OBLIKE ANTIČNIH GROBOV NA DOLENJSKEM TONE KNEZ D olenjski muzej, Novo m esto Ob nenadni izgubi našega dragega akadem skega učitelja prof. Josipa K lem enca, ki nas je vse globoko pretresla, naj m i bo dovoljeno, da se p ri­ dru žim v rsti častilcev njegovega spomina. P o u d ariti m oram , da sem si ob profesorjevih izkopavanjih ko t njegov štu d en t n ab iral p rv ih p rak tičn ih teren sk ih izkušenj, ki so m i odpirale p o ta v svet arheološkega znanstvenega raziskovanja. Z izkopavanjem in rekonstrukcijo šem petrskih edikul je p ro ­ fesor K lem enc s sodelavci uvedel nove m etode v terenski arheologiji in spom eniškovarstveni službi p ri nas. Spričo m onum entalnih šem petrskih spo­ m enikov, ki pred stav ljajo n ajv išji arhitektonski in um etnostni dosežek an­ tične grobne a rh itek tu re v Sloveniji, sem se nam enil, da spom inu rajn eg a profesorja pripravim članek o grobnih arh ite k tu ra h antičnega časa n a Do­ lenjskem . Želel sem p re d sta v iti pisanost grobnih oblik od anonim nih, p re ­ p rostih grobnih jam , p re k zidanih grobov in kam nitih skrinj do skoraj m onum entalnih zidanih grobnic, ki so jih p ostavljali prebivalci antične Do­ lenjske svojim rajnim v tra je n spomin. Skoraj nepregledno arheološko gradivo, k i je bilo v zadnjih sto letih izkopano na D olenjskem , je plod neštetih, po večini nestrokovnih, pa tud i sistem atičnih izkopavanj, k i so nekaj desetletij polnila m uzeje in p riv atn e zbirke širom po Evropi. D anes računam o, da je bilo samo n a D olenjskem izkopanih več tisoč rim sk ih grobov. V ečina arheološkega gradiva je bilo izkopanega v času n ajv ečje kopaške k o n ju n k tu re med leti 1885 in 1910; to sovpada z delovanjem Je rn e ja Pečnika, k i je z izkopaninam i p ra v z D olenjskega izdatno zalagal dunajski dvorni in ljubljanski deželni m uzej. Ob vsem tem velikanskem številu izkopanin p a ugotavljam o žalostno dej­ stvo, da večina tega gradiva, kljub n ek aterim dragocenim najdbam , po današnjih strokovnih m erilih nim a stroge znanstvene vrednosti, tem več je le tipološko in um etnostno zanimivo. Tem u so k riv i pom anjkljivi najdiščni podatki, neznane najdiščne okoliščine te r neznane, iztrgane ali celo sam o­ voljno sestavljene grobne celote. Osnovno napako so n aredili že n a teren u sam ozvani kopači tip a P ečnik et consortes, nad aljn jo napako pa so storili tu d i še m uzejski delavci p red prvo svetovno vojno, ki so izkopano gradivo razstavljali in u rejali v m uzejskih zbirkah z estetskih vidikov in po tipolo­ ških m erilih. Zato sem se v članku om ejil le na tisto gradivo, k i im a za­ nesljive najdiščne podatke, je prim erno dokum entirano in je sh ranjeno v zbirkah dom ačih m uzejev v Brežicah, Novem m estu in v L jubljani. V članku sem želel p rikazati raznovrstnost grobnih oblik, kakršne so bile v rab i p ri pokopavanju m rtv ih v rim skem obdobju n a dolenjskem podeželju, n ji­ hov izvor, časovno opredelitev in razprostranjenost. Predvsem sem se oprl n a večja dolenjska grobišča, ki so bila izkopana v zadnjih trid esetih letih. Nam enom a pa sem izpustil gradivo, ki je bilo izkopano v času avstro-ogrske m onarhije, posebno še gradivo iz grobišča v D rnovem in njegovi neposredni okolici. To sem storil iz dveh razlogov. P rv ič je gradivo s tega najdišča tako številno in s tako pom anjkljivim i podatki, da bi sistem atično u re ja n je in vrednotenje zahtevalo izredno veliko časa. D rugi vzrok pa je ta, da so prebivalci N evioduna živeli v organizirani m estni skupnosti, ki im a drugače kakor m ala podeželska naselja svoje posebne, kom unalne zakone, ki u ra v ­ navajo tako m estno življenje. S prim erno konfrontacijo podeželskih in m estnih grobišč b i gotovo prišli do presen etljiv ih rezultatov, k i bi se v m arsičem bistveno m ed seboj razlikovali. N aj omenim samo m ajhno po­ drobnost, da na podeželju pogrešam o italsk ih kam noseških grobnih oblik ko t na p rim er sarkofagov, pepelnic in podobnega. Prevladujejo p a tra d i­ cionalne oblike pokopavanja, ki im ajo svoj izvor nedvom no še v prazgodo­ vinskem času. G radivo, ki ga obravnavam v tem članku, je le m ajh en del tistega, k ar je bilo izkopano na D olenjskem , vendar pa kljub tem u dajejo izsledki precej jasno sliko in kažejo na določene zakonitosti pogrebnih obi­ čajev, ki so bili v n av ad i na D olenjskem