mi
m)
>orno pripi drobljenje ;sa, zele jai td. Ceni za
K 6ol
liversalni! za
orno prij :tje maka,
', sladko-ja,
Cena za
K 24"
liskalnice laja proti vt pstvo
Misse 11
prihodnje nedelje.
«arovnina velja za Avstrijo : Ka celo leto .K 10'— « pel leta . < 5"— « četrt leta . < 250
7s Ogrsko in inozemstvo:
/a celo leto .K 11 — i. pol jela . « 5'50 naročnino je plačati Eaprej. Posamezne šte-»llke se prodajajo po 20 v.
¡Uredništvo in upravnico se nahajata v Ptuju, illško poslopje št. 3
rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek ie vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) za V» strani K 160- -< 80' -« « 40'— « « 20 --. t 10*~¿ t « 5--« 2'— Pri večkratnem oznanüu se cena primerno zn'>•>..'
Vt
lU
Vs
/it
Vi Vit
v«
Stev. 41.
■5*91
Y Fíuju, y nedeljo ine 13. oktobra 1918.
XIX. letnik.
3 spreji ik v
ir in vojna.
Mirovia ponudba in predlo? premirja Avstrije in Nemčije Wilsonu. Odgovor Wilsona — tri vprašanja. ^^H^HHH Nobeno premirje pred izpraznjenjem zasedenih pokrajin
Igromna bitka na zapadu. Nemci se umikajo pred številnim sovražnikom. — Pred velikimi historično-političnimi dogodki v Avstriji.
I Konec
vojne
4* <4*.
Avstrija,
se je v zvezi z Nemčijo skozi štiri in pol sta hrabro branila proti celemu svetu so-ražnikov. Na širnem polju neizmerne Rusi-v divjem balkanskem gorovju Srbije, v ž$ki ravani Rumunije in v solčni Italiji ila je v zvezi s svojo zvesto zaveznico Nem-lovorike krasnih zmag in zasedla na [vseh bojiščih ogromne pokrajine sovražnega teemlja in daleč od državnih mej v sovr«*ž-deželah so vihrale ponosno zastave dvo-ivega avstrijskega orla . . .
Bi (1
Iz govorov S t a n e k a, D a s z y n-8 k i j a, Korošca in drugih v državni zbornici je jasno razvidno, kam stremijo, ko odklanjajo celó avtonomijo, ponujano jim od ministerskega predsednika Hussareka. Njih programi so samostojno češko in polj-
Ín 8ko kraljestvo in samostojna ter neodvisna U jugoslovanska država. Oni nočejo o Avstriji, I o njeni preteklosti in prihodnjosti in o njeni državni upravi ničesar več vedeti in slišati, oni želijo le proč od Avstrije ter se hočejo od nje s silo ter s pomočjo naših sovražnikov iztrgati. Ustvariti hočejo novo Srednjo Evropo, imeti hočejo svojega lastnega kralja in ne marajo ter se ne ozirajo več na slavno habsburško dinastijo . . . Njih želja in cilj je — „proč od Avstrije!"
Načelnik češke zvezo Stanek je zadnjo sredo v državni zbornici vendar jasno izvajal, da ima Wilson prav, da se noče z Avstrijo pogajati. Postavil se je na stran Bolgarije in je rekel tudi, da Čehi niti k a pij ice krvi niso prostovoljno za Avstrijo p r e i i 1 i... V našem, še do sedaj avstrijskem parlamentu je z občudovanjem slavil hrabrost čelioslovaških izdajalskih brigad, o katerih je aUAvJ rekel, da so se v najnevarnejših trenutkih hrabro žrtvovale, da rešijo entento iz nevarne situacije. Bahal in hvalil se je, da so njegovi Čehoslovaki preprečili padec Pariza in Calaisa in zato bodo dobili zaslugo od entente. Tako in 8lično se je govorilo v avstrijski državni zbornici ... In radi tega so pod-uptplaf legle osrednje države. Avstro-Ogrska in Nemčija nista podlegli na bojiščih, marveč pod-
OV1
?
delai
e si %
legli sta v avstrijskem zaledju . . . Poiitično-revolucijonarni pologi izdajalskih Slovanov je prisilil našo in nemško državo na te kapitulacije. Iz tega vzrol a ste bili prisiljeni podati svojo usodo v roke Wilsona; da preprečita nadaljno nepotrebno prelivanje krvi.
Hudodelstvo, ki >>o ga povzročile avstrijske vlade iz zgolj brezbrižnosti in malomarnosti se sedaj nad ujo samo prav bridko maščuje . . .
Mi, ki smo tej ntehvaleinej državi držali zvestobo ,do zadnje p? lice, se hočemo v tem zadnjem trenutku samouprav-? spametovati in isto tudi samim sebi pripisovati. Pripraviti se moremo tudi mi, da vstopimg vredni pod zaščito naroda, j at» t/emu že sto in stoletja pastojamo. V -StJ -S. oni;.tfhl&i mor i sedanja država razpasti. Zgraditi se mora nova hiša, katera nas mora najti kot nje upravičene prebivalce v vsem pripravljene. In tako smo se v tej usodepolnej uri za večno združili in sklenili in tako združeni si hočemo brez vsakega ozira in brez prizanašanja sedanji vladi našo boljšo bodočnost zagotoviti, kajti mi tvorimo le vejo onega mogočnega debla, kateremu po naravi pripadamo. Vstva-riti se mora „nova Avstrija", ki bode stala v tesni in večni zvezi z zvesto sosedno državo, in kakorSno zapovedujoče želi in zahteva skupni interes našega ljudstva. Vstvariti in ojačiti so mora, da se zamore pri prihodnjem kipenju slovanskim in romanskim valovom v bran postaviti, kadar bo to zahteval drugi del svetovne zgodovine!
Čeprav so ententne države, kakor nam javljajo zadnja poročila našo mirovno noto odklonile, se vendar smelo naiejamo skorajšnjega konca,
držav ameriških s predlogom, da naj z njo in njenimi zavezniki sklene takojšnje premirje na kopnem, na morju in v zraku ter neposredni nato prične s pogajanji o sklepu miru, za kateri naj bi tvorilo podlago 14 točk poslanice g. predsednika Wiisona kongresu ž dne 8. januarja 1918 ter štiri točke iz govora gosp. predsednika Wilsona z dne 12. februarja 1915, čemur naj bi se oziralo tudi na izvajanja gosp. predsednika z dne 26. septembra 1918."
Dunaj, 4. oktobra. Napovedani mirovni korak centralnih držav je bil dane3 izvršen. Centralni državi sta storili ta korak v medsebojnem sporazumu in se jima je pridružila tudi Turčija. Avstro-Ogrska je potom španske ylad<>; Nomčiia preko Nizozemske storila de-' maršo pri vVnlonu ter izrekIrT pripi-»,vtfmrmcr sprejeti njegovih 14 točk ter se pogajati na tej podlagi in na podlagi poznejših teh njegovih točk. Obenem so centralne države predlagale premirje.
Poročilo o tem koraku se bo izdalo naj-brže tesom jutrajšnjega dneva in sicer bo sporočil o tem koraku v Berlinu novi državni kancler princ Maks Badenski, v Avstriji pa bo vlada podala tozadevno izjavo v poslanski zbornici.
Wilsonov mirovni program.
V boljše razumevanje mirovne ponudbe centralnih držav razglašamo Wilsonove zahteve, ki jih je stavil 8. januarja, 12. februarja oziroma 27. septembra t. 1., koje so sedaj centralne države izrekle sprejeti.
Štirinajst točk poslanice.
