Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m i m Leto XVIII. - Štev. 34 (912) Gorica - četrtek, 25. avgusta 1966 - Trst Posamezna številka L 50 GRADI SE NOVI SVET Bolj kot kdaj koli poprej velja za današnje razmere Pavlova beseda: Pozabljam na to, kar je za menoj, in se stegujem za tem, kar je pred menoj. Zdrava misel tudi za nas in prav za ta čas! Ker je pri gradnji novega sveta potrebno sodelovanje vseh, je koristna ugotovitev, da gre doba razdvajanja in razkrajanja človeške družbe v zaton. Morda smo že tako daleč, da ni upravičeno ponavljati priljubljeno frazo o prelomu časov, četudi bo preustvarjanje in preoblikovanje povzročalo še marsikatero stisko, vendarle človeštvo v svojih globinah že prehaja na pot vskladanja. Ljudje, ki jim je lastno razkrajanje in razdvajanje, postajajo preteklost. Znanivci bodočnosti so ljudje, kr morejo iz svoje osebne enovitosti ali celosti graditi skladnost družbe. Koncil nam je odprl oči. Ni podal izdelanih receptov, ker Cerkev nikdar ni bila apoteka, ampak živ organizem. Postavil pa je temelje, na katerih naj iščemo rešitev bodočnosti. Ne gre le za obnovo Cerkve, gre za oblikovanje sveta. Zato je zaradi zgodovinskega dejstva, ki ga kratko imenujemo koncil, prizadetost vsesplošna. Kakor je zlata nit, ki je vezala dolgoletna razpravljanja v Rimu, bila pastorizacija sveta, je danes osnovna misel vseh »ki so dobre volje«, odrešenje sveta iz razvalin sodobnosti. Ne bo napačno, če se iz vrveža vsakdanjosti znova in znova umaknemo v meditacijo. Tudi Slovencem ima koncil veliko povedati: ne le za njihovo versko življenje, temveč tudi za socialno .politično, narodnostno in kulturno. Naj bodo te misli le Izhodne točke za razmišljanje! Če moramo tudi mi sodelovati vsi, je v tej odločitvi vprašanje, kako naj vskladimo svoje delo, da bo plodno, in kako naj se naše vsklajeno delo vrašča v svetovno oblikovanje sveta. KONFITEOR CERKVE Ena najlepših potez koncila je bil »con-fiteor«. Mnogim je bil v pohujšanje. A to zgodovinsko kesanje je takoj prineslo blagoslov. Spomnimo se samo sprave ob koncu koncila, ko sta se objela Pavel VI. in zastopnik patriarha Atenagore. Letošnji obisk anglikanskega primasa Ramseya, delo kardinala Bea in Tajništva za edinost, nešteti sestanki in kongresi, vse je premaknilo z mrtve točke vprašanje zbliževanja. Podlaga je bil konfiteor. Kesanja ne zmorejo farizeji. Če farizejstvo zastrupi skupino ali cel narod, nujno sledi katastrofa. Nihče ne bo izbrisal evangeljskega dejstva, da je Kristusu bila bliže grešna Magdalena kot ponosni farizeji. In ni zadnja tragika v svetovni zgodovini, da so farizeji spravili Kristusa na križ, ker ga niso mogli »ujeti v besedi«, uničiti njegovega preroškega poslanstva. Usoda prerokov vseh časov! Farizeji so preveč zakopani v svoj prav in so zožili okoli sebe krog tako tesno, da nikdar ne morejo biti Vidci. Zaradi tega bodo vse čase branilci preteklosti in krvniki prerokov. ZAVZETOST ZA STVAR Druga značilna poteza je zavzetost za stvar. Janez XXIII. je instinktivno začutil, reči smemo: po božjem navdihu zaslutil, da je prišel trenutek, ko je treba odvreči Vso narejenost, s človeškimi rokami napravljeno dekoracijo krščanstva, nagrmadeno težo preteklih stoletij, da moramo svetu odpreti evangelij »sine glossa«, brez dodatkov in okrajšav, kakor je lepo dejal sv. Frančišek Asiški, Jezusu tako sorodna duša. To delo ni lahko, ker Cerkev gradi na tradiciji. Ni vedno tako prozorno jasno, do kam seže človeški element. A ker je Cerkev služabnica sveta, mora biti pripravljena, da stopi v svet brez navad Preteklosti, mora žrtvovati tudi stoletni °bičaj in še tako blesteč okras, slovesni ton in arhaično govorico, da se bo mogla * evangeljsko besedo približati človeku. In kar je najbolj Janezovo: biti za nekaj in ne proti nečemu. Ne obsojati, ampak razumevati. Ne zapirati vrat, ampak Uh na stežaj odpreti. Četudi je moral prav »dobri papež« Janez poslušati obsodbe katoličanov samih in jih mora tudi Pavel (kar je večkrat v govorih potožil), Cerkev gre in mora iti svojo pot. Njena misel ni enodnevna, ampak sega v stoletja. Nerazumevanje tistih, ki so zagledani vase in svojo skupino, je ne sme uplašiti. In je velik nauk sodobne Cerkve: ljudje dobre volje morajo biti zvesti poslanstvu in pustiti ob strani ljudi, ki nimajo zmožnosti razumeti čas in gibalo časa. Tudi do njih naj bodo brez obsodbe, a naj ne računajo nanje. Prizadetost in zavzetost za stvar jim mora biti gonilna sila, ne osebna ali skupinska korist. NE POLEMIKA, AMPAK DIALOG Polemika je lahka. Treba je imeti nekaj bistrosti, zgovorno besedo in mero samozavesti. A razdvaja in razkraja in je karakteristika preteklosti. Ni daleč od resnice misel, da v polemiki zmaguje tisti, ki je najbolj glasen, kričav in omejeno drzen. Morda v podzavesti nosi precejšnjo mero težnje po vladanju. Dvajseto stoletje nudi v potrdilo te misli dovolj dokazov. Cerkev hoče dialog, ne le med katoličani in kristjani, med verniki katerekoli veroizpovedi, ampak z vsem svetom. Sprejela je nase celo sumničenje nekaterih, ko je napovedala dialog z ateisti vsake vrste, tudi z marksisti. V službi vsega sveta je, in nad njo je za vso večnost odgovorna naloga. Zato se ne sme ustrašiti obsodbe tistih, ki tega ne razumejo ali razumeti nočejo. Sama se dobro zaveda, da dialog ni kompromis v škodo resnici. Za dialog je treba notranje zrelosti, iskrenosti, plemenitosti, širine duha, zmožnosti poslušanja in — ne ustrašimo se govoriti krščansko — treba je veliko potrpežljive ljubezni. »Nismo se zbrali, da obsojamo, ampak da razumemo in vedno bolj razumevamo drug drugega.« Le v dialogu so vrata odprta. To je osnovna misel koncilskih očetov. V njej je izginila različnost mnenj in predlogov, ki je dala časnikarjem priliko, da so se razpisovali o liberalni in konservativni stranki. Ravno to je preustvaril koncil: ne stranke, ampak skladje ob različnosti mnenj. Čemu ta meditacija? V našem stoletju pomeni koncil kulturni dogodek prvega reda. Kulturni ustvarjalec ne more mimo njega. Kdor ima resno voljo sodelovati pri preustvarjanju sveta, bo v koncilski meditaciji našel najglobljo osnovo za svoje delo: ne bo mu le moda, prav ob koncilu premeriti in — če treba — preusmeriti delo in način dela. Zgodovina bo pokazala morda šele čez stoletja, da je prav to vskladanje bilo poroštvo za »boljši svet«. FRANC SODJA CM Primer škofa Hlinice Češkoslovaško državo sestavljajo v glavnem Čehi in Slovaki. Prvi so znanj po svoji prilagodljivosti, drugi pa so po svoji zvestob; do Cerkve in starim običajem. Zato je komunistični režim predvsem u-daril po Cerkvi na Slovaškem. Tam živijo katoličani še vedno v mno-gočem življenje katakomb. Najbolj zgovoren je primer škofa Hlinice, ki je bil na tajen načip najprej kot bogoslovec posvečen v duhovnika, pozneje pa v škofa od drugega, civilno oblečenega škofa v kleti neko bolnice. Tam je hodil potem kot bolničar okrog in posvečeval duhovnike. Končno se je moral umakniti, iz države. Kot škof se je udeležil koncila v Rimu ter odšel nato spopolnjevat svoje študije v Salzburg. Češka hierarhija pa skuša bolj ali manj ohraniti normalne odnose z rdečimi oblastniki. To se je pokazalo zlasti ob kongresu duhovnikov za svetovni mir, ki ga je vpričo katoliških škofov vodil odpadli duhovnik minister Plojihar in kjer je označili ne samo škofa Hlinico kot izdajalca, marveč napadel tudi kardinala Berana in samega papeža Pavla VI. Leta 1959 sta sovjetska partija in vlada sprožili čisto nepričakovano svoj četrti generalni napad na vero. Kakor so preganjanja v letih 1928-32 in 1937-40 