v stoletjih pod rim sko okupacijo. G eografsko sem se om ejil na D olenjsko brez Bele k rajin e in p riteg n il še najdišče Dobovo n a levem bregu Save, k i organsko sodi v geografski in k u ltu rn i krog nižinskih predelov v spodnjem Posavju in spodnje K rške doline. P ri opisu posam eznih grobnih oblik v okviru grobov z žganim po­ kopom sem se držal načela: od p reprostih do popolnejših oblik. V ta b e la r­ nem pregledu (glej tabelo 1) so grobne oblike razvrščene po istem vrstnem redu, kot so opisane v naslednjem poglavju.1 O blike grobov 1. Preprost žgani grob (sl. 1, 2). G rob predstavlja preprost vkop, n a j­ večk rat je to več ali m anj okrogla jam a, k i se proti dnu nekoliko zožuje. V tlorisu je grobna jam a včasih tu d i ovalne in celo zaobljeno pravokotne oblike. V n ek aterih prim erih, kot n a p rim er v Dobovi in Ribnici p ri B re­ žicah, so stene grobne jam e tudi ožgane, k a r je posledica ponovnega oz. dodatnega sežiganja telesnih ostankov in pridatkov v že izkopani grobni jam i. Na dno grobne jam e so nasuli pepel sežganih kosti, na v rh u pepela p a so položili p rid atk e in vse skupaj zasuli z zemljo, včasih pa so n a v rh položili tud i kam enje. Jam e so razm erom a plitvo vkopane, saj znaša globina le od 35 do 75 cm pod površino, v p rem eru p a m erijo od 50 do 150 cm. To je najpreprostejša g robna oblika, k i jo poznam o v antičnem času n a Do­ lenjskem . N ajdišča: Dobova, P etru šn ja vas, P ristav a p ri T rebnjem (Praeto­ riu m Latobicorum ), R ibnica p ri B režicah (Romula), V rh p ri K rižu. 1 Članek je bil napisan z željo, d a opozori in spodbudi k raziskovanju naše antične dediščine te vrste tudi v drugih predelih Slovenije. Pričujoči prispevek je le uvod v izčrpno študijo o antičnih pokopih, ki naj bi zajela vse grobne najdbe iz Dolenjske in Bele krajine. Podobne študije za Štajersko, Gorenjsko, N otranjsko in Prim orsko bi bile dragocena podlaga za zgodovinski oris naših krajev v antiki. 2. Grob v žari ali žarni grob (sl. 3, 4). T a način pokopavanja je na D olenjskem bolj redek, saj smo ga doslej opazili le na dveh najdiščih, ki sta geografsko zelo blizu skupaj: v Globodolu in v P ristavi p ri Trebnjem . T udi ta način pokopavanja sodi m ed zelo enostavne in cenene grobne oblike. ? ? lw Sl. 1. P reprost žgan grob iz Dobove v prerezu (po P. Petruju) Abb. 1. Schnitt durch das B randgrubengrab aus Dobova (nach P. Petru) V tesno odm erjeno in izkopano grobno jam o so postavili veliko žaro, na njeno dno pa so nasuli pokojnikov pepel. P rid a tk e so položili n a v rh pepela in žganine, vse skupaj zasuli z zemljo in n a v rh u žaro pokrili s kam nito ploščo. Oblika in izdelava te h žar se močno ločijo od standardnih keram ič­ n ih oblik antičnega časa, saj m erijo do 75 cm v višino in so zelo grobo in robustno izdelane, njihove stene pa so zelo debele. Po obliki še najbolj spo- 0 5 n lur» L ... . I ^ Sl. 2. Dobova. Prerez skozi preprost žgan grob z ožganimi stenam i, kot posledica sežiganja v grobni jam i (po P. Petruju) Abb. 2. Dobova. Schnitt durch das B randgrubengrab m it verbrannten Seitenw änden als Folge der N achverbrennung in der G rabgrube (nach P. Petru) 0 2 4 -______6_____ 8 d m SL 3. P ristav a pri Trebnjem (Praetorium La- tobicorum). Prerez skozi grob v žari s pridatki Abb. 3. P ristava bei T rebnje (Praetorium La- tobicorum). Schnitt durch das U rnengrab m it Beigaben. m injajo na shram bene posode. P ri teh žarah smo opazili, da je glini prim e­ šano dosti plev, tak o da so te žare k lju b svoji velikosti razm erom a lahke, p a tu d i zelo porozne in krhke. P ri d ru g ih žarah enakega tip a p a je glini prim ešanega veliko peska in so zaradi tega tu d i močno drobljive. Na zu­ n an ji površini so te žare po navadi okrašene s preprostim m etličastim ali pa glavničastim ornam entom . Ta način pokopavanja im a nedvom no svoje korenine daleč v prazgodovini, v času k u ltu re žarnih grobišč. N ajdišča: Globodol, P ristav a p ri T rebnjem (P raetorium Latobicorum). 