1 Vse mirovne pogodbe so javne in se sklepajo javno.
2.	Prostost morja izven teritorijalnih voda v miru in v vojni, razen morij, ki se mednarodno zapro.
3.	Enakost trgovinskih odnošajev, odstranitev gospodarskih ovir.
4.	Garancijo za znišanje oborožanja.
5.	Nepristranska ureditev kolonialnih vprašanj.
6.	Rusija naj neodvisno odloča o svojem Zedinjenih državah severoameriških do pred- ; političnem razvoju in o svoji narodni politiki, sednika Zedinjenih držav. V izvedbi tega j 7. Izpraznjenje in obnovitev Belgije, sklepa jk dobil avstro-ogrski poslanik v Stock- j 8. Izpraznjenje in obnovitev zasedenih bolmu včeraj od zunanjega ministra brzojavno • pokrajin Francoske. Alzacija Lorena se vrne naročilo, da naj zaprosi švedsko vlado, da Francoski.
. i
Mirovna ponudba Wilsonu.
K.-B. Dunaj, 5. oktobra. Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija so sklenile v svrho, da se sklene splošno premirje in da se uvedejo mirovna pogajanja, stopiti potom vlad, katerim je poverjeno interesno zastopstvo v
odpošlje dne 4. oktobra to-le brzojavko gosp. predsedniku Wilsonu:
„Avstro-ogrska vlada, ki je vodila vojno vedno le kot obrambeno vojno ter pokazala opetovano svojo pripravljenost, končati krvo-prelitje ter priti do pravičnega in častnega miru, se obrača do predsednika Zedinjenih
9.	Poprava mej Italije v jasnih narodnih mejah.
10.	Avstrijskim narodom, katerim se zagotovi mesto med narodi, naj se da prilika za samostojni razvoj.
11.	Izpraznenje in obnovitev Romunije, Srbije in Črne gore.
v Plui4 Spominjajte se ob vseh prilikah ubogih sirot za domovino padlih vojnikov in darujte za zgradbo sirotišnice in vgojevališča v Ptuju. Vsak, tudi najmanjši dar je dobrodošel!
12.	Avtonomije narodov v Turčiji in prosta pot skozi Dardanele.
13.	Neodvisna poljska država s pokrajinami, kjer žive Poljaki. Svobodni dostop do morja.
14.	Ustanovitev zveze narodov.
Wilsonov februarski govor.
1.	Končne pogodbe morajo odgovarjati pravičnosti ter morajo jamčiti trajen mir.
2.	Narodi in provincije ne smejo biti več igrača držav. Igro za ravnovesje moči je za vselej diskreditirati.
3.	Vsak spor glede ozemlja se mora rešiti v interesu in v prid dotičnega prebivalstva.
4.	Vse jasne narodne zahteve se morajo v najširšem okviru vpoštevati.
Wilson o ustanovitvi zveze narodov.
1.	Nepristranska pravičnost brez razlike na vse. Nobenih stopenj v pravičnosti.
2.	Skupni interes gre nad posebne interese.
3.	V rodbini zveze narodov ni posebnih zvez, pogodb in dogovorov.
4.	Nobenih samopašnih gospodarskih kombinacij v zvezi narodov v svrho discipline in kontrole.
5.	Javnost vseh mednarodnih pogodb.
Mirovni korak Nemčije.
K.-B. B e r 1 i n, 6. oktobra. Nota, katera se je poslala potom švicarske viade W i 1 s o n u, se glasi: Nemška vlada prosi predsednika ameriških Združenih držav, da prevzame obnovitev miru, obvesti o tej prošnji vse vojujoče se države in jih povabi, naj pošljejo odposlance, da se prično pogajanja. Za temelj mirovnih pogajanj sprejema program, katerega je sestavil predsednik ameriških Združenih držav v svoji poslanici kongresu 8. januarja 1918 in v svojih poznejših izjavah, posebno v govoru 27. septei&bra. Da se za-brani nadaljevanje prelivanja krvi, prosi nemška vlada, naj se privede precej do sklepa o premirju na suhem, na vodi in v zraku.
Maks, princ Badenski, državni kancler.
Cesar Viljem armadi in mornarici.
K.-B. B e r 1 i n, 5. oktobra. Cesar V i 1 j e m je poslal nemški armadi in mornarici sledeči odlok :
Sovražnik naskakuje že mesece s silnimi napori, skoraj brez odmora, vaše črte. V večtedenski borbi, črez miru, ste morali vztrajati in kljubovati po številu premočnemu sovražniku. Veličina vaše naloge je v Vaši nalogi, katero izpolnujete. Čete vseh nemških plemen spolnujejo svojo dolžnost in branijo na tujih tleh junaško domovino.
Trdo je stališče moje mornarice, da se uveljavlja nasproti združenim sovražnim pomorskim silam in podpira z neutrudljivim delom armado v njenem težkem boju. Ponosno in z občudovanjem gleda domovina na dejanja armade in mornarice. Izražam Vam svojo in domovine zahvalo. V najtežji borbi se je porušila macedonska fronta. Vaša fronta je in ostane nezrušljiva.
V sporazumu z našimi zavezniki sem se odločil, da še enkrat ponudim mir; roko pa bomo dali le častnemu miru ; to smo dolžni junakom, ki so pustili življenje domovini, to smo dolžni svojim otrokom. Če bo orožje počivalo, se še ne ve. Do takrat ne smemo opešati. Kakor doslej, moramo vse sile zastaviti, da kljubujemo neutrudljivo navalu sovražnika. Ura je resna, toda zaupajoč na našo moč in na milostno božjo pomoč se čutimo dovolj močne, da branimo svojo ljubljeno domovino.
Program nove nemške vlade.
K.-B. Berlin, 5. oktobra. „Berliner Tagblatt" poroča, da obsega program večinskih strank, ki tvori temelj politiki vlade, sledeče besedilo :
1.	Še vedno obstoja neomejeno pripozna-vanje sklepa državnega zbora z dne 19. julija 1917. leta, kakor je bilo dano v odgovoru državne vlade na papeževo noto dne 31. avgusta 1917. leta.
2.	Pripravljenost, pristopiti zvezi narodov na sledečih temeljih : Zveza narodov obsega vse države in vse narode na temelju enakopravnosti vseh narodov. Njen namen je, zagotoviti trajen mir, neodvisen obstoj in svoboden gospodarski razvoj vseh ljudstev. Zveza narodov varuje z vsemi svojimi sredstvi moči vse države, ki jih pristopijo, s tem, da priznava njihovo posestno stanje in pravice, katere jim daje zveza ter izključujejo nasprotujoče si pogodbe. Podlaga za zvezo narodov je : obsežna izpopolnitev mednarodnega prava, medsebojna dolžnost, predložiti vsak razpor, ki ga ni mogoče diplomatičnim potom rešiti, mirovni obravnavi, svoboda morja, vsestranska in istočasna razorožba na suhem in na morju, jamstvo za svoboden, gospodarski in osebno-pravni promet med narodi, mednarodni ustroj socialne postavodaje in delavskega varstva.
3.	Izjava, da se Belgija zopet upostavi in sporazum o odškodnimi.
4.	Dosedaj sklenjene mirovne pogodbe ne smejo tvoriti nikake ovire za splošni mirovni sporazum. V Baltiku, v Litaviji in na Poljskem naj se takoj ustvarijo ljudska zastopstva na široki podlagi. Te države, v katerih naj se takoj upelja civilna uprava, naj urede svoje ustave in odnašajo do sosednjih držav.
5.	Alzacija Loteringija naj bo samostojna zvezna država s popolno avtonomijo, kar odgovarja željam alzaško-lotarinškega ljudskega zastopstva.
6.	Na Pruskem naj se vpelje takoj volilna preosnova. Enake preosnove naj se vpeljajo v drugih zveznih državah.
7.	Enotnost državne uprave, iz parlamenta naj se pokličejo poslanci kot vladni zastopniki, da izpeljejo enotno državnp politiko. Varuje naj se strogo ustavna odgovornost, odstranijo naj s£ vac^,.vojaške naprave in njihov politični vpliv.
8.	V varstvo osebne svobode shodnega prava in tiska naj se precej spremene določila o oblegovalnem stanju, cenzura naj se omeji na vprašanja razmer do drugih držav, vojne strategije in taktiko, premikanja čet, izdelovanja vojnega blaga, ustanovitve poli-tičnegn kontrolnega mesta za vse ukrepe, ki so se temeljem oblegovalnega stana izdali.
