zato, da bomo, da bomo lahko deležni zdravstvenih uslug */ Ljubljanski bolnicis kot smo jih bili že doslej,ali zatOj da se bomo popolnoma odcepili od Primorske. Zato se tudi ne strinjam z  očitkom Tomaža Pavšiča, češ ali ni bilo v .preteklosti nobenega gospodarstvenika v Idriji, ki bi bil ustvarif^odtekanjo finančnih sredstev v nekdanje okraje Tolmin, Gorica in Koper? zaredi česar so tem že zdavnaj,, odpravljenim forumom Idrijčani tako zamerili, da se ho™ če jo sedaj popolnoma odcepiti od tega področja . Saj se se darjss Manes dogaja, da ni nikoraur do tega, da bi se o stvari5 za katero glasujej nrej tudi temeljito prepričal. Se posebno danes, ko ni več v modi adminis trativno ukrepanje.
Zato pi'emisHrao, kaj in kako, da ne bomo vedno imeli opravka z reorganizacijami, ki zahtevajo čas in denar potem pa se izkaže, da to ni niti gospodarno niti drugače primerno«
Zapomnimo vii tudi to zgodovinsko sejo, kot smo ei Že marsikatero, ki je povzročila neprijetnosti, čeprav potom ni hotel biti nihče kri¥.
Janez Jeram
172