0 2 4 £> 8 d m Sl. 4. P ristav a pri Trebnjem (Praetorium La­ tobicorum). Grob v žari, pokrit s kam nitim a ploščam a Abb. 4. P ristava bei Trebnje (Praetorium La­ bicorum). Urnengrab m it Steinplatten gedeckt 3. S ka m n itim i ploščam i obložen grob (sl. 5, 6). G rob je n a re je n tako, da so pravokotno ozirom a n ajv ečk rat k v ad ratn o izkopano jam o obložili s kam nitim i ploščam i, k i pravilom a niso kam noseško obdelane, tem več so izbrali že po n arav i tak o oblikovane kam nite plošče. Plošče m ed seboj na stičiščih niso vezane z m alto, tem več so le tesno staknjene in včasih na vogalih ob stikih zam azane z ilovico. Dno groba je n ajv ečk rat raščena zem lja, včasih je na dno groba nasu ta tan k a p last peska, v n ek aterih p ri­ m erih p a je tu d i na dno groba bila položena kam n ita plošča. Z nan je tud i Sl. 5. Straža pri Novem m estu. Tloris groba obdanega s kam nitim i ploščam i Abb. 5. Straža bei Novo mesto. G rundriss eines Steinplattengrabes grob z Roj p ri Š en tjern eju (sl. 6), k jer sta dve stranici groba kam niti plošči, drugi dve stran ici pa sta iz opečnih plošč. G robovi tega tip a so pravilom a k v ad ratn e oblike z m anjšim i in večjim i odstopanji, k a r m oram o prip isati terenskim razm eram in velikostim k am nitih plošč, ki so bile v ta nam en na razpolago. Poleg čistih pravokotnih oblik pa se p ojavi tudi m nogokotna oz. skoraj okrogla oblika grobov teg a tipa; ta k je b il izkopan v B ršljinu p ri Novem m estu. Ni povsem jasno, ali so bili vsi grobovi tega tipa, to velja tu d i za d ru g e m anjše grobne oblike, na v rh u pokriti s kam nito ploščo. N ekateri m ed n jim i so jo imeli, toda večina jih je bila b rez krovne plošče, k ar je lahko posledica raznih poljskih del, kot na p rim er treb ljen je kam nja, o ran ja itd., p a tud i ropanja grobov že v preteklosti. P rid a tk i v teh grobovih so postav ljen i na dno groba, nato pa zasuti z zem ljo. Dno groba je v ečkrat posuto s peskom. Posam ezne stranice grobov tega tipa m erijo od 60 do 130 cm v dolžino, plošče p a so visoke od 50 do 70 cm. N aj­ dišča: Bela cerkev, B rod p ri Novem m estu, B ršljin, Globodol, Malo Globoko, 0 2 4 6 d m 15 A rh e o lo š k i v e s tn ik 225 M rzlava vas, Novo m esto, P ristav a p ri T rebnjem (Praetorium Latobicorum ), Ribnica p ri B režicah (Romula), Roje p ri Šentjerneju, R uhna vas, Straža p ri Novem m estu, S traža pri Š entrupertu. 4. S ploščam i obložen in predeljen grob (sl. 7, 8). Ta grobna oblika je v bistvu enaka p re jšn ji s to razliko, da je notranjost groba p redeljena s O 0 (..... " " « . . . ................................ 0 ? 4 6 ô dm Sl. 7. Vrh pri. Križu. Tloris predeljenega groba s kam nitim i ploščami. V ožjem delu je raztresen pepel pokojnika Abb. 7. V rh bei Križ. • G rundriss eines geteilten Steinplattengrabes tanko kam nito ploščo na dva neenako velika dela. Na dno večjega p re­ kata so položili g robne p rid atk e s h ran o in okrasjem , v m an jši del pa so položili pokojnikov pepel. P epel um rlega so h ran ili n a dva načina: ali v žari ali pa so ga raztresli na dno ožjega p rek ata. Posebno varian to te grobne oblike prikazuje sl. 8. To je grob, k i je bil izkopan v D olenjem P olju in Sl. 8. Tloris predeljenega groba iz Dolenjega Polja. V ožjem grobnem predelu je shranjen pepel pokojnika v hišasti žari Abb. 8. G rundriss des geteilten Steinplattengrabes aus Dolenje Polje. Die Asche des V erstorbenen ist in der H ausurne im engeren Teil auf bew ahrt je le nekako do polovice predeljen s kam nito ploščo, v tlorisu p a je ne­ koliko nepravilne pravokotne oblike. Pokojnikov pepel je bil h ra n je n na ožji strani v hišasti žari, štirje keram ični p rid a tk i pa na širši grobni strani. T a grob je bil pokrit s kam nito ploščo, p rav tak o pa tu d i m enim , d a so bili vsi grobovi tega tipa p o k riti s kam nitim i ploščam i. N ajdišča: D olenje Polje, Globodol, P ristav a p ri T rebnjem (Praetorium Latobicorum ), Roje p ri Šent­ jerneju, S traža pri N ovem m estu, V rh pri K rižu. 5. Grob s kam nito oblogo (sl. 9). Ti grobovi so v tlorisu pravilom a kva­ d ratn e oblike, najdejo p a se tud i s krožnim tlorisom . N arejeni so b ili tako, da so izkopano grobno jam o obložili z eno ali več vrstam i lom ljenega kam - n ja ali pa z rečnim i oblicam i, k ar je seveda odvisno od kam enja, k ak o r je Sl. 9. S traža pri Novem mestu. Tloris s kam ni obloženega groba s polico Abb. 9. Straža bei Novo mesto. G rundriss eines G rabes m it Steinbelag und Etage. bilo na razpolago. K am ni niso bili m ed seboj vezani z m alto, to rej imamo pred seboj kam nite stene iz suhega zidu. B ili pa so ti kam ni m ed seboj zelo vešče