Nevtralno posredovanje za mir.
G e n f, 6. oktobra. Govorice o nevtralnem posredovanju za mir so dobile v zadnjih urah novo podlago.^ Po zasebnih verzijah stojita Holandska in Švica na čelu te akcije, ki je bila že zdavnaj pripravljena, pa je vsled Burianovega mirovnega koraka dobila nov impulz. Švicarski listi obstojajo pri tem, da bo neki papežev razglaz započel mirovni korak nevtralcev. V zveznem svetu ni mogoče dobiti nikake izjave o teh govoricah. Nevtralci so se, kakor pravijo imenovani zasebni viri, zjedinili. Da se sklicujejo na Wilsona in opozore na to, da sedanja vojna ni s stališča entente več defenzivna vojna, ker so se osrednje države izjavile za koncesije glede zasedenega ozemlja in ni nobena ententna država več v nevarnosti.
Konec vojne o božiču.
Kopenhagen, 6. oktrobra. Publicist Charles Rus sel, ki se je vrnil iz Italije, pripoveduje, kakor poroča „Temps", da tudi v Italiji prevladuje mnenje, da bo mir skenjen do božiča.
Bolgarski kralj Ferdinand odstopil.
Sofija, 4. oktobra. Kralj Ferdinand je včeraj v korist kraljeviča Borisa odstopil. Kralj Boris je vlado nastopil.
Budimpešta, 5. oktobra. Bolgarski kralj je dospel v spremstvu princa Cirila v dvornem vlaku v Budimpešto, kjer je stal vlak pol drugo uro na postaji. Ko so kralju predložili avstrijske in ogrske liste, se je začel jokati zaradi očitanj nezvestobe s strani
nekdanjih zaveznikov. Rekel je, da te^- 8ye] zaslužil, marveč da stoji popolnoma najS ovjr ni centralnih držav. Kralj je silno pv Litevs Kralj Ferdinand in spremljajoči ga dosi:^ stveniki so bili v ogrskih uniformah t*' imeli avstrijska odlikovanja v znak, da i I nejo zvesti svojim zaveznikom.
Vod
Slovo bivšega bolgarskega kralja. — Dera^ado kc zacija bolgarske armade. Sani no
K.-B. Sofija, 4. okt. (BolgarekaS'^6 javna agentura.) Predno je kralj podpisal^ v povedno listino, je sprejel povrsti vodi;*Jvojjj1 Vl strank, ki so vsi odobravali njegov sklep,ječanje se odpove prestolu. Kralj Ferdinand je k8tvariti či zapustil Bolgarijo. Z veliko radostjo Jržavnj zdravljajo novega kralja in mu prire:;avnei?a ovacije. Kralj Boris je podpisal svoj ^0]nitf t ukaz, s katerim se odreja demobilizacija '¡ia prav; garske vlade.	,]edile p
Bivši bolgarski kralj na Dunaju, ¡ogodbe
Dunaj, 4. oktobra. Bivši bolgarl*em za kralj Ferdinand je dospel s svojima hčeraraju bol na Dunaji.	\ Več
vetu št«
Pogoji bolgarskega premirja. ami> le
Sofija, 4. oktobra. Poluradni list ^emnoo poreč" objavlja naslednje pogoje premirji,^ *
1.	Bolgarija opusti vse ozemlje, kitce m0f bilo pred vojsko srbska in grška last. Mfr ^ .
2.	V ozemlju, ki so, kakor n. pr. Str&' tež;e mica, zasedeni od enteatinih čet, pride s: jv-a bolgarska uprava.	Prašna
3.	Bolgarija demobilizira vso armado^naštva vzemši tri divizije in štiri konjeniške poliL wj( ki bodo varovali Dobrudžo in vzhodno mejteo.a v
4.	Orožje in vojni materijal demobiiii0 goto rane armade shranijo bolgarske oblasti fej^ n pride vse pod nadzorstvo orientske armikm z(jj
5.	Deli bolgarske armade, ki so bili^ga čai trenutku, ko so je 29. septembra podpisainašrij^ premirje, zahodno od Skoplja in so bili talko za odrezani, položijo orožje in bodo za sedi pridržani.
6.	Nemčija in Avstrija-Ogrska umakne;
v roku štirih tednov svoje čete in vojaške« Spe gane iz Bolgarije. Tekom istega roka zapiveznit ste Bolgarijo tudi diplomatski in konzularnem zastopniki osrednjih velesil, kakor tudi ^'žav a nemški, avstrijski in ogrski drža ljani. ij pr©s
op i v
Proti Budapestu !	^ta dc
G e n f, 7. oktobra. General Franch^^^ d'E s p e r a y poveljnik orijentske sovražne ai j ' made je izjavil: Svoje vojaške operacije, smo jih ustavili proti Bolgariji, bomo z silo nadaljevali proti Avstro-Ogrski in upata^ mh da tudi z enakim uspehom. Naše čete bodb.^j. prodirale proti Budapestu. Udeležiti se zmagoslavnega pohoda srbskih čet. Na;<jžnost rezerve so še čisto nedotaknjene.	-enc-'
Berlin, 5. oktobra®^
V današnji seji državnega zbora je izodno pregovoril novi nemški državni kancler princ
Maks Badenski ter je razvijal svoj program'......
Naglašal je, da je to program zaveznikov in vsega nemškega naroda. Odgovornost, ki jo
je prevzel, mu olajšuje dejstvo, da so v novi*......
vladi prišli do najvišjih mest v državi tudi merodajni zaupniki delavstva. To mu je jam-! stvo, da ima vlada zaupanje najširših nm. v s t
Mirovni program nove vlade.
K.-
Program nove vlade in večinskih strankaeg r je razviden iz odgovora prešnje vlade na pa-peževo noto z dne 1. avgusta 1917 in iz;j v , sklepa državnega zbora z dne 19. julija 1917. y Obenem je vlada pripravljena pridružiti se „arg' zvezi narodov na podlagi enakopravnosti, re- g šiti belgijsko vprašanje v popolni obnovitvi ¿ne Belgije, zlasti njene neodvisnosti in terito-f rijalne nedotakljivosti. Tudi je pripravljena j
priti po sporazuma glede odškodnin. Do se- ■ Nemško uradno poročilo od četrtka, daj sklenjene mirovne pogodbo naj no tvo- t „ D ^ .
rijo ovire za splošen mir. V Baltskih deželah i K.-B B e r 11 n 8. oktobra (W.-B.) v Litevski in na Poljskem naj se v kratkem } na široki podlagi ustanove ljudski zastopi.
Iz t
S t e u n e r, kakor tudi baterije 2. gardnega F.-A.-R. in F.A.-R. 298 so se ob tej priliki posebno odlikovali. Beaurevoir smo zopet vzeli; obkoljevalno izvedeni napad saških, porenskih in borenških bataljonov pridobil
Notranja politik«.
Voditelji večinskih strank so vstopili v vlado kot posvetovalci. Važno je, da stoje člani novega državnega vodstva na stališču pravičnega miru, neodvisno od vojnega položaja in da so to svoje stališče javno izpovedali v času, ko je stala Nemčija na višku svojih vojaških uspehov. Kancler izraža prepričanje, da se v mirnih časih ne bo mogla ustvariti zopet vlada, ki se no bo opirala na državni zbor in ne vzela vodilnih mož iz državnega zbora. Hitro in popolno se mora izpolniti tudi na Pruskem demokratična volilna pravica. Tudi druge zvezne države bodo sledile pruskemu vzgledu. Nemška vlada bo delovala na to, da se sprejmejo r mirovne pogodbe predpisi o varstvu delavcev, o delavskem zavarovanju, o preskrbi delavcev ▼ slučaju bolezni nezgod in invalidnosti.