izbruhnila po kratki, toda jasno razločni dobi verske strpnosti, tako je tudi v letih 1954 do 1958 obstajala svoboda bogočastja, ki jo teoretično zagotavlja ustava iz leta 1936. Toda te razmere nso mogle trajati dalj časa. Komunistična partija, ki je pri izvajanju svojega dvajsetletnega plana trdno odločena, da vzpostavi totalni komunizem, ni mogla več dopuščati protislovja med svojim naukom, ki predvideva postopno ugasnitev verskega čustva in med resničnim položajem krščanstva v Rusiji, ki živi, čeprav okrnjeno, naprej svoje življenje. Tudi je bilo treba pokazati kritikom revizionizma iz Hruščove dobe, da je nova vodstvena ekipa še na pravi poti ateizma, mladim komunistom pa prebuditi ideološko gorečnost. Kaže, da so spremembo verske politike sklenili ali vsaj preučili na velikem tajnem shodu, ki je v avgustu 1957 zbral 350 ateističnih teoretikov in aktivistov, kjer so ugotovili, da je »položaj na fronti religije nevaren«. Težko je določiti natančne datume, kdaj so bili izdani prvi direktni ukrepi zoper Cerkev. Podoba je, da- je bilo leto 1958 odmenjeno v prvi vrsti za mobilizacijo ateističnih združb in propagandnih sredstev. DEJSTVA GOVORE Prvi — legalni — dekret je prepovedal duhovnikom upravljati več župnij. Cerkve, ki so tako izgubile svoje služabnike, so potem kot neuporabljene zaprli. Potem so se zatekli k staremu postopku: k prekomernemu obdavčenju kle-ra. Duhovski davki so segli do 83 % vseh dohodkov in povrhu še z retroaktivno močjo (t. j. za čas nazaj pred zakonom). Zatem so začeli proglašati cerkve za razpadajoče, za ovire urbanističnim načrtom. Zapiranje božjih hramov je leta 1960-1961 prešlo v masivne in brutalne oblike. Leta 1962 je bilo zaprtih sedem tisoč cerkva, približno polovica vseh obstoječih. Še manj se čutijo sovjetski vlastodržci pravno ovirane glede samostanov; v štirih letih je število teh padlo od 67 na kakšnih 30, ostali pa se nahajajo v »likvidaciji«. Tudi vzgoja dušnih pastirjev je v nevarnosti: v začetku leta 1960 so zaprli semenišča v Saratovu, Stavropolu in Kievu, semenišči v Minsku in Lucku pa sta na tem, da izgineta. Semenišča izprazniu-jejo tudi tako, da od leta 1959 spet kličejo duhovnike k vojakom; dovoljenje za bivanje v semeniščih je odvzeto tistim, ki niso rojeni v kraju. Več sto duhovnikom je bilo preklicano dovoljenje za izvrševanje duhovskih opravil. Vlada si prizadeva izpriditi kler od znotraj tako, da skuša vanj vriniti svoje zaupnike in moralno dvomljive tipe. Bolj delavni škofje so večkrat prestavljeni, nekaj je bilo zaprtih, slavni metropolit Nikolaj Jakuše-vič leta 1961 celo ubit. Sedanji nadideolog sovjetskega brezboštva Iljičev je v letošnji pr- vi številki revije »Komunist« zapisal, da mora šola vsem otrokom zabičiti v glavo znanstvena brezbožna pojmovanja. »Ne moremo — tako pravi — in ne smemo ostati brezbrižni za usodo otrok pod duhovnim nasiljem fanatičnih vernih staršev. Ne moremo dopustiti, da bi slepi in nevedni ljudje vzgajali svoje otroke po svoji podobi in sličnosti in bi jih maličili. Kaj je družina v sovjetski družbi — ali ognjišče komunistične vzgoje ali zatočišče nazadnjaških pojmovanj, preživelih navad, šeg in pra- Teroristični atentat na Dunaju Pred sedežem italijanske letalske družbe »Alitalia« v središču Dunaja je dne 20. avgusta ob 4,50 zjutraj prišlo do silne eksplozije, ki je močno poškodovala vse spodnje prostore, sosedne trgovine im razbila šipe daleč naokrog. K sreči ni bil nihče ranjen. Policija je takoj blokirala vse področje. »Alitalia« je kljub temu v gornjih prostorih kmalu po 10. uni lahko nadaljevala z delom. Po večdnevnih poizvedovanjih je avstrijska policija zadnji torek odkrila storite-lje zločina. Sta to 22-leini natakar Emanuel Kubart in 32-letni uradnik Hans Falk. Kubart je že leta 1963 napravili dva atentata na sedež avstrijske komunistične partije na Dunaju, zaradi česar je bil obsojen na 20 mesecev strogega zapora. Policija ga pozna kot pripadnika teroristične organizacije. Val terorističnih napadov je na Južnom Tirolskem zadnje čase sploh zavzel tako velik obseg, da je postala italijanska vlada resno vznemirjena. Vrstijo se atentati na železniške proge, električne vode z Visoko napetostjo in poslopja italijanskih finan-carjov ter orožnikov. Vso akcijo vodi BAS (Befreiungaus-schuss fiir Siidtiiirol - Osvobodilni odbor za Južno Tirolsko). Voditelji tega gibanja se vzgledujejo na primeru Ciprskega in alžirskega prebivalstva in upajo, da bodo prej ali slej dosegli odcepitev Južne Tirolske od Italije im njeno priključitev k Avstriji1. Vendar so izgledi za uspeh bolj majhni. Prebivalstvo Južne Tirolske stoji ob strani in si želi miru, ne pa nasilja in razdejanj. Pač pa vsi nemško govoreči Južni Tirolci stremijo za tem, da bi dobila bo censka pokrajina resnično avtonomijo (sedaj je povezana s Trentom v eno pokrajino), da bi več nemško govorečih državljanov imelo dostop v javne službe in da bj se prenehalo vseljevanje Italijanov iz južnih pokrajin v deželo, saj tako vseljevanje spreminja etnično razmerje v pokrajini. Če hoče italijanska vlada dokončno zatreti terorizem v Južni Tirolski, bo to dosegla le tako, če bo ugodila upravičenih zahtevam nemškega prebivalstva. 2e pred letom dni je komisija 19 članov' pod vodstvom social-demokrata Rossija izdelala izčrpno poročilo ter ga odposlala v Rim z nasvetom, naj ga čimprej vzamejo v pretres. V njem je mnogo nasvetov, ki bi, če b; se izvedli, pripomogli k pomir-jenju Južne Tirolske. Zal je v italijanskih političnih krogih v Rimu še mnogo takih, ki na vsak korak ovirajo poskuse, da bi se zadovoljilo zahteve manjšin v Italiji. Najraje bi videli, da se jih sploh ne bi omenjalo. Tako je tudi poročilo »devetnajstih« šlo v pozabo. Zadnji atentati so pa italijansko vlado nagnili, da se je odločila za ponoven pretres tega dokumenta. Govori se, da bo to pot res prišlo do praktičnih odločitev in do sporazuma v zadevi Se vedno nerešenega južnotdrolskega vprašanja. Da bo od tega imela največ koristi sama italijanska država, ni treba še posebej poudariti. znoverij — to nam ne more biti vseeno.« Ali ni to grožnja staršem, ki hočejo dati svojim otrokom versko vzgojo? »Komsomolskaja Pravda« pa je na naslov vernih staršev še pripisala : »Potrebno ni samo prepričevanje, temveč prisiljevanje.« Grožnje so že začeli uresničevati. Veliko staršem, ki so versko vzgajali, so vzeli očetne in materinske pravice ter jih celo odpustili iz službe. Medtem ko bi morala vlada urejati hude gospodarske probleme — marksisti bi rekli »objektivne« probleme — se pa spravlja nad čustva mož ip žena, ki so dobri državljani. To je politična zabloda. KOMUNISTIČNO ZANIKANJE VERSKEGA PREGANJANJA Seveda danes v Rusiji ni preganjanja Cerkve kot ga je prikazal na popularen način pisatelj Sien-kievvicz v romanu »Quo vadiš«, tudi ne zapirajo in pobijajo duhovnikov in vernikov v masah kakor se je to dogajalo na začetku sovjetske strahovlade. Danes preganjalci tudi nimajo poguma, da bi svoje preganjanje imenovali s pravim imenom. Toda zapiranje cerkva in semenišč je neutajivo, in vedno večji pritisk na vernike, naj zatajijo svojo vero, se ne da zanikati. Sovjetsko časopisje že peto leto sinkronizirano napada vero in Cerkev. Protibožna propaganda je vedno bolj silna. Meje med to propagando ter med mo-raličnim in fizičnim pritiskom so vedno bolj nedoločne. Ves komunistični tisk razdraženo zanikuje dejanstvo verskega preganjanja v Sovjetski zvezi. Kar ves nekomunistični svet imenuje preganjanje, imenujejo komunisti »ideološki boj«, ki ga izvaja država, ki se je odločila za brezbožni sovjetski nazor. V