sestavljeni, da so se drug v drugega dobro prilegali. D om nevam tudi, da so posam ezne vrzeli m ed kam ni zapolnili z zemljo, da so n a ta način dobili bolj čvrste stoječe zidove. V večini prim erov im ajo grobovi tega tipa vzdolž ene stranice znotraj narejeno iz kam nov zloženo polico, n a katero so polagali m anjše grobne pridatke, kot n a prim er oljenke, fibule, nože, steklo itd. Dno groba je po navadi tlakovano s peskom. M ere te h grobov se gibljejo od 80 do 180 cm v kvadrat. N ajdišča: Brod p ri Novem m estu, Globodol, S traža p ri N ovem m estu. 6. Pravokotni zidani grobovi (sl. 10). T a grobna oblika je po tlorisni zasnovi in po velikosti zelo podobna prejšn jem u tip u grobov z bistveno razliko, da so kam ni p ri teh grobovih m ed seboj vezani z apneno m alto, pa tudi stene so znotraj večkrat om etane. Ti grobovi im ajo večk rat na n o tran ji stran i vzdolž ene stranice polico, kam or so polagali drobne grobne pridatke. Dolžina te h m alih zidanih grobov ne presega 130 cm. Najdišča: P ristav a p ri T rebnjem (Praetorium Latobicorum ), S traža p ri N ovem m estu. Sl. 10. P ristava pri Trebnjem (Praetorium Latobicorum). Prerez zidanega groba pravokotne oblike, pokritega s kam nito ploščo Abb. 10. P ristava bei T rebnje (Praetorium Latobicorum). Schnitt durch das recht­ eckig gem auerte Grab, m it Steinplatte gedeckt 7. Ovalni zidani grobovi (sl. 11). T a grobna oblika je sam o varianta prejšnje grobne oblike in se od nje razlik u je samo po tlorisni zasnovi, ker je n ajv ečk rat ovalna, včasih pa tudi skoraj krožna. G robovi teg a tip a so zi­ dani na obok ali p a je grob zasut z zem ljo in je na v rh u naloženo kam nje. Tudi dolžina teh grobov ne presega 130 cm. Najdišča: Globodol, Regrča vas, S traža p ri Novem m estu. Sl. 11. Regerča vas. Tloris zidanega groba ovalne oblike Abb. 11. Regerča vas. G rundriss eines gem auerten G rabes von ovaler Form Vse doslej n a šte te oblike grobov so bile narejene tako, da je bila celotna grobna konstru k cija vkopana pod površino zemlje, obe n asled n ji grobni arh itek tu ri pa sta s svojo konstrukcijo segali predvsem nad zemljo. 8. P ravokotne zidane grobnice (sl. 12). Te največje grobne oblike v an­ tiki na D olenjskem im ajo skoraj vedno k v ad ratn i tloris in se že po veli­ kosti pa tud i po k v aliteti izdelave m očno razlikujejo od m alih zidanih grobov. Dolžina n jihovih stranic m eri najm anj 125 cm, večina n jih p a m eri okrog 2 m in več v k v ad rat. Tem eljni zidovi teh grobnic so do en m eter vkopani v zem ljo in so zelo m asivno in kvalitetn o zidani. Vse te grobnice so znotraj brez izjem e om etane s lino apneno m alto in p rav tako tu d i tla ­ kovane z m alto. Stene teh grobnic so bile po navadi poslikane v fresko tehniki z geom etrijskim i pa tud i figurativnim i m otivi. T udi te grobnice im ajo znotraj ob eni steni sezidano nizko polico, na k atero so polagali grobne pridatke. P ri grobnicah teh oblik so se nam ohranili v najboljšem p ri­ m eru kom aj še do en m eter visoki tem eljni zidovi, tako na n am oblike v rh n jih delov grobnic niso znane, dom nevam o jih lahko samo po analogijah. Sl. 12. Bršljin. T em elji zidane grobnice pravokotne oblike s polico Abb. 12. Bršljin. G rundm auern einer rechteckig gem auerten G rabkam m er m it Etage Z aradi velikosti, k e r so segale precej visoko n ad zemljo, so že zdavnaj po­ stale plen roparjev grobov, ki so v njih iskali zaklade, kasneje pa so jih začeli podirati, da so n a lahek način dobili kam en za zidavo. Tako dobimo p ri izkopavanjih ta k ih grobnic vedno samo še tem elje in nekaj borih pedi stenskih zidov, da oplenjenih pridatkov ne om enjam . Najdišča: B ela cerkev, B ršljin, Globodol (?), Novo mesto, S traža p ri Novem m estu. 9. Okrogle zidane grobnice (sl. 13). Ta grobna oblika je na D olenjskem zelo redka, saj jo najdem o le v skrajnem jugovzhodnem delu D olenjske ob sotočju K rke in Save te r v spodnjem Posavju. To je edina grobna oblika, k i je v tlorisni zasnovi popolnom a okrogla, n a v rh u pa je vedno zaključena z zidanim kupolastim obokom. Z unanji obod tem eljnih zidov je včasih tu d i pravokotne oblike, toda n o tran ji zid je vedno okrogel. G robnice so Znotraj vedno om etane z apneno m alto, p ra v tako so tu d i tla tlak o v an a z estrihom . Večina teh grobnic ima n a vzhodni stran i jašk ast