Več kot štiri leta krvave borbe proti svetu številno premočnih sovražnikov leže za nami, leta polna najtežjih bojev in bolečih žrtev. Vsak izmed nas nosi svoje brazgotine, premnogi odprte rane, bodisi na dnu duše, bodisi na svojem telesu. Kljub temu je naše srce močno in polno zaupanja v našo moč, čast in svobodo ter hoče prinesti za potomce še težje žrtve, če bi bilo to treba.
Na zapadu divja že mesece ena sama strašna krvava bitka. Vsled brezprimernega junaštva naše armade je fronta nezlomljena. Zato gledamo z zaupanjem v bodočnost. Iz istega vzroka pa je naša dolžnost, da dobimo gotovost, da se krvava borba ne bo zavlekla niti za en dan preko trenutka, ko se nam zdi konec vojne mogoč na način, da naša čast ne trpi. Zato tudi nisem čakal do današnjega dne ter sem dejansko storil korake za pospešitev mirovne misli.
. Zapadno bojišče. Armadne skupine
j prestolonaslednika R u p p r e c h t a in gene- t	tU . i • a • , r
i ralobersta von B o e h n. V Flandriji so bili j nam ^ zopet Montrehain. Sequehart je ostal
A «fu^no c.,.,,. ! sovražniku pri boju, ki se je bil z menjajočo
menjaj očo
se srečo. Močnemu ognju južno od St. Quen-tina so sledili zvečer močni sovražni napadi,
¿efier "delni"napadi I ki "V" izjalovil? Pred na5imi
1 ; Armadna skupina nemškega pre-
ttieres in Lens sta bila v noči od 1. ! ^ o 1 o n a s 1 e d n i k a. Na pobočju in na
oktobra brez boja zasedena. Sovražnik!^™ CJe!I1,ma. d®s ,D*me* 80	^
J	; ti boji prednjih straž tudi včeraj. Močnejši
i napad Italijanov smo odbili. — Na novi
Ponudba Ameriki.
Sporazumno zavezniki sem v
z merodajnimi krogi in z noči 5. oktobra s posredovanjem Švice poslal predsedniku Zedinjenih držav ameriških noto, v kateri ga prosim, da naj preskrbi za dosego miru in da v to svrho stopi v zvezo z vsemi bojuj očimi se državami. Nota dospe še danes ali jutri v Washington. Naslovljena je na predsednika Zedinjenih držav, ker je 8. januarja in 27. septembra t. 1. postavil program za splošni mir, ki ga moremo sprejeti kot podlago za pogajanja. Hočem pošten in trajen mir za vse človeštvo. Tak mir bo obenem najboljša obramba naše domovine. Zato z ozirom na mir ne vidim razločka med narodnimi in mednarodnimi dolžnostmi. Vseh dolžnost pa je, da vsi udeleženci priznajo te dolžnosti kot obvezne in se jih drže. Nemčija bo trdno odločena in ina tako v stremljenju po poštenem miru, ki odklanja vsako samopašno kršenje tujih pravic, kakor tudi v končni borbi na življenje in smrt, če bi odgovor na našo noto pri sovražnikih narekovala volja nas uničiti. Kancler izreka upanje, da bo predsednik Wilson ugodno odgovoril.
sovražni napadi severno od Stadena, severo-zapadno in zapadno od Rosselaete zavrnjeni Pri tem smo napravili kakih 200 vjetih. Rav notako izjalovili so se zv sovražnika obojestransko ceste Ypern-Menin Armentieres n* 2
je v poteku dneva deloma po močni artiljerijski pripravi na zapuščene postojanke sle dil. — Pred Cambrai miren dan. Delni napadi sovražnika iz nižine Schelde pri in južno-vzhodno Rumilly zavrnjeni. Močnejši napadi in sunki proti našim novim črtam severno in južno od St. Quentina.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Južno-zapadno od Anizy-le Chateau in severno od Filain in odbili smo delne napade nasprotnika. Boji v prednjem polju pred našimi novimi črtami severno-zapadno od Reimsa. Sovražnik stal je tukaj zvečer v črti Chandardes-Cornicy in pred Aisne-Kanalom.
V Champagni nadaljeval je Francoz z svojimi močnimi silami svoje napade severno Suippesa proti St. Marie-a-Py kakor med Somme in Montois. Krajevni vlomi južno Orfeuila so bili v protisunku zmanjšani. Na ostali fronti izjalovili so se napadi pred našimi črtami. Tudi obojestransko Aisne in v Argonih ostali so delni napadi sovražnika brez uspeha.
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 4. oktobra. Uradno se danes razglaša:
Po artiljeriji podpilani napad italijanskih naskakovalnih čet na dele pozicij v Ju-dikariji se je ponesrečil z ognjem ročnih granat naših posadk.
Albansko'bojiSče. Preložitev naše bojne fronte v ozadje se izvršuje po načrtu in ne da bi nas motil sovražnik, da prodira za nami. Dne 2. oktobra je okoli 30 enot sovražnih podmorskih sil in večje število sovražnih letal dve uri bombardiralo pristani-nišče v Durazzu. Stvarna škoda je nepomembna. Poskus sovražnika vdreti s torpednimi in brez voznimi Čolni v pristanišče se je ponesrečilo ob obrambi braniteljev na suhem in lastnih pomorskih vojnih sil, pri čemur smo potopili en brzovozni čoln.
Šef generalštaba.
Besni napadi ob siegfried-fronti se nadaljujejo.
Nemško uradno poročilo od petka.
Iz
K.-B. Berlin, 4. oktobra. (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Sovražnik je na Flandrijskem napadel z močnimi silami Hoogledo in Rousselaere. Na j . obeh straneh Rousselaere je vdrl v naše črte* j
»••»»■......-....................—.—«i—.......-......^ ' Bavarske in porenske čete so ga z junaškim
protisunkom vrgle nazaj in napravile pri tej ; priliki približno 100 vjetnikov. — Pred Cam- ! braijem nič novega. Delni boji so se bili juž- ! no od Aubenchela in pri Provilli, iz katerih so privedli 70 vjetnikov.
Armadna skupina generalobersta v. B o e h n. Anglež je na široki fronti med l Chateletom in severno od St. Quentina iznose 5 va pričel enotni predorni poskus. Sovražniku
da je s prvim navalom vzel
•	fronti Aiane in prekopa severno-zapadno Reimsa smo povsod v bojnem stiku s sovraž-
; nikom. — Francoz je napadel v Champagni ; deloma s svežimi francoskimi in ameriškimi divizijami med Suippesom in Aisno. Pričet-kom bitke vzhodno od Suippesa pri St. Ma-ria-a-Py v boju stoječi westfalski in lovski regimenti so včeraj tudi tu odbili vse sovražne napade in vjeli nad 100 vjetnikov. -Severno od Somme Py se je posrečilo sovražniku, da se je ustalil na grebenu med St. Et.ienom in Sommo-Py na „Beli Gori" (Blanc Mont) in na vrhu Medeah. Sovražnika smo vrgli s protinapadom čez višine.. Mala francoska gnezda so ostala. Na fronti med Oifeuilom in Aisno se omagali sovražnikovi napadi pred našo črto. Posebno silni boji so se ob tej priliki razvili od Linya in jugozapadno od Monthoisa. Polki garde iz dežele ob Reni in iz Bavarske so sovražnika tam popolnoma odbili. Skupno z bavarskimi pijonirji smo sovražniku, ki je vdrl v Chaile-range, kraj zopet iztrgali. Izjalovili so se tudi zvečer ponovljeni napadi. — Odbili smo ljute sovražnikove delne napade med Aisno in Argonskim gozdom. — Včeraj smo sestrelili 35 sovražnih letal in sedem pritrjenih zrakoplovov. Lajtnant J a k o b s izvojeval je svojo 35., vicefeldvebel Dčrr svojo 30. zračno zmago. -	- -—— ; •"
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
; K.-B. Dunaj, 5. oktbra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Na benečan-ski gorski fronti oživeli so boji znatno. Južno Asiaga in na Montu Pertica vrinili so sovražni oddelki v naše predajšnje črte. Bili so v protisunku vrženi. Severo-vzhodno Monte Pertica iztrgali smo Italijanom v izboljšanje našega tamošnjega vojnega po-ložajo Pez-pozicijo. Deli bosno-hercegovskega inf. reg. štev. 5 vzeli so v bridkih bližinskih bojih italijanske obrambene naprave in so odbili v zasedenih jarkih tri močne protinapade. Poleg močnih krvavih žrtev izgubil je
•	sovražnik 6 oficirjev in 170 mož kot vjete. i Zaplenilo se je 18 strojnih pušk in mnogoštevilno vojnega orodja. V enakem času pripeljale so naše patrulje iz sovražnih pozicij
| na Col del Orso vjete.