tem zboru jugoslovanski pevci pojejo po istih notah. Uradna sovjetska razlaga nravi, da bogočastni kraii izginjajo, ker izginjajo udeležniki bogoslužja, ker verniki odpadajo, ko iih ie očaral napredek znanosti in uspeh socializma. Francosko komunistično glasilo »Humanite« je celo zapisalo, da je sovjetski položaj podoben stanju na zahodu. Industrializacija in urbanizaciia odvračata ljudi od Cerkve. Razkristianjenje v Rusiji bi potemtakem imelo iste vzroke kot na Zahodu. Toda obstaja vsaj ta važna razlika: v Sovjetski zvezi partiia brez izjeme kontrolira vsa sredstva javnega izražanja misli in prepoveduje vernikom, da bi mogli braniti svoje prepričhnie. Že ta razlika ne dopušča primerjave z Zahodom. Zato je prav strahopetno s strani vodilnega časnikarstva na Zahodu, da se glede preganjanja krščanstva v Rusiji zavija v sramežljivi molk. Za mnoge je vsako pisanje o tem preganjanju političen manever. Zato bi bilo potrebno vedno znova na Zahodu povzdigniti glas o žalostni usodi ruskih kristjanov, kot sta to leta 1964 storila pisatelj Frangois Mauriac, ki je dejal: »Krik v Moskvi križanega Jezusa odmeva v Parizu« ter bivši firenški župan La Pira, ki je poslal Hruščevu, takrat še vladajočemu, protestni brzojav z besedami: »Ot-mite že enkrat Sovjetsko zvezo mrtvaka ateizma, ki zastruplja ozračje, kakor ste jo rešili smradu Stalinovega trupla.« F. D. Kristjan nke. Toda konec komunizma s tem še ne bo prišel. Jugoslovanski komunisti se bodo morali odloči ti: če 'hočejo bi ti dosledni v svojem razvoju samoupravljanja, bodo morali končno pristati na to, da ljudje odstavijo nesposobne komuniste in jih nadomeste s sposobnimi osebami, ki morda sploh komunisti ne bodo. Seveda to ne pomeni, da bo v Jugoslaviji prišel na površje kapitalizem : pravega industrijskega kapitalizma zapadnoevropskega ali severnoameriškega kova v Jugoslavij,: že tako nikdar ni bilo in ga najbrže nikdar ne bo. Go- nekoiiko zboljšal. Oblast prizna slovensko narodno manjšino. Čeprav ni prave dvojezičnosti, je slovenščina vendarle dovoljena v občinskih ustanovah. V osnovni šoli pa se blizu 500 slovenskih otrok uči knjižne slovenščine nekaj ur na teden. Vas Gorenji Senik je nekako prosvetno središče porabskih Slovencev. Tam imajo dom, godbo na pihala, zabavni kvintet, mešani pevski zbor in folklorno plesno skupino. Tudi po drugih vaseh radi pojejo in plešejo. Malokomu je znano, da prebiva nekaj sto porabskih Slovencev tudi v Avstriji, na Gradiščanskem (Burgeraland), zahodno in jugozahodno od Mčnoštra. Avstrijska vlada jim ne daje nobenih narodnih pravic (kakor tudi ne našim rojakom na Štajerskem). V vzhodnem delu Prekmurja prebiva madžarska narodna manjšina (nekaj čez deset tisoč), uživa velike pravice — dvojezičnost na vseh področjih. Podobno je z Italijan; v slovenskih obmorskih mestih Koper, Izola in Piran (okrog 3.000). Letos, 27. julija je poteklo 1050 let od smrti velikega slovanskega apostola svetega Klimenta. Po rodu Makedonec iz bližine Soiuna je postal v zboru imenovanih »Metodovih učencev« najvidnejša osebnost. Njegovo domače ime je neznano. Ko je šel s solunskima bratoma v Rim, je iz spoštovanja do relikvij papeža Klemena, ki so jih nosili s seboj, prevzel njegovo ime. Danes ga Vzhod in Zapad častita kot sv. Klimenta Ohridskega. Ko so bili Metodovi učenci pregnani iz Panonije, jih je Kliment vodil prav do Ohrida. Tam je ustanovil misijonsko središče, ki bi ga mogli uvrstiti med največja podjetja v misijonski zgodovini. Od tod je slovanski Balkan dobival svoje misijonarje. Še danes Ohrid s svojo čudovito lego ne vabi samo turiste, ki si žele počitka, ampak še bolj umetnostne zgo- tovo pa se bo morala jugoslovanska država, če bo hotela obstati, v bodoče nasloniti na svobodnejši sistem gospodarstva, v katerem ozkosrčni in z dogmami obremenjeni komunisti ne bodo imeli več glavne in edine besede. V petek, 19. avgusta je doživela Turčija strahoten potres. Vsa vzhodna Anatolija, najbolj zanemarjeni del države, je postala njegova žrtev. Potres je zlasti prizadejal štiri pokrajine: Erzerum, Bingol, Bitlis in Mus. Število mrtvih neprestano narašča. Prešlo je že številko 3.000. Najmanj milijon oseb je ostalo brez strehe. Najbolj je trpelo mesto Varto. To mesto je praktično nehalo živeti. Največ srprtnih žrtev je v njem. Že v nedeljo so našteli 1430 mrličev; najdejo pa še vsak dan nove, ko jih odkopavajo izpod ruševin. Potres je zajel področje 125 kv. kilometrov. Računajo, da znaša nastala škoda tri milijarde turških lir, t. j. 206 milijard italijanskih lir. Potres je imel svetovni odjek. Z vseh delov sveta prihajajo sožalne brzojavke. la na velikonočni ponedeljek 24. aprila leta 1916. Predsednik združenih irskih organizacij dr. J. Richairds je na časnikarski konferenci opozoril javnost na ta pomembni dogodek. Pri tej priložnosti je razložil tudi dramatični potek osvobodilnega boja Ircev od anglonormandijskega vpada v Irsko v XII. stol. pa do leta 1916. Osemkrat so se Irci brezuspešno uprli tujim zasužnjeralcem, dokler ni slednjič »Republikansko bratstvo« leta 1916 oklicalo Samostojno Irsko Republiko, kar je inielo za posledico večdnevne kar najbolj krvave boje v Dublinu, ki so se končali s porazom upornikov. Irci sicer tedaj niso uspeli. Vse voditelje so usmrtili, — edini, vse pravice, ki jim pripadajo, medtem ko nimajo naši rojaki na Madžarskem sko-raj nič in tudi v Trstu in Gorici ne dovolj. Slovenci v Kanalski dolini in Beneški Slovenci pa so čisto brezpravni. Ali ni tega stanja sokriva sedanja vlada Jugoslavije? Znano je, kako malo se zanima za slovenske narodne manjšine, ker ji gre predvsem samo za politične in gospodarske koristi. Lahko pa bi zahtevala od italijanske in madžarske vlade, da da Slovencem toliko pravic, kot jih imajo Madžari in Italijani v Jugoslaviji. Če bi to odločno zahtevala in zagrozila z ukinitvijo prednosti, ki jih imajo Madžari in Italijani v Sloveniji, bi gotovo precej dosegla. Za rojake izven matične Slovenije se moramo zanimati vsi in si medsebojno pomagati. Najmanj, kar moremo storiti je, da se zanimamo za njihovo življenje. Zato ti Skromni podatki o rabskih Slovencih in o tem pozabljenem koščku slovenske dežele, ki je pred davnimi stoletji spadal v Kocljevo neodvisno Panonijo. ometa muslimanskih mošej, nekdaj krščanskih cerkva, proučujejo in občudujejo visoko umetnost 10. in 11. stoletja. Po sodbi strokovnjakov je to vrh balkanske umetnosti in se tudi sodobna Jugoslavija z njimi ponaša pred svetom. Malo pa se piše, da sta podlago tej visoki kulturi ustvarila dva velikana: makedonski car Samuel, ki je za vedno Makedoncem vcepil misel o svobodni in veliki Makedoniji, in pa Kliment s svojo šolo. Poleg cerkva in samostanov — saj je ves Ohrid en sam spomenik slavne preteklosti — sta dve razvalini, kj nemo govorita o zlati dobi makedonskega naroda: Samuelov dvorec in Klimentova šola. Vse je šlo v razvaline, ostala pa je ideja: ideja svobodne Makedonije in ideja edinstva z Rimom. Pred dobrimi sto leti, ko se je Balkan izvijal izopd oblasti Turkov, je ta dvojna ideja znova oživela. Začelo se je gibanje za zedinjenje. Vzvalo-valo je celo Makedonijo. Plamen navdušenja pa je jel pojemati in danes moramo tudi to »makedonsko unijo« kot razvalino postaviti ob razvaline Klimentove šole. Je pa čas za razmišljanje, kaj je prir vedlo do tega, da so se tolikšni obeti zdrobili v ruševine. Ob času pokoncilskega ekumenizma to vprašanje znova stopa pred zavest katoličanov in pravoslavnih. Iz ruševin je začelo kliti novo upanje. Iz Italije so jih poslal;, predsednik republike Saragat, predsednik vlade Moro