vhod z m ore- T abelarni pregled grobnih oblik na posam eznih najdiščih Tabellenübersicht der G rabform en auf einzelnen Fundstellen \ O b lik e g ro b o v \ G ra b fo rm en N a jd išč a \ F u n d o r te \ P r e p r o s ti ž g a n i g ro b o v i B r a n d g ru b e n g rä b e r G ro b o v i v ž a ra h U m e n g r ä b e r S k a m n itim i p lo š č a m i o b lo ž e n i g ro b o v i S te in p la tte n g rä b e r S p lo š č a m i o b lo ž e n i in p r e d e lje n i gro b . G e te ilte S te in p la tte n g rä b e r G ro b o v i s k a m n ito oblogo G r ä b e r m it S te in s e tz u n g P r a v o k o tn i z id n i g ro b o v i R e c h te c k ig e g e m a u e rte G rä b e r O v a ln i z id a n i g ro b o v i O v ale g e m a u e r te G rä b e r P r a v o k o tn e z id a n e g ro b n ic e R e c h te c k ig e G ra b k a m m e rn O k ro g le z id a n e g ro b n ic e R u n d g e w ö lb te G ra b k a m m e m S k e le tn i g ro b o v i S k e le ttg rä b e r N e o p re d e ljiv i g ro b o v i U n b e s tim m b a r e G rä b e r O b jav e P u b liz ie rt 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 1 Bela cerkev i 2 V. Sribar, AV 9—10, 1858/59 (1961) 251 ss. Brod pri Nov. m estu 2 i V. Sribar, AV 9—10, 1958/59 (1961) 114 ss. Bršljin 3 2 T. Knez, Razprave SAZU (v tisku). Dobova 27 2 P. Petru, Razprave SAZU (v tisku). Dolenje Polje i T. Knez, Razprave SAZU (v tisku); Varstvo spomenikov 7, 1958/59 (1962) 240. Globodol i 10 i 25 i 1? i? 4 S. Petru, Razprave SAZU (v tisku). Malo Globoko 1 - P. Petru, V. Sribar, AV 7, 1956, 298. M rzlava vas 1 1 Varstvo spomenikov 8, 1960/61 (1962) 208 s. Novo mesto 2 2 V. Sribar, AV 9—10, 1958/59 (1960) 110 s.; T. Knez, Razprave SAZU (v tisku). P etru šn ja vas 7 3 P. Petru, Razprave SAZU (v tisku). P ristava pri Trebnjem 3 9 2 1 2 1 T. Knez, R azprave SAZU (v tisku). Ravno brdo 7 V. Stare, AV 3, 1952, 137 s. Razdrto pri Šm arju 3 P. Petru, V. Sribar, AV 7, 1956, 298. Regrča vas 1 1 T. Knez, R azprave SAZU (v tisku). R ibnica pri Brežicah 27 4 1 5 4 P. Petru, R azprave SAZU (v tisku) ; Varstvo spomen. 8, 1930/61 (1963) 213 s. Roje pri Š entjerneju 1 1 Varstvo spomenikov 8, 1960/61 (1962) 214; T. Knez, R azprave SAZU (v tisku). R uhna vas 4 Varstvo spomenikov 7, 1958/59 (1960) 339; T. Knez, R azprave SAZU (v tisku). Straža pri Nov. m estu 4 2 1 1 1 1 T. Knez, AV 15—16, 1964/65 (1965) 145 ss. Straža pri Š entrupertu 1 S. Gabrovec, AV 5, 1954, 144. Vrh pri Križu 1 1 T. Knez, R azprave SAZU (v tisku). Skupaj — Zusam m en 65 10 36 7 28 3 3 8 3 18 12 = 193 Odstotek — Prozent 33,3 5,1 18,6 3,6 14,5 1,5 1,5 4,1 1,5 9,3 6,2 = 100 »/o bitnim drom osom , n a nasprotni stran i znotraj grobnice pa je n ajvečkrat sezidana do pol m e tra široka polica. Z un an ji prem eri teh grobnic m erijo od 3,5—2 m etra, n o tra n ji prem eri pa znašajo od 1,60— 2 m etra. P ri vseh odkritih grobnicah so se ohranili kom aj 60—80 cm visoki tem eljn i zidovi, k er so bili v rh n ji deli grobnic že v pretek lo sti porušeni. N ajdišča: G lobodol (?), M rzlava vas, R ibnica p ri Brežicah (Romula), Ve­ liki Kam en. Sl. 13. Veliki Kamen. Tem elj okrogle in obokane zidane grobnice. N a desni (vzhod­ ni) strani je vhod v grobnico (po A. Uršičevi) Abb. 13. Veliki K am en. G rundm auern einer rundgew ölbten G rabkam m er. An der rechten (östlichen) Seite ist der Eingang in die G rabkam m er (nach A. Uršič) 10. S keletn i grobovi. Število skeletnih grobov na D olenjskem je v pri­ m eri z grobovi z žganim pokopom tako m ajhno, da pred stav lja kom aj 10% vseh grobov. Vsi skeletni pokopi so zelo preprosti: truplo so n ajv ečk rat položili v izkopano jam o brez krste ali kakršnekoli druge obloge. Edino oba skeleta iz D obove sta bila pokopana v leseni krsti, v en d ar časovna opre­ delitev obeh grobov n i povsem zanesljiva. D rug p rim er grobne oblike pred­ stavlja grob 23 iz Ribnice pri Brežicah, k je r je bila grobna jam a obložena s kam njem . V elika večina grobov je b ila o rientiranih v sm eri V—Z, n ekateri med njim i pa tu d i v sm eri S—J. Vsi om enjeni grobovi so iz poznoantičnega časa, najbolj zgodnji m ed njim i (grob 19 iz Ribnice p ri Brežicah) je iz tretje četrtine 3. stoletja. Vse kaže, da je b il od začetka 4. stoletja d alje skeletni pokop že pravilo. V tab elarn em pregledu grobnih oblik n a posam eznih najdiščih (tabela 1), dobimo zelo