Balkansko bojišče. VAlbani-i j i nobeno večje bojevno podjetje. Pri Branje : sunili so srbski oddelki na naše prednje čete.
Šef generalštaba.
Vojna.
Berat izpraznjen.
Avstrijsko uradno poročilo četrtka.
od
K.-B. Dunaj, 3. oktobra. Uradno danes razglaša:
Na severnem robu Monte Tomba uspešni iji v prednjem polju.
V Albaniji vzeli smo, od dogodkov na Kilgarski fronti prisiljeni, naše divizije nazaj. Berat prišel je s tem brez boja v sovražne roke.
Šef generalštaba.

\ se je poročilo,
Le Chatelet, izvedel sunek do Beaurevoir-a in Montrehaina in vdrl v Sequehart. Na obeh straneh Le Chateleta smo sovražnika zopet vrgli v njegove izpadne postojanske in čez nje. Deli rezervnih polkov št. 90 in 27 pod majorjem B o d e r, ritmojstrom baronom v. Langenheim in oberlajtnantom
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 5. oktobra. Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Na Flandrijskem smo odbili ponovljene sovražnikove napade proti Hoogledu in Roussaelere. Proti našim črtam vzhodno od Armentieresa je zasledoval sovražnik čez Bois G-renier, Fournes, Wingles kakor tudi čez železnico vzhodno od Lensa. Pod Cambraijem je od časa do časa oživilo delovanje artiljerije.
Armadna skupina generalobersta von B o e h n. Anglež je nadaljeval na obeh straneh Le Cateleta svoje močne napade in je vzel Le Catelet. Višine severno od mesta in pa vzhodno od njega držimo. Sovražnika, ki
je vdrl v Beaurevoir, smo vrgli s p rotiš a likom iz njega. Francoz je severno od S t. Quentina napadel med Sequehartom in Mar-courtom. V Lesdinsu in Marcourtu se je ustalil, Lesdins smo zopet vzeli. Na ostali fronti južno od St. Quentina so omagali pred našimi črtami sovražnikovi napadi.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika in v. G a 11 w i t z a. Francozi in Italijani so iz nova napadli z delnimi sunki in z enotno vodenim napadom naše postojanke na grebenu in na strminah Chemina des Dames in ob Aisni. Šlez-vik-holštanjski in vurtemberški polki so izjalovili napad. Ob Aisni in na fronti ob prekopu se zelo živahno poizveduje. Vzhodno od Reimsa smo v predzadnji noči izpraznili naše prednje postojanke med Prunayom in Ste. Marijo a Py ne da bi nas zapazil sovražnik in smo zasedli zadaj ležeče črte. Sovražnik je sledil včeraj zjutraj čez Dontrien in St. Souplet. Na bojišču v Champagni smo vzeli s protinapadom del višinskega pobočja severno vzhodno od Somme Py, ki je še ostal sovražniku. Sovražnik je po najmočnejši pripravi s topovi napadel v široki fronti na obeh straneh ceste, ki vodi iz Somme Py proti severu. S težkimi izgubami za sovražnika so omagali njegovi napadi. — Na obeh straneh Aisne topovski boj, ne da deluje pehota. — Amerikanec je včeraj napadel brez uspeha med Argoni in Mozo. Wiirtem-berška deželna bramba je v Argonih in na vzhodnem robu gozda odbila njegove večkratne navale. Vzhodno ed.Aire jo prodrl do višin Exermonta. Kraj sam, ki smo ga začasno izgubili, smo zopet vzeli. Badenski, alzaško-lorenski in weatfalski polki so na obeh straneh Gesnesa odbili pred svojimi postojankami vsak naval. Posebno težki so bili ameriški napadi, katere so izvajali na obeh straneh Montfaucon-Benthc-villc in proti gozdnati pokrajini južno Conela. Kjer je sovražnik trenutno vdrl v naše postojanke, smo ga s takojšnjim protinapadom zopet vrgli nazaj. — Nastop močnih sil tankov, topništva in infanterije Amerik uncev je bil pri včerajšnjih bojih izredno močan. Njihove krvave izgube so bilo zelo velike.
V zadnjih dneh smo sestrelili 65 sovražnih letal.
Prvi generalk vartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj, 6. oktobra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišč e. Nobeno večje podjetje. Pri N o u m a r k t u na južnem Tirolskem je bilo od nekega letalnega napada na tabor vojnih vjetnikov mnogo italijanskih vojnih vjetnikov umorjenih in ranjenih.
Balkanska bojišče. Južno reke Skumbi boji zadnjih čet. Na srbski fronti so bile naše prednje čete od Branje nazaj vzete.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Berlin, 6. oktobra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Ruppreclita. Na Flandrijskem in pred Cambraijem miiendan. Živahno so poizvedovali na mnogih točkah fronte.
Armadna skupina generalobersta v. B o e h n. V predzadnji noči smo popustili prednji lok postojank, ki leže med Crevecour-tom in Beaurevarjem ob prekopu v črto Ban-teux-Le Chatelet in smo tam stoječe čete umaknili v zadaj ležeče črte. Angleži so nadaljevali svoje napade med Le Chateletom in severno od St. Quentina. Beaurevar in Lontrehain sta jima ostala. Na ostali fronti so njih napadi omagali pred našimi črtami. — V bojih pri Beaurevarju se je odlikoval rezervni pešpolk št. 56 pod svojim poveljnikom majorjem pl. Loebbekejem.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Na Chemin des Da-
mes smo odbili ponovne napade Francozov in Italijanov. Nadaljevali smo dne 3. oktobra pričeto premikanje vzhodno od Reimsa in na oboi straneh Suippesa ter smo v predzadnji noči izpraznili tudi naše postojanke ob Bri-montu in Berruju ter zasedli zadaj ležeče ; črte. Sovražnik je sledil tekom dne V bojnem stiku smo bili z njim ob Suippi, na ; obeh straneh ceste Reims-Neuv Chatelet, pri Lavannesu-Epoveju-Pont Fevergerju in ob i Arnesu. Med cestami, ki vodijo iz Somme-Py proti severu in vzhodno ob Lyrija, so Francozi in Amerikanci zopet napadli z močnimi silami. V težkem boju smo popolnoma držali svoje postojanke. Westfalski pešpolk 55 in zahodni pruski pešpolk 149 sta se ob tej priliki posebno odlikovala. Sovražnika, ki je na-skakoval v 15. valovih višino Liry, je 199. infant, divizija večkrat odbila. Poročniku Marbocku s stotnijami pešpolka 357 gre pri obrambi sovražnih napadov posebna zasluga. Sovražnik jo imel tam najtežje izgube. Na zahodnem robu Argonov so se izjalovili delni sovražnikovi napadi.
Armadna skupina v. Gallwitz. Ameri-kaneejemed Argoni in Mozo nadaljeval svoje močne napade. Vzhodno od Exermonta se mu je posrečilo, da je s sunkom napredoval do gozdnih višin približno en kilometer severno od navedenega kraja. Tam so v popoldanskih urah omagali njegovi ponovljeni napadi. Na obeh straneh ceste, ki vodi iz Charpentrya proti Romagnesu, so zopet omagali napadi pred črtami alzaško-lorenških in westfalskih polkov. Vzhodno od tam je vdrl sovražnik v gozd Fays, diugod smo ga odbiii.
Včeraj smo sestrelili 37 sovražnih letal in 2 pritrjena zrakoplova. Dalje smo sestrelili iz sovražne skupine, ki je poletela na napadalni napad v Pfalzo, v bojih z njo 5 letal.