in zunanji minister Fanfani. Papež Pavel VI. je poleg tega namenil večji znesek za najnujnejšo pomoč. Dva aviona 46. zračne brigade iz Fise sta v ponedeljek odletela v Turčijo z materialom, ki ga je po posvetovanju s turško vlado namenil italijanski Rdeč; križ za prizadeto prebivalstvo. Zadnji večji, potres, ki ga je Turčija doživela, je bil leta 1943. Tedaj je bilo okrog 4000 žrtev. V preteklosti so potresi obiskali Turčijo s še strahotnejšimi posledicami: leta 1454 je bilo 22.000 mrtvih, leta 1584 15.000 in leta 1939 celo 32.272. Ni zato Cerkev brez razloga v litanijah vseh svetnikov vstavila prošnjo: Šibe potresa, reši nas, o Gospod! de Valera. Vendar je bila to jasna predigra osvoboditve. Po angleško-irski vojni leta 1921 je bila končno oklicana svobodna Irska. Dr. Riehards je na časnikarskem sestanku s posebnim poudarkom opozarjal, da ustanovljena irska republika še ne združuje vseh Ircev v skupni državi in da 'ie to eden glavnih ciljev irskega naroda in njegove vlade. Za mir v Vietnamu Narodni svet katoliških mož v ZDA )c izdal poziv, naj bj vsi molili za mir v Vietnamu. Svet predstavlja organizacij0 10.000 društev katoliških mož, ki imajo skupno 10 milijonov članov. življenja illlllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllll Pomen Rankovičevega padca Madžari in Ita‘lijani imajo v Jugoslaviji J. P. iiiilliiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiniii Makedonska unija dovinarje, ki v freskah, izluščenih izpod Strahoten potres v Turčiji Irski upor pred petdesetimi leti Letos so praznovali Irci petdesetletnico ki se je rešil, je sedanji predsednik E. svoje »velikonočne vstaje«, ki je izbruhni- KATOLIŠKI GLAS Stran 1 Dušnopastirski tečaj slovenskih zamejskih duhovnikov Že šestič so se zbrali slovenski za-mej-duhovniki na svoj dušnopastirski te-^j- Trenutno jih je izven Slovenije 683, v Vpadni Evropi (vštevšj Tržaško, Goriško, Beneško Slovenijo in Koroško) pa 304. Prvi tak tečaj je -bil leta 1961 na Ko^ ^škem. Letos se je vršil v Domu duhov-n'h vaj v Trzizmu (Tricesimo) pri Vid-Udeležilo se ga je 90 gospodov. Trije 50 Prišli celo iz dadjne Argentine, po eden iz Avstralije (izseljensiki duhovnik dr. • Mifcuila) ter ZDA (dr. Alfonz Cuik). Tečaj se je pričel v ponedeljek, 22. av-“Sta zvečer z otvoritveno pobožnostjo, asled-n.je jutro so bile tri kon-celebra-aje ('trikrat po 11 duhovnikov), enako v sredo zjutraj. Lepo pozdravno pismo je poslal udele-^ncern goriški nadškof msgr. Pangrazio; ^ako se je oglasil tudi tržaški nadškof. °zdrave so poslali tud; razni duhovniki lr°m po svetu. Osrednji dan tečaja je bil v torek, 23. av8usta. Prvo piredavanje, silno zanimivo *** 2elo konkretno, je imel dr. Alfonz Čuk, Profesor psihologije v La-trobe, ZDA, o z1®!: »Psihologija v dušnem pastirstvu«. ; Gallen razgovor po predavanju je pričal, ^ je predavatelju uspelo potegniti po-^»alce za seboj. Drugo predavanje, prav tako bogato na *islifa, je podal g. Vinko Žakelj, direktor ^Venskih dušnih pastirjev v Za-padni Ev-^Pi. Govoril je o dušnopasti-rskih proble-^ našega časa. Popoldne istega dne je nastopil prof. A. Rebula iz Trsta. Njegovo predavanje je bilo že zato nekaj izrednega, ker je kot krščanski laik govoril duhovnikom Cerkve. Naslov predavanja je bil: »Kako si predstavljamo slovenskega duhovnika po koncilu«. G. predavatelj je navzoče osvojil s svojo iskrenostjo in obilico svežih pogledov na današnji čas. Isto popoldne so podali poročila še trije gospodje: msgr. dr. Maksimilijan Jezernik o Slovenskem duhovniškem zavodu v Rimu, dr. Filip Žakelj, predsednik Južno-ame-riške Baragove zveize iz Argentine, o delu za Baragovo beatifikacijo, postuiator dr. Franc Šegula iz Rima pa o zadevi Slomškovega svetniškega procesa. Tečaj se je zaključil v sredo, 24. avgusta s predavanjem msgr. dr. Janeza Vodopivca 'iz Rima »Verska strpnost in svo-boda na koncilu«. Kot vedno-, je tudi to pot dr. Vodopivec povedal toliko novega in istočasno na tako prijeten način, da bi ga navzoči še in še poslušali. Tečaj se je končal opoldne s skupnim kosilom. Splošno mnenje je bilo, da je bil eden najbolj skrbno pripravljenih, da so bila predavanja izredno sodobna im zato tudi sodelovanje navzočih zelo doživeto. Vsekakor se je pokazalo, da so postali ti tečaji nujna potreba slovenskega zamejskega duhovnika in da bodo gotovo tudi v bodoče ostali pomembna vez, ki druži naše duhovnike v delu za duhovni dvig in preporod -slovenskega naroda. NOVICE IZ SLOVENIJE Osebne spremembe v apostolski Zanimiva izjava zgrajenega administraciji za Slov. Primorje komunista FILM Msgr. Ivan Kobal, župnik iz Črnega vrha nad Idrijo, je b-il imenovan za kanclerja apostolske administracije za Slovensko Primorje v Kopru, Gulič Alojzij, župnik v Vremah, je na lastno prošnjo premeščen v Podgorje z Rakitovcem. Župnijski upravitelji: Črnigoj Vinko iz Opatjega sela v Piran; Kobal Ivan iz Dolenje Trebuše v Črni vrh ma-d Idrijo; Robert Zadnik iz Bat v Štja-k s soupravo Vrabč; Kožlin Marijan iz Novakov v Pod-melec; Munih Alojzij iz Podmelca na Bukovo s soupra-vo Orehka; .Milan Prelc v Vreme -s soupravo Vatovelj; Lukam Vinko iz Štjaka v Opatje selo s soupra-vo Brestovice; Jožko Kragelj iz Goč na Marijano Celje; Pivk Franc iz Marijinega Celja na Goče s soupravo Branice. Za župnijskega upravitelja v Sočergi s soupravo Movraža in Kubeda je nastavljen illijaS Jožko, kaplan v Postojni; za župnijskega upravitelja v Dolenji Trebuši s -soupraivo Gorenje Trebuše je imenovan Jože Vidrih, kaplan v Cerknem. Za žup nijskega upravitelja v Lokvi s soupra-vo Rodika s Škocjanom je nastavljen Janko Krkoč, kaplan v Klancu. Prelc Franc, žup. upravitelj v Škofijah, je prestavljen za kaplana v Piran. Premeščena -sta bila kaplana Mozetič iz Idrije v Solkan ter Premrl Alojzij ,iz Ilirske Bistrice v Slivje. Imenovani so bili sledeči novomašniki za -kaplane: Ipavec Avgust v Cerkno, Močnik Alfonz v Idrijo in Trošt Jože v Postojno. SILNA NEURJA IN POVODNJI T ‘rapsika vročina okrog velikega šmarna ^ je nenadoma sprevrgla iv silna neurja, 1 so prizadela ogromno škodo in tudi ^rtne žrtve. Začelo se je že na veliki ■ren opoldne. Nad Milanom in okoli-oo' *° se spustili tako črni oblaki, da je nia-, 'a tema kot ponoči. Po Ciinem naliviu Začela padati še toča, k-i je zlasti pu-St°šila kraje okrog iComa. ^1 slabega vremena se je nato razširil Vso Južno Tirolsko, na Furlanijo in fla-lsko dolino ter Avstrijo. Povodnji so Uročile tako veliko škodo na žal-ezni-progah in cestah, da je bil za nekaj j^a prekinjen ves promet čez B-ren-ner. Ukinjen je bil tudi promet po državn-i čez Dolomite. Močno je bila priza-^a tudi bocenska pokrajina, kakor tudi ^esto Trento in njegova okolica. Zemelj- 1 Usadi so prekinili za več ur promet ^ Pontebski cesti, ki vod-i proti Trbižu. ^on-tebi je strela udarila v zvonik in ; niočno poškodovala, b^di naši deželi ni bilo prizaneseno. V Janiji so neurja uničila 80 % vsega pri-*a. Polja so poplavljena, drevesa po-atia, mnogo hiš je ostalo brez -streh, Jih je odnesel vihar, telefonske in elek-ae zveze -so bile pokvarjene. Veliko ško-^ so utrpela tudi kopališča v Gradežu >■_ Li-gnanu, kjer je vihar odnesel in po-‘°do\'a'l veliko kabin in sejal razdejanje vseh naseljih šotorov. Turisti so se ra,li umakniti v hiše in v šole. v ^ Trstu je pustošila silna burja po j^gradih in sadovnjakih. Temperatura j, ^atno padla in presenetila marsikoga, odšel za veliki šmaren na počitnice v najhujši vročini. Še hujše je bilo v Avstriji. Tam je začel dež padati že na sam veliki šmaren. Seveda tedaj š-e nihče ni slutil, da bo prišlo do katastrofe. Ta se je