jasno sliko o številčnem razm erju posam enih grobnih oblik. Če odštejem o neopredeljive grobove in vzam em o število 181 grobov ko t osnovo za preračunavanje, dobim o naslednji vrstn i red grobnih oblik, izraženih s številom grobov in v odstotkih: Tabela — Tabelle 2 O b lik a g ro b a — G ra b fo rm Š tev ilo g ro b o v Z a h l d e r G rä b e r V o Preprosti žgani grobovi — B randgrubengräber 65 3 5 ,9 S kam nitim i ploščam i obdani grobovi — Steinplattengräber 3 6 1 9 ,8 S kam ni obloženi grobovi — G räber m it Steinsetzung 28 1 5 .4 Skeletni grobovi — Skelettgräber 18 9 ,9 Grobovi v žari — U rnengräber 10 5 ,5 Pravokotne zidane grobnice — Rechteckige G rabkam m ern 8 4 ,4 Predeljeni grobovi — G eteilte Steinplattengräber 7 3,8 Pravokotni zidani grobovi — Rechteckige gem auerte G räber 3 1 ,6 Ovalni zidani grobovi — Ovale gem auerte G räber 3 1 ,6 Okrogle zidane grobnice — Rundgewölbte G rabkam m ern 3 1 ,6 Ce pa nekoliko reduciram o število grobnih oblik na ta način, da zdru­ žimo s kam nitim i ploščam i obdane grobove in predeljene grobove v eno skupino in še pravokotne te r ovalne zidane grobove tu d i v eno skupino, dobimo naslednje razm erje med posam eznim i grobnim i oblikam i: Tabela — Tabelle 3 O b lik a g ro b a — G ra b fo rm Š tev ilo g ro b o v Z ah l d e r G rä b e r V o Preprosti žgani grobovi — B randgrubengräber 6 5 3 5 ,9 S ploščami obdani + predeljeni grobovi — Geteilte und ungeteilte Steinplattengräber 4 3 2 3 ,6 S kam ni obloženi grobovi — G räber m it Steinsetzung 28 1 5 ,4 Skeletni grobovi — Skelettgräber 18 9 ,9 Grobovi v žari — U rnengräber 10 5 ,5 Pravokotne zidane grobnice — Rechteckige G rabkam m ern 8 4 ,4 Pravokotni + ovalni zidani grobovi - — Rechteckige und ovale gem auerte G räber 6 3 ,2 Okrogle zidane grobnice — Rundgewölbte G rabkam m ern 3 1 ,6 Izvor, razprostranjenost, gostota Iz gornje razpredelnice še bolj jasno vidim o razm erje m ed posam ez­ nim i grobnim i oblikam i, ki so bile v ra b i na dolenjskem podeželju. P rv a in najm očnejša skupina so štiri grobne oblike: prep ro sti žgani grobovi, grobovi v žarah, s kam nitim i ploščam i obdani grobovi in s kam ni obloženi grobovi. T eh oblik je n ad 80 '°/o ali dobre štiri petine vseh n a­ štetih grobov. Med n jim i je daleč n ajštevilnejša skupina p reprostih žganih grobov. Te štiri oblike so na D olenjskem brez dvom a avtohtone, k a jti n ji­ hov izvor m oram o isk ati še globoko v prazgodovinskem času, v obdobju k u ltu re žarnih grobišč. Da je bil ta n ačin pokopavanja zelo p rilju b ljen in m ed prebivalci m očno zakoreninjen, p riča njihovo veliko število in soraz­ m erno še dolgotrajna uporaba v času rim ske okupacije. Posebno m esto gre v okviru te skupine obliki grobov v žarah, ki jo najdem o sam o v okolici T rebnjega. Dom nevam , da kažejo ti grobovi na lokalni pogrebni običaj, ki je bil v navadi sam o n a območju p reto rija Latobikov (Praetorium Latobi- corum). D ruga skupina grobnih oblik so zidani grobovi: pravokotni in ovalni gro­ bovi te r pravokotne in okrogle grobnice. T a način pokopavanja, k atereg a b i­ stvo je zidanje, je v naše k raje prišel nedvom no iz Italije z rim sko okupacijo in zato jo bomo im enovali k ar »italska skupina«. N jihov odstotek je zelo m aj­ hen, k ar je povsem razum ljivo, saj so bile to drage in tehnično zahtevne grobne konstrukcije, k i so si jih lahko privoščili le bogati prebivalci. Ni dvoma, da je bilo najv eč tak ih grobnic zgrajenih v m estih in večjih n a­ seljih in jih bomo n a odm aknjenem podeželju le redko našli. Posebno m esto med njim i zavzem ajo okrogle, kupolasto sezidane grobnice, ki so om ejene le n a sk rajn i vzhodni del D olenjske Posavju (grobnica v Globodolu n i povsem zanesljivo dokazana!) in jih v drugih delih D olenjske zelo v er­ jetno ne bomo našli. T retja skupina p a so skeletni grobovi. Pokopi so zelo enostavni: truplo so položili v izkopano jam o brez k rste ali d rugih konstrukcij, saj v n aštetih prim erih razen obeh grobov iz Dobove in groba 19 iz Ribnice niso našli tak ih sledov. K er so vsi om enjeni skeletni grobovi samo iz poznoantičnega časa (časovna opredelitev obeh skeletov iz Dobove je še vedno neopredelji­ va,) dom nevam , da je bil skeletni pokop ta k ra t že pravilo in v splošni rabi. V uvodu sem že om enil, da na dolenjskem podeželju pogrešam o kam no­ seških grobnih oblik, ko t so pepelnice, sarkofagi in podobno. T udi te oblike grobov so izrazito italskega oz. m editeranskega izvora, ki jih bom o n a Do­ lenjskem našli le v večjih »mestnih« naselbinah, k je r so delovali kam no­ seki, in v njihovem zaledju, kam or je še segal njihov vpliv. S tatistik a nam pove da so bili n a D olenjskem v rabi po obliki in velikosti le skrom ni grobovi, ki do neke m ere kažejo tudi socialne razm ere prebivalcev Do­ lenjske v antičnem času. Zem ljevid n ajd b (na str. 235) nam pove, da je večina grobov iz tistih najdišč, ki so bila neposredno ob veliki rim sk i cesti ali pa ob stranskih cestah, ki so se cepile od nje. Izstopajo pa najdišča s precejšnjim številom grobov, kot na prim er: Dobova, Globodol, B ršljin in S traža p ri Novem m estu, ki kažejo na to, da je tudi daleč stran od velike ceste bilo precej m očnih naselbin- Seveda nism o še upravičeni n a podlagi Rimski grobovi Dolenjske, om enjeni v članku Im A rtikel erw ähnte röm ische G räber in Dolenjsko (Unterkrain) 20 najdišč sklepati o gostoti antičnih naselij na Dolenjskem. To bom o lahko storili šele tak rat, ko bomo zbrali vse podatke o grobnih n ajd b ah te po­ krajine. ZUSAMMENFASSUNG A n tik e G rabformen in D olenjsko (Unterkrain) Die A bhandlung gibt einen kurzgefassten, inform ativen Ü berblick über die antiken G rabform en, die zur Röm erzeit in U nterkrain, besonders auf dem Lande, im Brauch w aren. Im A rtikel sind n u r diejenigen Funde angeführt, die in den letzten dreissig Jah ren ausgegraben wurden. Das M aterial aus dem grossen G räberfeld von Drnovo (Neviodunum) ist absichtlich ausgelassen. Die vorliegende A rbeit ist nur eine E inführung in eine künftige Studie über H er­ kunft, A usbreitung und zeitliche Stellung der antiken Grabform en, die säm tliche G rabfunde aus U nterkrain um fassen w ird. 1. Einfache Brandgrubengräber (Abb. 1, 2). Das ist die einfachste und zugleich die zahlreichste G rabform in U nterkrain. A uf den Boden der ausgehobenen G rab­ grube w urden B randreste des V erstorbenen gelegt und darauf die Beigaben. M anchm al sind die W ände der G rabgruben verbrannt (Abb. 2), w as die Folge der N achverbrennung in der G rabgrube ist. 2. Urnengräber (Abb. 3, 4). Diese seltene G rabform ist nur in der Umgebung von Trebnje (Praetorium Latobicorum) bekannt. Brand- und A schenreste der V erstorbenen w urden in sehr grossen, robust ausgeführten U rnen beigesetzt. 3. Steinplattengräber (Abb. 5, 6). Die G rabgrube ist m it grossen unbehauenen Steinplatten belegt. Im G rundriss sind diese G räber in der Regel von quadratischer Form. Die Grösse der einzelnen G räber beträgt 60—120 cm im Q uadrat. Die G räber w aren alle m it Steinplatten bedeckt. 4. G eteilte Steinplattengräber (Abb. 7, 8). Das sind S teinplattengräber, die innen durch eine schm ale Steinplatte in zwei ungleiche Teile geteilt sind: der kleinere Raum w ar fü r die B rand- und K nochenreste des V erstorbenen bestim m t, der grössere Raum aber fü r die G rabbeigaben. Auch diese G räber w aren m it Steinplatten gedeckt. 5. Gräber m it Steinsetzung (Abb. 9). S ehr häufige G rabform in U nterkrain. Im G rundriss m eistens rechteckig, m anchm al aber auch abgerundet und fast kreisrund (Gräber m it Steinkreis). Die G rabgrube ist m it unbehauenen Steinen in der Technik der Trockenm auer umgeben. Innen findet m an oft längs einer Grabseite eine aus Steinen erbaute Etage. 6. Rechteckig gem auerte Gräber (Abb. 10). Diese G rabform ist der oben beschriebenen sehr ähnlich, m it einem w esentlichen Unterschied, dass näm lich die Steinw ände m it K alkm örtel gebunden sind. Diese G räber w aren oben m it Steinplatten gedeckt.. 7. Ovale gem auerte Gräber (Abb. 11). Diese Grabform ist nur eine V ariante d er vorher beschriebenen Form. Im G rundriss ist sie m eistens von ovaler Form, m anchm al findet m an aber auch völlig ru n d e Gräber. An Hand der M auerreste, die nach innen gebogen sind, liegt der G edanke nahe, dass einige von diesen G räbern gewölbt w aren. 8. Rechteckige gem auerte G rabkam m ern (Abb. 12). Das sind die grössten Grabform en in U nterkrain, im G rundriss fast im m er von quadratischer Form. Die Länge der einzelnen Seitenw ände beträgt ca. 2 M eter und m ehr. Innen sind diese G rabkam m ern im m er m it feinem M örtel verputzt, sehr oft auch bem alt. Da die G rabkam m ern in ih rer Originalgrösse hoch über die Erdoberfläche ragten, w urden sie schon in d er V ergangenheit fast alle geplündert und niedergerissen. Deswegen finden w ir h eute n u r noch die m assiven G rundm auern m it etlichen Beigabenfragm enten. 