\	Prvi generalkvartirmojster
Ludendorff.
t
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 7. oktobra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Nespremenjeno.
Balkansko bojišče. V Albani-' j i ponovni boji zadnjih čet ob Sknmbi. — V južni obmejni pokrajini Stare Srbije nobena večja bojevna podjetja.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Berlin, 7. oktobra. Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Armadna skupina generalobersta v. B o e h n. Severno S. Quentina trajajo težki boji od srede septembra neprenehoma naprej. Kljub vedno ponavljajoči pritegnitvi svežih čet ni zamogel doseči sovražnik nobenih uspehov. Tudi včeraj so se njegovi napadi, ki so se razvili predpoldan severovzhodno od Le Chateleta in obojestransko Lesdinsa in popoldan na široki fronti severno St. Quentina, izjalovili. Sovražnik, ki je ob Somme-kanalu proti Es-signy-le-Petit na ozemlju pridobival, bil je skozi uspešne protisunke in ponočna podjetja do Remancourta nazaj potisnjen.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Sovražnik sledil je ostro proti našim postojankam ob Aisni in Suippesu med Pontavertom in Bazaucourtom in je šel večkrat k napadu. Boji razvili so se pri Pontavertu, Berry-au-Bac, obojestransko ceste Reims, Neuve-Chapelle in pri Bazan-courtu. Sovražnik je bil povsod zavrnjen. Na edinih mestih držali so se majhni oddelki na severnem bregu Suippesa. Z močnejšimi silami napadal je sovražnik ob Arnes-u in zapadno od St. Etienne. Tudi tukaj ostali so njegovi napadi v naših proti-sunkih brez uspeha. Na bojni fronti v Champagni vstopil je včeraj po 10-dnevnem lju-tem boju bojni odmor. Vzhodno od S. Etienne, pri Orfeuil-u in Autry bili so delni napadi, na večih mestih ostale fronte močnejši poizvedovalni sunki sovražnika zavrnjeni.
Armadna skupina v. Gallwitz. fmmmmmm' Argonami in Maaso nadaljeval je AnJ^ kanec svoje ljute napade. Inf. reg. „gener feldmaršal v. Hindenburg št. 147", ki je?"-""' vzhodno Maase v uspešnem odporu in ntf du odločilno pomagal preprečiti P^dorB^ — vražnika, vrgel je na višinah vzhodno A' sovražnika nazaj. V težju sovražnih &apaFf°."c ležala je tudi včeraj na obeh straneh pentry na Romagne vodeča cesta. Tam®1!" °.n več dni v boju stoječi alzaško-lotrinjaki* ^ westfalski regimenti so večkratni naval g1* n{ vražnika popolnoma izjalovili. Amerika?' nei imel je zopet težke izgube.
Prvi generalkvartirmojfe^ Ludendorff. e x
K
isnj)1*1
akor
se
Avstrijsko uradno poročilo od torka. |
K.-B. Dunaj, 8. oktobra. Uradno| danes razglasa:
Italijansko bojišče, tfa tijP^V1 ski južnifrontije bila delavnost sovi? nih baterij izredno živahna. Infanteril?.. sunki so bili v kali zadušeni.	e
Balkansko bojišče. V st skem obmejnem gorovju naprej potiš
varstvene čete so bile pod zadržalnimi L.......
na Leskovac nazaj vzete. Umikanje J ^ neralobersta barona v. P f 1 a n z e r-B a ltfc II
se razvija brez motenja od sovražnika. I.....
Italijonov kot zmage slavij eni boji so bili ^ boji slabih zadnjih čet.
Šef generalštabajj
Nemško uradno poročilo od torka. K
K.-B. Berlin, 8. oktobra. Iz velike; glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna I k pina prestolonaslednika R u p p r e c lit Severno Scarpe napadel je Anglež po i? tem ognjenem boju obojestransko od Opj V Neuvireuilu se je nastanil. V ostalem} ga naše prednje četo vstavile.
Armadna skupina generalobersta » B o e h n. Severno od St. Quentina nada; vali so Angleži in Francozi svoje močne i ■ pade. Severno od Montrehaina odbili so 'i noverški in braunšveigski regimenti petkrtf naval sovražnika. Bolj južno zlomil se je: val sovražnika v našem ognju. Pri in jui fle g Sequeharta so posenski in heski regime obdržali po ljutem boju svoje pozicije, i bojih ob Tilloy-višini izjalovili so šlezki p taljoni in pijonirji v bližinskem boju in zi protisunek naval sovražnika.	i—-
Armadna skupina nemškega pi | stolonaslednika. Boji v prednjem lju ob Ailletti in Aisni. Severni breg & pesa je bil v krajevnih podjetjih od so^r nika očiščen. Popoldan sunil je sovražni delnih napadih med Bazaucourtom in z močnimi silami obojestransko od St
menta ob Arnesu. Njegovi napadi so se jalovih. Krajevni boji v St. Etienne, ki bil od nas vzet, v protinapadu sovražnika zopet izgubljen. V ostalem omejila se je lavnost sovražnika v Champagni na de sunke in časovno oživeči artiljerijski Obojestransko Aisne odbili ste v zadi bojih posebno hrabra 9 domobranska in rezervna divizija ljute napade sovražnika Armadna skupina v. Gallwitz najmočnejši ognjeni pripravi šel je Amerika vnovič k predoru obojestransko Aire. Na i padnem bregu izjalovili so wtirtemberški mobranci južno Ch&tela prodirajoče napade višini severno od Ch&tela, na kateri se je sovi nik mimogredoč nastanil, bil je v protisui zopet vržen. Vzhodno Aire zlomili so se vražni napadi večina že v našem artilje skem ognju. Proti večeru nadaljeval je vražnik obojestransko od Charpentrj Romagnes in od Nontillois na Cunel vode cestah kakor zapadno Ttfaase s svojimi na; di. Po trdem boju odbili smo ga deia skozi protisunke zopet nazaj.
Prvi generalkvartirmojs L<u dendorff.
Ba žav:
zun ga
uri
taji
ca
m i
njil
put
cer g*
nei
po; šai ne« Se se po Os Pr st< d-
Vi
sk S b: 21
Lepi uspehi podmorskih čolnov.
K.-B. Berlin, 8. oktobra. Nemški in avstro-ogrski podmorski čolni uničili so v Srednjem morju vnovič 30.000 brutto-regi-ster-ton sovražnega ladjinega prostora. Nadalje je dosegel en avstro-ogrski podmorski čoln na nekem velikem transportnem parni-ku, nemški podmorski čoln na nekem v pristanu od Carloporto (Sardinija) ležečem par-niku, od kakih * 6000 brutto-register-ton tor-pedne strele. Potopljanjeteh dveh parnikov se ni moglo več opazovati.
150 oseb utonilo.
K.-B. Amsterdam, 7. oktobra. Po poročilih Reuter-ja javlja „Daily Chronicle" iz Liverpoola, da se je parnik „Burut" (okoii 4000 ton) na nazaj-vožnji od zapadne Afrike v torek ponoči vsled udarja potopil. Kakor se sliši, je od 200 na krovu nahajajo-5ih se potnikov 150 oseb utonilo.
Italijanski vojni cilji.
„Tribuna" piše: Stojimo pred koncem vojne. Za Italijo se razume samo ob sebi, da obdrži svojo najvažnejšo kolonijo Tripolitani-jo. Naši vojni cilji so pač po principu, ne pa v praksi taki, kakor so bili leta 1917." — V svojem govoru je predsednik italijanske zbornice Marcora slavil zvezne armade in odklonil avstro-ogrski mirovni predlog in je nato naznanil mirovne pogoje entente, ki so : Obnovitev Belgije, Srbije, Črne gore; odstop vseh ozemelj Italiji, ki ji etnografsko pripadajo, pripoznanje pravice do narodnega življenja vseh zatiranih narodov.
j Princ MaksimilijanBadenski I
Za naslednika grofa H e r 11 i n g bil je imenovan za kanclerja nemške države princ
IVfoKarircHfcn von Badin.