naznanila pretekli četrtek. Vsa gornja Koroška in vzhodna Tirolska sta prišli pod vodo. Reki Drava in Moll sta enaiko kot lani v začetku septembra preplavili vso pokrajino. Ljudje so obupani. Dve leti zapovrstjo so zgubili ves pridelek, mnogi vse svoje imetje. Potok, k; je drugače pohleven, je v kraju Bistrica med Beljakom -in Spittailom odnesel 90 m železniškega nasipa. Tako je bil prekinjen za več dni železniški -promet med Salzburgom in Beljakom. Mednarodne vlake, ki vozijo preko Beljaika na Jesenice, so morali usmeriti preko srednje Avstrije na Leoben, Graz in čez Maribor v Ljubljano. Pri tem je prišlo do velikih zamud, ki -so zn-ašaje tudi do osem ur. Železniški promet iz S-pittala -preko Li-enza v Pustriško dolino do Imrtiohena (San Cand-ido) pa bo še dolgo ostal zaprt. Strahoten je bil pogled na poplavljene kraje. Kalne vode so pokrivale vso dolino gornje Drave. Na tisoče -turistov je ostalo blokiranih na raznih področjih vzhodne Tirolske, Koroške in na Salzburškem. Najbolj tragičen konec je doživela neka družina iz Berlina. Povodenj jo je presenetila talko naglo, da je hipoma izgubilo življenje še-st njenih članov. V vsem svojem teku je p-restopila bregove tudi reka -Mura. Ogromne -površine rodovitne zemlje i-n travnikov so postale njena žrtev. Pri Grazu je odnesla betonski jez, se na več krajih razlila čez ceste ter se približala železniški progi do tračnic. Vse te ogromne mase vode, -ki sta jih nosili s seboj Drava in Mura, so potem prišle na področje Slovenije. Koncem preteklega tedna je Drava prestopila bregove niže od Maribora in pri Ptuju, Mura pa v Prekmurju, zlasti pri mestu Lendavi. Oblasti so bile na to nevarnost že pripravljene, zato ni bilo hujših posledic. Po zadnjih poročilih je začela voda upadati in se je vrnila v svoje struge. Zdenko Rotar je slovenski duhovščini dobro znan. On je tisti, ki je imel pri slovenski notranji uprav-i (UDBI) .referat za slovenske duhovnike. Njegova naloga je bila, da je naredil seznam vseh duhovnikov, doma, v zamejstvu in po svetu, jim preskrbel karakteristiko (oznako) -ter nadzoroval njih kretnje m življenje. Marsikateri od naših duhovnikov, ki je prišel iz inozemstva na obisk v Jugoslavijo, se je srečal z njim. Povabil ga je na razgovor, t. j. na zasliševanje, ki je bilo vselej mučno in je takemu obiskovalcu vzelo voljo do novi-h vračanj v Slovenijo. Ta specialist za »duhovniške delinkvente« pa je dal pred časom izjavo, ki -kaže, da je mož prav ob stiku z duhovniki prišel do za komunista nenavadnih, lahko bi celo rekli »krivoverskih« zaključkov. Tole je ugotovil: »Mara je dejal, da je vera opij za ljudstvo. Za nas to ne more biti -dogma z zmeraj enako vsebino. Dialektika nas sili, da danes o tem sodimo drugače. Tudi pri nas smo mislili, da je vera zgolj zunanja zadeva, brez kakih globljih korenin. Toda ob Janezu XXIII. je Cerkev pokazala tako izredno življenjsko moč in jo nato pod Pavlom VI. na koncilu še stopnjevala do take višine, da je na mah postavila na laž vse, ki smo mislili, da je mrtva in da nima svetu ničesar več dati. Postala je vodilna moralna sila sveta. Zato -so mnoge partije na svetu svoje razmerje do Cerkve in vere spremenile: ne več sovražnega napadanja, marveč iskanje sožitja (Italija, Španija, Anglija). Pri nas stvari še niso jasne. Vendar je gotovo, da smo v -tem pogledu delali grde napake. Ustvarili smo ozračje, zaradi -katerega mora odličen profesor in katoličan vsako nedeljo svojo številno družino naložiti na avto, da se odpeljejo kam na podeželje k maši. Drugod so izvolili vzornega katoliškega delavca za predsednika delavskega sveta, pa se je komunistična celica uprla in zahtevala njegov odstop. Oboje je popolnoma zgrešeno! S takim postopanjem smo ustvarili mučenike in žrtve, da sploh ne govorimo o strpnosti. To se mora že enkrat nehati. Prava metoda more biti le odkrit in popolnoma svoboden -dialog.« Glas iz belgijskega Konga Moje novo mesto se nahaja v pokrajini, iz katere so se konec januarja 1965 misijonarji in sestre umaknili pred- nevarnostjo upornikov. Pozneje so bile vse misijonske postojanke zopet zasedene po misijonarjih razen ene sestrske, na katero se sestre vrnejo v teku tega meseca, nestrpno pričakovane od prebivalstva in krajevnih oblasti. Sele ob pomanjkanju sester ljudje začutijo, kaj jim navzočnost sester pomeni. Brez njih nimajo dekliške šole. Mala bolnišnica z oddelkom za porodnice in ambulanta samevajo brez veščih bol-ničark-misijonark v beli obleki. Sestre se vračajo še pravočasno, da pripravijo potrebno za otvoritev novega šolskega leta. Sicer misijonarimo dokaj nemoteno, vendar vzdušje okrog nas ni zdravo. Živimo v negotovosti in ne vemo, kaj nam prinese prihodnji dan. Ne moremo razumeti od- govornih na vladi, kam merijo s svojo politiko. Z vsemi informacijskimi sredstvi stalno netijo obrekljivo gonjo proti Belgijcem, bolj prav, proti belgijski vladi. Belgijcev je mnogo tukaj in ne samo misijonarjev, kateri so po večini Belgijci. Zadnja leta, potem ko so po letu 1960 odšli, so jih prosili, naj se vrnejo, ker je dežela potrebovala zlasti šolnikov in toliko drugih izvedencev raznih strok in panog. Nič ne moremo predvidevati, kakšen bo izhod iz tega položaja. Vedeti je treba, da je tudi v Belgiji na tisoče Kon-gožanov, katerim je Belgija s štipendijami omogočila študij ali specializacijo odnosno izpopolnitev v raznih strokah. Te dni je tukajšnja vlada prezirljivo odklonila 300 novih štipendij, katere so ji bile ponujene... Karel Kerševan CM, mis. brat Moravia in kino Pred časom je italijanski pisatelj Alberto Moravia napisal v neki reviji naslednje besede: »Italijanska kinematografija drsi proti najnižji stopnji v svoji zgodovini. Izdelujejo se zelo dragi film; z velikimi igralci, a z vsebino, ki je povzeta iz najbolj neumnih smešnic. Prišli so do najbolj očitne -pornografije. Snov obravnava probleme varanih mož, nezvestih žena, privatnih tajnic itd.« Če pomislimo, da je te besede izrekel prav Moravia, -se moramo nemalo začuditi. Že davno pred njim so -bili tega mnenja mnogi filmski kritiki, ki so videli v -današnji italijanski kinematografiji nevarnost pred najbolj očividno nemoralo. A Moravia je vsakikrat zelo ostro reagiral na te kritike in se je skliceval na umetniško svobodo, češ da umetniško delo — bodisi književno, bodisi filmsko — ni nikdar nemoralno. Kaj se je torej zgodilo, da je pisatelj izrekel te besede, ki jih zlasti katoliški kritiki ponavljajo že leta in leta? Italijanski kino je moral pasti zelo nizko, če se celo Moravia zgraža pred njegovo kakovostjo ! Precej -razveseljivo je dejstvo, da je tudi ta italijanski pisatelj opazil, kam -plove italijanska kinematografija, prav on, ki je vedno zagovarjal svobodo umetnosti. Toda nam se pri tem nehote vsiljuje upravičena misel: njegovi romani so z moralnega stališča enako negativni. T-n znano je, da so bili nekateri med najslabšimi filmi -posneti -prav po njegovih delih »Agostino«, »Rimljanka«, »La -noia«. Res je, da je bila slaba kakovost teh filmov najbolj odvisna od ustvarjalne sposobnosti (pravzaprav nesposobnosti) režiserjev. A res je tudi, da je bila ista -kakovost odvisna od negativne vsebine. Iz blata ne morejo nastati dobri -filmi niti tedaj, če pridejo v roke velikemu umetniku. Kaj šele, če to snov predelajo za platno povprečn-i scenaristi, k; so stalno pod pritiskom proizvajalčevih zahtev! Res je, -d-a Moravia ni bil vedno zadovoljen s filmi, ki so bili posneti po njegovih romanih; vendar je kljub teinu dovolil izdelavo takih filmov. Zakaj? Odgovor je zelo enostaven: z njimi je zaslužil ogromno denarja. Resničen moralist, ki mu je glavna skrb ta, da se na noben način ne potvori ideja njegovih del, ne bo nikoli dal svojega privoljenja za izdelavo takih filmov, četudi bi se morda pri tem moral odreči milijonom. Toda koliko je danes doslednih ljudi? Odkritosrčnosti Moravie in njegovih izjav bi lahko verjeli le tedaj, -ko bi pisatelj pokazal, da se zna odpovedati lahko doseženemu uspehu kakor tudi lahkemu zaslužku. Tako pa je ta človek najmanj poklican pisati proti današnji kinematografiji, ki pravzaprav izhaja iz istega pojmovanja, ki je narekovalo vsa njegova dela. Mira Bogate župnije naj pomagajo revnim Nadškof v Detroitu msgr. John Deardon je odločil, naj bogatejše župnije dajo 10 odstotkov svojih dohodkov revnejšim župnijam. Katoličani ne smejo -gledati le na potrebe svojih župnij, ampak morajo imeti čut tudi za potrebe drugih župnij. V nedeljo 11. septembra marijanski shod na Opčinah i::: - — — m,,.,,,.,,, „ , mmm^ <°N VAN PE VEL“ °TR0SKI VRTEC- ZLATA ZVEZDA’ ***** “te'« in sin sta ločena. narin §rce zmaguje =- 38 ('•lveti moramo, Jon, in videti boš, kako izkazala.