9. Rundgew ölbte gem auerte G rabkam m ern (Abb. 13). In U nterkrain sehr seltene Grabform , die w ir nur im südöstlichsten Teil dieses Gebietes finden. Im G rundriss sind sie stets kreisrund, und die starken G rundm auern tragen das kuppelartige Gewölbe. Das Innere der G rabkam m er ist im m er m it M örtel ver­ putzt und gewöhnlich m it einer Etage versehen. Der Eingang in die G rabkam m er ist fast im m er an der Ostseite. Die Innendurchm esser der einzelnen G rab­ kam m ern betragen 1,60—2 M eter. Auch diese G räber w urden wegen ih rer Grösse und Sichtbarkeit schon vor Jahrhunderten geplündert und grösstenteils nieder­ gerissen. 10. Skelettgräber. Die Zahl der S kelettgräber ist im Vergleich zu den B rand­ gräbern sehr gering, denn sie beträgt kaum 10 °/o aller angeführten G räber. Alle sind von sehr einfacher K onstruktion : der Tote w urde ohne Sarg in der G rabgrube beigesetzt. Eine A usnahm e ist das G rab 23 aus Ribnica bei Brežice, wo die G rab- gru.be m it Steinen belegt w ar. Die G räber sind grösstenteils in Richtung Ost-West, einige aber auch in R ichtung Nord-Süd orientiert. Alle Skelettgräber sind aus der spätantiken Zeit, das früheste aus dem letzten V iertel desi 3. Jahrhunderts. Aus der U bersichtstabelle (siehe Tabelle 1) ist das Zahlen- und Prozent­ satzverhältnis der einzelnen G rabform en klar ersichtlich. W enn w ir die Zahl der unbestim m baren G räber abziehen und die G esam tzahl von 181 G räbern als G rund­ lage zur w eiteren B erechnung nehm en, bekom m en w ir die Reihenfolge der häufig­ sten G rabform en auf Tab. 2. Bei einer Reduktion der Grabform en, w obei w ir einerseits die Steinplatten­ gräber und geteilte Steinplattengräber in eine Gruppe, und andererseits die rechteckigen und ovalen gem auerten G räber w ieder in eine G ruppe vereinigt haben, ist die Reihenfolge der Grabform en ersichtlich auf Tab. 3. D araus geht hervor, dass w ir es in U nterkrain m it drei G ruppen der antiken G rabform en zu tun haben: Die stärkste G ruppe, über 80o/a, bilden die B randgrubengräber, U rnengräber, Steinplattengräber und G räber m it Steinsetzung. Diese G rabform en sind in U nter­ krain autochthon, denn ihren U rsprung m üssen w ir noch tief in prähistorischer Zeit suchen. Eine besondere Stellung in dieser G ruppe nehm en die U rnengräber ein, die n u r im B ereich von Praetorium Latobicorum zu finden sind. Es geht in diesem F all w ahrscheinlich um einen lokalen B estattungsbrauch. Die ganze Gruppe m öchten w ir als »einhemische« bezeichnen. Die zweite G ruppe bilden die gem auerten G rabform en: rechteckige und ovale G räber und rechteckige und rundgew ölbte G rabkam m ern. Diese G rabfor­ men, deren w esentliches M erkm al das M auern ist, kam en unzw eifelhaft m it der römischen L andnahm e aus Italien zu uns. Deswegen w erden w ir sie auch als »ita­ lische« Form en bezeichnen. Wegen ih rer anspruchsvollen B autechnik ist ihr P ro­ zentsatz gering, w as begreiflich ist, denn solche G rabform en konnten sich nur reiche Einw ohner leisten, die selten auf dem Lande, wohl aber in der Stadtsiedlun- gen lebten. Die d ritte G ruppe bilden die Skelettgräber. Die Beisetzung ist sehr einfach: der Tote w urde ohne jegliche andere K onstruktion in die ausgehobene G rabgrube hineingelegt. Alle erw ähnten Skelettgräber sind aus der spätantiken Ziet. Deswe­ gen verm uten wir, dass zu jener Zeit die Beisetzung in Skelettgräbern schon allge­ m ein üblich war. Auf dem U nterkrainer Land ist bem erkensw ert das Fehlen d er Steinm etz­ grabform en wie: Sarkophage, Aschenkisten usw., die ausgesprochene italische Form en sind, und n u r in grösseren Siedlungen, wo Steinm etze tätig waren, zu finden sind. Aus der U bersichtstabelle geht hervor, dass in U nterkrain nur bescheidene G rabform en im Brauch w aren, w as einigerm assen auch die sozialen Verhältnisse der Einw ohner widerspiegelt. Aus der F undkarte (siehe St. 235) ist ersichtlich, dass die m eisten Fundstellen nahe an der grossen Itinerarstrasse Emona—Siscia und an ihren N ebenstrassen angelegt waren.