Maksimilijan Badenski, katerega imenovanje se splošno odobruje.
Preobrat v Nemčiji. Nova nemška vlada.
K.-B. Berlin, 6. oktobra. Princ Maks Bad en s ki je bil danes imenovan za dr- ; žavnega kancleija in za pruskega ministra zunanjih zadev. V soboto je v seji državnega zbora, ai je bil sklican v ta namen ob 1. uri popoldne, razvil svoj program. Državna tajnika brez portfelja bosta državna poslanca dr. Gröber (centrum) in Scheidemann (soc. demokrat). Drž. tajnik notranjih zadev dr. Walbraf je prosil za odpust. 'Njegov naslednik bo neki poslanec centra. Na čelo novega državnega, delavskega urada bo postavljen drugi predsednik generalne komisije strokovnih društev državni poslanec Bauer (soc. demokrat). O vprašanju, če se ustanovi od zunanjega urada neodvisni državni tiskovni urad pod vodstvom še enega državnega tajnika iz parlamenta, se še pogajajo. Imenovali hodo več državnih podtajnikov iz srede ljudskega zastoptva. Oseb še niso določili, ker se še pogajajo. Prusko trgovinsko ministerstvo prevzame mesto odstopivšega državnega ministra dr. S y-d o w a državni poslanec Fischbeck (napr. ljudska stranka).
Čehoslovaki — morilci.
Iz Dunaja se poroča, da so Čehoslovaki umorili podpredsednika katoliškega šolskega društva dr. med. Frica Gašperja Schwarz, ki je bil kot vojni vjetnik v Sibiriji. Z njim so umorili tudi 15 drugih vjetih zdravnikov in 500 nemških častnikov.
Ljudska veselica, ki se dne 6. oktobra radi odpovedi godbe ni mogla vršiti, vrši-se sedaj v nedeljo 13. oktobra 1.1, v ljudskem vrtu (Voksgarten), Ptuj. Prosim torej slavno občinstvo mesta Ptuj in okolice oprostitve, nade-jajoč se sedaj mnogoštevilnega obiska. Za izbrano godbo, pijače kakor kuhinjo se bodo poskrbelo. Velespoštovsnjem Jochimsen.
Zgradba sirotišnice in vzgojevališča v Ptuju. Vso jugoslovansko časopisje se že nekaj časa sem peča z zadevo zgradbe sirotišnice in vzgojevališča v Ptuju. Kakor vsikdar, pokazali smo tudi sedaj, da bije naše srce za človekoljubnost in pravo ljubezen do bližnjega, ker smo se očetovsko zavzeli za uboge sirote naših, za domovino padlih vojnikov. In to jih hudo peče in boli, zato so morali svoje politične nosove tudi v to patrijotično zadevo vtikati. Vsikdar, kadar se kaj patrijotične-ga ustanovi j a, se jezijo in tarnajo, medtem ko mi delamo, napredujemo in se jim posmehujemo. ; Kajti prav dobro vemo, zakaj se čez vse take ustanere hudujojo. -Zatfe, ker hočejo z boj-kotom državo iz vseh svojih temeljev čim- j prej dvigniti iz zgolj vzroka, da si olajšajo na ; znotraj in zunaj države svoje politično stališče. Kogar pa človekoljuben čut do ubo- . gih sirot ne gane, ta pa ne potrebuje darovati za to ustanovo niti vinarja. Ne rabimo prisiljenih darov. Z darovi usmiljenih blago-srčnežev in%našimi prispevki pa hočemo mi sami iz hvaležnosti do padlih vojnikov zgraditi ubogim sirotam primerno vzgojevališče in napraviti iz njih vredno člane občinstva. ! Ne potrebujemo torej vaših prispevkov, noče-' mo vas izkoriščati, ker vemo, da ste za isti Krekov spomenik komaj toliko skupaj spravi-li, čeravno ste zato po vaših listih celo leto ■ bobnali in ne maramo tudi nič od vas, ker bi vam drugače primanjkovalo denarja za Koroščevo krono, kateremu bi potem name-! sto iste morali posaditi na glavo pol votle I buče.
Beguncem. Gospod A. Saghin se je : preselil in ne deluje več v oskrbi beguncev ' ces. kr. okr. glavarstva Ptuj, zato se naj j vsa prej na njega naslovljena pisma od se-i daj naprej pošiljajo na evidenco beguncev. ; On stanuje sedaj v Gradcu 6, Maigasse II.
Vojni album polka dragoncev št. 5. C. in ! kr. polk dragoncev štev. 5 izda pod naslovom ! „Vojni Album polka dragoncev 5" velikopotezno knjigo v besedi in sliki v nemškem in slovenskem jeziku. V tej spominski knjigi pridejo imena, slike, in dejanje junakov tega polka. Vnjej bodo ovekoveč tudi številni zgodovinski kraji, kjer se je polk slavopolno bojeval. Noben tovariš, noben član obitelj in noben prijatelj polka naj no opusti si nabavati te knjige, ki bi naj vselej bila kot spomin na veliki čas in bi pričala o velikih junaštvih njegovih dragih. Čisti dobiček vojnega albuma je narejen za podporo vdov in sirot in revnih invalidov moštva tega polka. Ljudska izdaja vojnega albuma stane pri predplačilu 30 K, po povzetju 50 K, dična izdaja pri predplačila 40 K, po povzetju 60 K. Naročila in zneske z označbo komadov, ime in naslov naročnika, zanesljivega domovinskega naslova
tistega, kateremu bi se naj knjiga poslala, sprejema uredništvo vojnega albuma dragons-kega polka štev. 5 v Mariboru. Približni rok, ko bo izšel vojni album, bo naznanjen po dovršenem uredništvu dela. Predplačila se z ozirom na dobrodelni namen zelo hvaležno sprejemajo. V interesu popolnosti te spominske knjige se vabijo k sodelovanju vsi pripadniki in prijatelji polka in se prosijo, da odpošljejo za vojni album slike s front, slike skupin, slike padlih, pogrešavnih, odlikovanih, v vojnem vjetništvu se nahajočih, nadalje, rižbe literarične doneske, dogodbice na fronti i. t. d. Slike in slike s front se vrnejo lastniku nepoškovane.
Graška vzgojiteljica — morilka. V Bala-tonszentgyörgy na jezeru Platten je bila soproga trgovca Aleksandra Weiss umorjena. Kot činiteljico so aretirali na južnem kolodvoru v Ofen-Pestu 40-letno vzgojiteljico Me-lanijo Fichler iz Gradca. Umorjeno je oropala perila, obleke in 10.000 kron denarja.
Pod sumom umora aretirana. Sovedui-
ca grešne ljubezni odstranjena. Iz Celja se poroča: Posestnica Cecilija K a m e n i k iz Hudine pri Konjicah, katere mož se nahaja od začetka vojae v fronti, imela je že delj časa s posestnikom Florijanom R a v n j a k ljubavno razmerje. Čeravno sta obadva to-le sosedom strogo prikrivala, imela sta vendar sovednico in ta je bila pri Kameniki uslužbena 60 letna dekla Roza P a h e r n i k, ki je svoji gospodinji to početje večkrat očitala in jo svarila. Dne 29. avgusta poslala je Kamonik deklo po moko v mlin, ki je oddaljen eno uro hoda od hiše. Od tega časa je dekla zginila iu so našli njeno truplo še le deseti dan kot mrliča v Kotnig-jarku ležati. Razširila se jo vest, da je bila Pahernik od ljubimca Kamenike, Florijana Ravnjak, s pomočjo svojega brata Johana umorjena, iz strahu, da ne izda ljubimskega razmerja možu Kamenike, ki se je imel pred kratkim vrniti. Ker še druge okolnosti ta sum potrjujejo, so bili Kameaik in- brata_ Ravnjak aretirani.