« 4f*r L av,« pravi Lowie, »in za težko delo ^ jaz poskrbel: krompir bom sprav-v klet in premog, to ni dolo za ljudi lltlega porekla,« ^ tako se je zgodilo na sveti dan, da n^tsova sklenila, da se bosta prelij v pritličje. Napis »Debela Neta« naj (j. ^ iz izložbe, Štacu-na dobi naziv »Pri ^ Zvezdi« in selili se bodo pojutrišnjem. L ‘'V' pravi Jon, »to je čuden poskus, ^ boljo tako kot pa dolgovi.« In čez ■ ^oda v skrbeh: »Greeta, otrok, paziti rsž z v-rčem za sirup. Zakleni ga, Gree-^0ni ga pod ključ.« Domislil se je n;l V neka kšncga kobacanja in se glasno 'ej»l, da je donelo kakor zvon. OTROŠKI VRTEC. ZLATA ZVEZDA KAPITAN »GALEONE«. Gospodična Tipkesova — v črnem krep-žoržetu — je prenatančna ravnateljica, ki vpisuje Peerkena v otroški vrtec. »Krstna imena malega, gospod Gerrits?« »Peer, Jodokus, Karolina.« »Krščen?« »Kakopak, gospodična.« , »Že, mislim namreč: kje?« In tako dalje. Državljanski stalež Peerkena Garritsa se natanko popiše. Gospodična Tipkesova kima. Doib-ro je. Maili pride lahko vsak dan v svoj -razred. Seže k hišnemu telefonu. »Gospodično van Son, prosim!« Minuto pozneje (strela, si misli Jon, te pa skačejo!) pride vrtnarica, da prevzame Peera od njegovega očeta. Vse gre po sreči ,brez čustvenih izlivov. Peerken je pri stvari očitno miren. Komaj da se na vratih še enkrat ozre. »Zbogom, fant!« »Zbogom, očka!« In ga ni več. Jon se obotavlja. »Hm... Rad bi vedel, koliko.?« »šolnina je dve sito frankov za četrtletje, gospod Gerrits.« Tišina. Gospodična ravnateljica vstane in si dene mapo pod pazduho. Jon tvega; »Tako presenetilo me je; zelo dolgo sem, že brezposeln ...« Tipkesova položi svojo mapo na mizo in spet sede. »Bova že uredila, gospod Gerrits. Reoi-va: sto petdeset?« Saj, si misli Gerrits, neznanski popust je res, in vendar ... Slabotno se nasmehne. »Prav, gospodična, poskusi.] bom.« Ravnateljica vstane; mapa roma spet pod pazduho. Ravnateljica pospremi Jona venkaj. ■»Žalostnj časli zdaj, kajne, gospod Gerrits?« Očividno je -danes zadnji, zakaj ravnateljica utegne kramljati. Pogovor o žalostnih časih plete Jon v veži pohlevno datlje. Posledica je, da se mapa odpre; prikažeta se še beležnica in žepni svinčnik. »Gospod Gerrits, zanesite se n-a nas. špecerijo jemljemo pri vas lahko prav tako kakor pri kom drugem . ..« Gospod Gerrits se pokloni in zahvali. "Mapa se zapet zapre, Jon lahko gre. Oče in sin sta ločena. »Kako je šlo?« vpraša Greeta. »Dobro, otrok, in tukaj?« »En paradižnik sem že prodala!« »Enega celega? Čestitam! Sijajen začetek. Ozrla se bova za kakšnim Fordom !« Greeta se smeje. Jon -bj svojo ženo za prodajalno mizo rad poljubil. »Ne, ne, fant, pomisli na stranke!« In oplašen -gre Jon k Lientji v malo kuhinjo za štaeuno — tri kvadratne metre meri — v som-rak, k!i jedva prodira skozi »Zlato zvezdo«. Dan poteče. Peer zna pripovedovati o vrtcu. Naredil je najboljšo risbo, »Poglej, očka.« Jon gleda umetnino. »To je gotovo lokomotiva, fant?« Peer ga pogleda ogorčen. »Kje pa, očka, to je teliček na paši!« Jon razume, da so vse stvari na tem svetu relativne. In vendar je ta večer njegov smeh na kratko nasajen. Na svojem popoldanskem sprehodu z Lientjo — to -leto je januar jasen in mrzel — je kupil spet kdo ve kol-ikič že cel kup časopisov, škoda de- narja. Iščejo se tramvajski sprevodniki .in modistke, išče se denar »za podjetje« s pomembno bodočnostjo«. Na prodaj je nič koliko orkestrionov in pa »samec 50 let star želi znanstva z dobrosrčno -damo pribl, enake star. z nekoliko prem.« Same priložnosti, ki jih Gerrits zamuja. Ko ob devetih porineta zapahe za oknice, napravita obračun »Zlate zvezde«: tisti paradižnik in kolobar -drv, skupaj šestdeset centimov. »Kaj naj za to kupiva?« vpraša Jon. Greeta ga potolaži. »Sicer pa, Jon, je bila upraviteljica Peesrkenove šole tukaj.« »Ha!« pravi Jon in spet je svetlo v njem. »To se vsa-j pravi biti mož beseda. Je dosti naročila?« »Ne, zdaj še ne, avša; -prišla je najprej, da je pozvedela za cene. Saj, zato pa je upraviteljica, kajne? Oglasila se bo naslednji teden.« Jon računa: še en oel teden, s šestdesetimi centimi dnevno ... Sicer pa i-m-ata vsaj upanje, šola je vsekakor solidna možnost in zaenkrat imata v štacuni še nekaj živeža. . (se nadaljuje) m □ RIŠKE NOVICE Vinku Vodopivcu spominsko ploščo Klub starih goriških študentov, ki so obiskovali srednje šole v Gorici pred prvo svetovno vojno, si je med drugim nadel nalogo, da se budi in ohrani spomin na zaslužne goriške javne delavce, ki so se pred prvo svetovno vojno borila za kulturne, narodne in gospodarske pravice primorskih Slovencev. Talko smo septembra 1965 postavili spominski plošči dr. A. Gregorčiču na Vršnem in A. Gabrščku v Kobaridu, dvema najvidnejšima borcema za te pravice. Ocenili smo, da hi med goriške kulturne delavce, k; bi jim taka plošča pritikala, spadal tudi skladatelj in župnik v Kromberku Vinko Vodopivec. Kar nam je Simon Gregorčič v poeziji, to nam je Vinko Vodopivec v glasbi. Naš klub je v ta namen sklenil, da postavi temu možu spominsko ploščo v Kromberku pred cerkvijo. Nekaj sredstev je klub nabral med svojimi elani. Ker pa ta ne bodo zadostovala, se obračamo na našo širšo javnost, posebno še na goriške Slovence, da bi dali svoj prispevek v zgornji namen. Kdor želi kaj darovati, naj nakaže znesak na poštni tekoči račun 24/17418 ali tudi na uredništvo Kat. glasa. Klub starih goriških študentov Tominčeva razstava v Gorici Spominska razstava del goriškega slikarja Josipa Tominca ob lOO.letnici njegove smrti je skoro pripravljena in jo bodo uradno otovorili v soboto, 27. avgusta; za občinstvo pa jo bodo odprli v nedeljo, 28. t. m. Za razstavo je dala pobudo in jo pripravila občinska uprava v Gorici s pomočjo dolgih potrpežljivih priprav posebnega pripravljalnega odbora, ki mu predseduje graf dr. Guglielmo Caronini. Razstava je pod pokroviteljstvom samega predsednika republike, ki je na čelu izbranega častnega odbora, v katerem so imena najvidnejših osebnosti, k; predstavljajo kulturo, politiko in vero v naši deželi. Temu odboru stoji ob strani posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo vidni znanstveniki in umetnostni kritiki iz Italije in inozemstva. Razstavne prostore so uredili v palači Attems, ki so zelo prikladni v ta namen. Prikazali bodo nad 100 Tominčevih del, od njegovih slik in osnutkov', pa do risb, ki so jih v ta namen prejeli iz javnih in zasebnih zbirk v Gorici, Trstu, v drugih središčih naše dežele in celo iz Jugoslavije in Nemčije. Prav po zaslugi nesebičnega in prijateljskega sodelovanja vseh, javnih muzejev in domačih ter tujih zbirateljev, bo lahko ta razstava pokazala zaokroženo celoto in bo zelo tehten odraz umetniške dejavnosti slikarja Tominca, ker bo pokazala tudi tisto plat njegovega umetniškega dela, ki je bila do sedaj podcenjevana ali celo nepoznana. Prebivalstvo na Goriškem nazaduje V goriški občini so po ljudskem štetju leta 1961 našteli 43.656 prebivalcev, ob koncu januarja letos pa le približno 100 ljudi več. Počasno naraščanje ali zastoj prebivalstva pa ne velja samo za mesto Gorico, temveč tudi za druge občine naše pokrajine. Celotna goriška pokrajina je štela lani 30. junija 140.156 prebivalcev, letos ob istem datumu pa 140.045 prebivalcev. Med slovenskimi občinami je zabeležila napredek le doberdobska občina in sicer od lanskih 1360 na letošnjih 1377 prebivalcev. V števerjanu so nazadovali od 870 na 857, v Sovodnjah od 1797 na 1785. Nazadovali so tudi v Krminu in v Dolenjah. Napredek so zabeležili le v industrijskih krajih, v Tržiču in Ronkah. Povečali so ribji zarod v Soči Na pobudo športnega društva ribičev so se soške vode obogatile za 11.000 novih rib. Pretekli teden so namreč spustili v Sočo 8.000 postrvi od 8 do 12 cm in 3.000 drugih sladko vodnih rib za skupno vrednost 440.000 lir. Kupili so jih v ribjereji v Kobaridu. S to ribjo setvijo hočejo nadomestili izgube, ki so jih goriški športniki utrpeli med drugo svetovno vojno. Vpisovanje v Zavod sv. Družine Zavod sv. Družine v ulici Don Bosco 66 v Gorici je 15. avgusta odprl vpisovanje za letošnje šolsko leto. Namenjen je dekliški mladini od osnovne do vseh razredov srednje šale ter fantičkom do 12. leta starosti. Vsem slovenskim staršem, ki imajo šo-loobvezne otroke ter ne živijo v Gorici, ta zavod toplo priporočamo. Priporočamo iz več ozirov: ker je slovenski, ker nudi versko in narodno vzgojo ter pomoč pri učenju. Vodijo ga šolske sestre, priznane vzgojiteljice in skrbne delavke za telesni in dušni blagor naše mladine. Morda trenutno zavod ne nudi vseh udobnosti, kot jih zahteva naš čas, a vodstvo z vso zavzetostjo dela na to, da se zgradi nova stavba, dokler je pa ni, da se sedanja hiša čim bolj modernizira in usposobi za namene, za katere je bila zgrajena. Morebitne nedostatke pa gotovo odtehta resna vzgoja, ki sloni na krščanskih načelih in kj bo pripomogla, da bodo starši po končanem študiju prejeli svoje otroke ne samo podkovane v znanosti, temveč tudi versko trdne, z uravnovešenim značajem, narodno zavedne ter moralno neoporečne, kar vse jim bo v zadoščenje, da so storili svojo krščansko dolžnost ter svojim otrokom dali trajno in solidno podlago za vse nadaljnje življenje. Pariški dijaki v Palestini 800 visokošalcev iz Pariza je obiskalo Palestino. Pot, ki jo popisuje evangeljska zgodba o usmiljenem Samarijanu, od Jordana do Jeruzalema, so prehodili peš. Pod vodstvom frančiškanov, varuhov svetih krajev, so 12. avgusta opravili križev pot, naslednjo nedeljo pa so se udeležili sv. maše v baziliki sv. Ane na Oljski gori. RZASKE NOVICE ŠTUDIJSKI DNEVI SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V ZAMEJSTVU Namen študijskih dni slovenskih izobražencev v zamejstvu je, pregledati slovenski položaj danes, premeriti svoje naloge in poslanstvo, graditi tesnejše vezi med starejšo in mlajšo generacijo in med rojaki, ki žive v različnih pokrajinah, poglobiti svoje poglede, se zbližati, drug drugega razumeti in se povezati v prijateljsko narodno družino. Zato je bila izbrana Draga, kraj v mirnem zaledju tržaškega zaliva, v kraški soteski nad Glinščico, za kraj letošnjih študijskih dnevov. Vabimo letošnje maturante, visokošolee, uradnike, učitelje, profesorje, svobodne poklice, dekleta in fante, može in gospo. Pomen rabeljskega rudnika S potrditvijo statuta dežele Furlanija-Julijska Benečija je prešlo 'lastništvo rabeljskega rudnika od države na našo deželo. Je to za deželo velikega pomena, saj je rabeljski rudnik edini svoje vrste na področju dežele. Ruda, ki se v njem koplje, je predvsem cinkova svetlica in svinčeni sijanik, pa nekaj železovega kršca (pirit). Kemične značilnosti rude zahtevajo, da se ta najprej peče v posebnih pečeh, kjer se sprosti žveplo. Na ta način je moči pridobiti tudi žvepleno kislino, kj ima prav tako svojo vrednost. Rezerve rudnika, kolikor so ugotovljene, znašajo danes 3,5 milijona ton. Prvi podatki v rudniku so iz leta 1006, vendar pa se zdi, da so ga poznali že v 4. stoletju po Kristusu. Izkop je skoraj popolnoma mehaniziran in vrže dnevno 1800 ton rude. Radi organizacijo dela odpeljejo vso rudo takoj iz dežele. Letna proizvodnja doseže 60.000 ton cinkove svetlice in 4000 ton svinčenega sijanika, medtem ko proizvodnja pirita zelo niha iz leta v leto (leta 1961 je bila 6000 ton). Trgovska vrednost izkopane rude se približuje trem milijardam lir. Rudnik posluje v okviru italijanske države od leta 1923., ko je država prevzela združena bivši državni avstrijski rudnik ter zasebni rudnik grofov Hencke.l. Koncesija za izkop je bila dana najprej družbi »Societa anonima Miniere Cave del Predal«, ki je potem postala »Raibl societa mine-raria del Predil«. Ko je zapadla koncesija tej družbi, je država, v pričakovanju nove dežele, ni hotela več obnoviti, temveč je rudnik izročila us.tanovri A.M.M.I. Tudi ta koncesija je potekla 31. decembra 1964., dežela pa je postala lastnica rudnika 26. junija 1965., 1. novembra istega leta pa je dobila pravico, rudnik tudi upravljati. Sedaj, ko je prevzela dežela rabeljski rudnik v svoje roke, postaja spet aktualno vprašanje, kako polno izkoristiti rudo na področju dežele. Treba bi bilo iskati nova ležišča in vložiti nove kapitale, rudo pa predelavati na kraju samem. Razdalja med Rabljem in industrijskim pristaniščem Marghera pri Benetkah je 230 km, s Porto Nossa pa celo 440 km. Kor vsebuje izkopana ruda celo 11,5% vode, predstavlja prevoz veliko mrtvo težo, kar seveda poveča ceno kilograma svinca od 8 do 11 lir. če bi pa predelovali rudo v Rablju samem, bi stroški ne presegli v nobenem primeru treh lir na kilogram. Vendar pa trdijo strokovnjaki, da se bi to gospodarsko splačalo le v primeru, 6e bo letna proizvodnja znesla 100.000 ton. To pa je ob dosedanjih izkušnjah le malo verjetno. Stanovali bodo v hiši, ki je udobno opremljena, da sprejme do 100 ljudi v popolno oskrbo. Prijavite se na naslov: Društvo slov. izobražencev, Trieste - Trst, ul. Donizetti 3/1. Pristojbine: Stroški za ves čas 2500 lir, samo v soboto in nedeljo: 2.000 lir, prenočišče na večer 300 lir in prispevek za' tečaj 1.000 lir. (Študentje imajo znižane pristojbine.) Študijski dnevi se bodo razvijali po sledečem sporedu: Petek, 2. septembra: Popoldne in zvečer prihod udoležoncev iz oddaljenejših in tudi iz najbližjih krajev. Prvi dan je namenjen srečanju in pogovorom ter sprehodom v skoraj planinskem miru, a le nekaj kilometrov od morja. Sobota, 3. septembra: Dopoldan je posvečen slovenskim problemom. Ob 9h predavanje ravnatelja učiteljišča dr. Antona Kacina, predsednika Demokratske zveze v Gorici: »Položaj Slovencev danes«. Sledita koreferata: dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev: »Slovenci na Koroškem«; dr. Matej Poštovan, tajnik Slov. kat. skupnosti v Trstu: »Slovenci na Primorskem«. Sledi razgovor in strnjenost zaključkov. Popoldne: ob 16h predavanje univ. prof. dr. Janeza Janžekoviča iz Ljubljane: »Znanost in svetovni nazori«. Nato razgovor ob predavanju. Zvečer: Sprehod in razgovor o problesmiih, ki so jih obravnavala predavanja. Nedelja, 4. septembra: Ob 8h skupna sv. maša s pridigo. Ob 9h predavanje dr. Janeza Janžekoviča: »Smisel življenja«. Po predavanju razgovor. Ob 11h predavanje dr. Aleša Lokarja, univ. asistenta na tržaški univerzi, urednika »Mostu«: »O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom«. Koreferat dr. Matej Paštovan. Popoldne ob 15" predavanje dr. Reginalda Vospernika, tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev: »O problemu današnje mladine«. Koreferat: Drago Štoka iz Trsta, odg. urednik »Mostu«. Ob 17h nadaljevanje razgovorov o načetih, a nerešenih problemih v obeh dneh. Ob 20h zaključek. Ponedeljek, 5. septembra: Zjutraj izlet in nato razhod. RADIO TRST A Spored od 28. avgusta do 3. septembra Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 10.45 Karakteristični ansambli. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Zmajeva princesa«. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 12.30 Za vsakogar nekaj. — 13.30 Glasba po željah. — 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci«: (3) »Brata«, v priredbi Martina Jevnikraja. — 16.00 Ljudski plesi. — 17.00 Popoldanski ples. — 18.00 C. Franck: Simfonija v d-molu. — 19.15 Nedeljski vestnik. — 19.30 Italijanske počitnice. — 20.30 Zborovske skladbe julijskih avtorjev: Skladbe Ubal-da Vrabca. — 22.00 Nedelja v športu. — 22.10 Giian F. Malipiero: Drugi koncert za violino in orkester. Ponedeljek: 12.15 Počitniška srečanja. — 13.30 Znane melodije. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 J. S. Bach: Koncert št. 1 v d-molu. — 18.50 Glasba za pihala. — 19:15 Iz ženskih tednikov in revij. — 19.30 Parada orkestrov. — 20.30 G. Verdi: »Na-bucco«, opera v štirih dejanjih. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Le-Ija Rehar: »Sinka je zibala«. — 13.30 Glasba po željah. — 17.20 Glasba za vaš tran-sistor. — 19.15 Spoznavajmo naravo. — 19.30 Slovenske ljudske pesmi. — 20.30 Italijanski ansambli lahke glasbe. — 21.00 Gore v slovenski literaturi: Evgen Lovšin: »Oltar in Rokav«. — 22.00 Paberki iz diskoteke. — 22.45 Crni cvet, jazzovska revija. Sreda : 12.15 Turistični razgledi. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Sodobne 'bolezni: G. Garavaglia: »O povišanem krvnem pritisku in arteriosklerozi«. — 20.30 Glasbene razglednice. — 21.00 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.40): Knjižne novosti: Martin Jevnikar: »Veronika Deseniška v slovenski literaturi«. — 22.40 Sentimentalne pesmi. Četrtek. 12.00 1866-1966: Furlani ja in Ita-Ma: G. D’Aronco: »Bibliografski pregled«. — 13.30 Glasba po željah. — 17.20 Glasba za vaš tranzistor. — 19.00 Zlata skrinjica. Otroške pesmi in skladbe. — 19.40 Zbor »Giuseppe Sehiftf« iz Chiopris-Viscone. — 21.00 »Oblaki se rojevajo na zemlji«. Radijska kriminalka. — 22.05 Glasbena paleta. — 23.00 Vokalna polifonija. Petek : 12.15 Žena in dom. — 13.30 Glasbeno potovanje. — 17.20 Glasbeni kaleido-skop. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Slovenski solisti: violinist Rok Klopčič, pri klavirju Marijan Lipovšek. — 18.55 C. M. von Weber: Koncert za fagot in orkester v f-duru, op. 75. — 19.15 Umetnostne galerije v Italiji: Miilko Bambič: »Galerija Palla vidni v Rimu«. — 19.30 Sodobni motivi. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra RAI iz Milana. — 22.00 Sindikati v modemi državi: P. Resciigno: (9) »Odklon korporativizma in povratek k sindikalnim, svoboščinam«. — 22.15 Harmonija zvokov in glasov. Sobota: 12.15 Živalstvo Jadranskega morja: Tone Penko: »Življenje v laguni«. — 13.30 Pesmi za poletje. — 15.30 Zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane. — 16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste. — 16.20 Milan Lipovec: »Bolest in krivda«, delo nagrajeno na natečaju RAI za izvirne slovenske novele 1965. — 16.45 O. Respighi: Rimski vodnjaki, simfonična pesnitev. K. Pahor: Istrijanka, 15 plesnih miniatur. — 17.20 Razkuštrane pesmi. — 18.30 Panorama ameriške folklore: »Pesnili mornarjev«. — 19.15 Počitniška srečanja. — 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov na radiu Trst. — 20.30 Teden v Italiji. — 21.00 »Sestanek v parku«, radijska igra. — 21.35 Operetne melodije. — 22.15 Pesem in ples. Izreden obisk turistov v Jugoslaviji Odprava vizuma na potne liste med Jugoslavijo in sosednima državama Italij0 in Avstrijo je zelo dobro vplivala na razvoj turizma v Jugoslaviji. V prvih šestih mesecih so našteli v Jugoslaviji 920.000 tujih turistov. Vsak drugi tujec se je ustavil na Jadranu, znamenje da sonce in morje bolj privlačujeta kat pa hribi. V turističnem prometu ima prvenstvo Zahodna Nemčija s 180.000 turisti, nato Avstrija s 150.000 in Italija s 120.000. Tuje devize so prinesle Jugoslaviji 27 milijonov dolarjev, to je 60 % več kot lansko leto. V juliju in avgustu je bil dotok turistov še večji, zato računajo, da bo devizni preliv od turizma dosegel letos okoli 140 milijonov' dolarjev. OBVESTILA Slovensko Alojzi j evišče v Gorici Vodstvo zavoda sprejema prijave gojencev za prihodnje šolsko leto 1966/67. Starši' ki bi radi vpisali kakega fanta v naš & vod, naj se čimprej oglasijo pri vodstvi kjer bodo dobili tudi ostala potrebna P0, jasnila. Ravnateljstvo državnega znanstvi liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti ' jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1965-66 dne 17. septembra 1966 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine Ravnateljstvo državnega - znanstvene?3 liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni lJ' piti — sprejemni za klasični licej, vstopa in razredni — v jesenskem izpitnem rok11 šolskega leta 1965-66 dne 1. septembf3 1966 ob 8,30 s pismenim izpitom iz sl^ venščine. Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, & so na razglasni deski istega objavljen8 ministrske odredbe za ustanovitev slu^ bene lestvice, nanašajoče se na nesta!*1* učiteljska mesta, in to v smislu zakoi^ štev. 574 z dne 25. 7.1966. Rok za vlagali prošenj za vpis v omenjeno službeno * stvico zapade 19. septembra 1966. Ravnateljstvo gimnazije-liceja in učitJ ljišča s slovenskim učnim jezikom v G1 rici javlja, da se bodo popravni izp’ začeli v četrtek, 1. septembra ob 8.30 vrstnem redu, ki je javljen na razglas”1 deski. Ravnateljstvo nižje srednje šole s venskim učnim jezikom v Gorici javl.la' da se bodo popravni izpiti začeli v četrti 1. septembra ob 8,30 po vrstnem redu, je objavljen na razglasni deski. Molitvenik za občestveno in zasebno l!' bo »V OBČESTVO ZDRUŽENI« je v Lj^ ljani izšel v 3. izdaji (Zadruga kat. duh0'^ nikov, Ljubljana 1966). Po razporeditvi P straneh se izdaja ujema s prejšnjima ma, spremenjena je le v prvem, »masn61 delu«, v skladu s konstitucijo in insCT^ cijo o svetem bogoslužju in z navo«1 slovenskih škofov ob uvedbi domači jezika. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnik01^ prijateljem in znancem, ki so spreJ*1 na zadnji poti dragega GUSTAVA CUNTA Žalujoča družina Cunta-P^ j,o< Gorica, 22. avgusta 1966 š. Z. 01yinpija sporoča, da se bodo dne 3. in 4. septembra vršile v Trstu lahkoatletske tekme za kategorijo »Allievi«, dne 4. septembra pa za kategorijo »Ragazzi«. V tistem času bodo tudi izbirne tekme CSI za udeležbo na meddeželnih tekmah. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: tnsgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici Kmcika banka GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206 vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila-vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje) ............................... 15. septembra bodo romali goriški Slovenci na Barbani