Razveljava ravnilnih vinskih cen. Centralna preizkuševalna komisija cen je svoječasno izdane splošne ravnilne cene za vino razveljavila. Novih ravnilnih cen se ne izda.
Vojna kuhinja za srednje sloje v Mariboru.
Mariborski občinski svet je soglasno sklenil ustanoviti vojno kuhinjo za srednjo sloje. Za : prvo nabavo živil je namestništvo pripravlje-i no proti poroštvu posoditi občini znesek 30.000 kron.
Naveličal se je živeti radi vojnega oderu-gtva — kar res ni čudno — prižigalec sve-• tilk Mihael Mader v Gradcu. Obupal je nad ' razmerami, potožil svetu s pismom svoje gorje in se je obesil.
Cigan ustrelil cigana. V gozdu blizu St. ! V i d a sta se srečala dva cigana, katera sta i se že od preje sovražila radi nekih ukrade-j nih vojaških dokumentov. Beseda je dala be-i sedo, nakar sta segla po orožju. Konec je bil ta, da je na mestu obležal cigan Anton B r e š č a k, 22 let star, zadet v prsa. Težko, da bi okreval, ker je rana nevarna.
Uspešna hišna preiskava. Pri nekem ! trgovcu z mešanim blagom v vasi blizu | C e 1 o v c a, so napravili hišno preiskavo ter \ so našli 600 kilogramov sladkorja v kockah, ' 60 kilogramov predvojnega mila, 2000 kilogramov žita za kruh, 8000 aavojev vžigalic in 500 kilogramov posušenega mesa. — Ta že prav lahko vzdrži v teh hudih časih. — Prav po avstrijsko: eden pogine od gladu, drugi pa se preobje.
Razne vesti.
Padanje vinskih cen na Ogrskem. V cenah ogrskih vin nastalo je zadnje dni prav pomembno padanje. Medtem, ko je še stal hektoliter vina 1. t. m. 1000 in cena dne 3. že bistveno manje in celo pri močno znižanih cenah najde vino v nekaterih krajih le malo
kupcev. To naglo padanje cen se pripisuje vojnim dogodkom zadnjega časa na bojiščih. Ljudje pravijo, da se zna ta zadeva še znatno poslabšati.
Vojaške oprostitve. V prvi seji poslanske zbornice so vložili poslanci Friedmann in tov. na domobranskega ministra naslednjo interpelacijo : Gladom zanesljivih vesti so se v zadnjem času ukrenile odredbe, da se v velikem obsegu razveljavijo vojaške oprostitve — v Avstriji je menda 75.000 oproščen-cev. Z ozirom nit pomanjkanje ljudi v zaledju naj domobranski minister gornje odredbo, ako so se izdale, razveljavi.
Atentat na vojaškega guvernerja v Belgra-du. Dne 3. oktobra je poskusila atentat na avstrijskega vojaškega guvernerja r B .-Igrači u barona Rhemena 25 letna Loposiava B o-sinovičeva pred guvernersko palačo. Hotela mu je izročiti neko prošnjo, v drugi roki pa je držala pripravljen revolver. Guvernerjev adjutant je Bosinovičeri pravočasno izbi! revolver iz rok. Pravijo, da je Bosinovi-čeva, zelo histerična, noseča ženska, ki je imela že dostikrat opraviti s policijo zaradi motenja javnega reda.
Denarne pošiliatve za naše vjetnike v Italiji. Skupna centralna pisarna oddelek E za vojne vjetnke na Dunaju I., Graben 17 naznanja, da sprejema denarne pošiljatve za naše vojne vjetnike v Itaiiji do višine 500 lir. Naslov mora biti povsem natančen.
Zakonski načrt o vojaški priskrbi z dopolnilnim zakonom o dodatnih rentah je vlada 1. t. m. predložila zbornici. Dočim se prvi zakon glasi enako kakor ogrski, se pu drugi bistveno razločuje od ogrskega. Ogrski zakon omejuje dovoljevanje dodatnih rent na inteligenčne sloje, dočim se določbe avstrijskega raztezajo tudi na delavsko in kmetske osebe.
Stavka v dunajskih gledališčih. 1. oktobra so pričeli na dunajskih gledališčih stavkati igr lci in se niso nikjer vršile skušnje. Na vseh odrih so se vršili shodi lokalnih zvez, na katerih so odklonili predloge gledaliških ravnateljev.
Kolera V Berlinu. Wolff poroča: V Berlinu je v zadnjih dneh obolelo 7 oseb na azijski koleri, 6 jih je umrlo.
Tihotapci usnja zaslužili nad 7000 milijonov kron. Poljski poslanec inženir Angermann je objavil zanimive podatke o oderuških dobičkih, ki so se zaslužili v tihotapstvu z us-nj< m. Centrala za usnje je dala leta 1917. stri. j iti: 1,100.000 govejih in 100.000 konjskih kož. Ker izdelajo iz ene kože 50 parov podplatov, bi bili lahko izdelali 60 milijonov parov podplatov. Če se računa, da odpade vojaštvu 24 milijonov podplatov, je ostalo civiinemu prebivalstvu 36 milijonov podplatov. Kje je t) usnje, ker ljudje ne morejo nikjer kupiti podplatov ? Gotovo je v skladiščih tihotapcev. Koliko so zaslužili oderuhi ? Poslanec Angermann računa tako-le : Centrala za usnje je izdelala leta 1917 1 milijon 200.000 kož; vsaka koža vrže 15 kg usnja za podplate; izdelali so torej 18 milijonov kilogramov tepljancev. Če odračunamo polovico za vojaštvo, ostane civilnemu prebivalstvu 9 milijonov kilogramov. Centrala prodaja tepljance' 13 do 20 K kg, v tihotapski kupčiji so pa prodaja kilogram usnja na zahodu države s 150 K, na vzhodu države pa s 300 K. Oderuška tihotapska kupčija zasluži torej pri kilogramu povprečno do 200 K. Pri 9,000.000 kg je zneslo to leta 1917. okroglo 1.800,000 000 K. Tako razmere so že štiri leta. Če je tudi ta račun le približni, le kaže, kakšne velikanske svote so brez potrebe izželi prebivalstvu. Posl. Angermann je zahteval, naj nastopi državno pravdništvo proti temu velikanskemu oderuštvu.
Jedilna mast iz žira (bukvic). Bogato žetev, koje nismo pričakovali in za katero ni bilo nobene delavske skrbi, katere tudi ni sejala nobena človeška roka, nam obetajo letos bukovi gozdovi v korist pomanjkanju masti. Žir — ta na olju bogati sad bukve — ki je druga leta le malo obrodil, visi letos na ogromnem številu v gostih kronah bukovih dreves in kmalu bodo krita cela tla s tem sadom. Takrat pa jih moramo nabirati, da
jih za pridobitev olja in masti izkoriščamo. — Bukvice sprejemajo se po vrednih cenah od avstrijske centrale za mast in olje, akcijska družba — in v manjših množinah — skozi prevzemna mesta glavne nabiralnice pri c. kr. uradu za ljudsko prehrano. — Da se nabiralcem raz ven plačila zagotovi še pomembni delež na olju, iz teh bukvic, da se jih s tem k" nabiranju vspidbuja, je centrala za mast in olje v sporazumu ces. kr. trgovskega mi-nisterstva in ces. kr. urada za ljudsko prehrano kot premijo za oddajo od vsakih 100 kilogramov žira (bukvic) določila prejem 3 kilogramov jedilne masti za ceno 15 K za 1 kg. Ta kot premija za prostovoljno nabiranje bukvic obljubljen dodatek masti se ne zaračuni v r&-cijonirano množino masti. — Upati je, da se bode spravljanje bukvic splošno z intenzivnim interesom izvrševalo, da zadobi oskrba masti izdatne množine tega danes tako dragocenega oljčnega sadja. — Strokovnja-ška cenitev računi, seveda ne na natančni podlagi, da bi se lahko nabralo letos v monarhiji okoli ..500.000 meterskih stotov bukvic. Gotovo je spravljanje bukvic radi občutljivega pomanjkanja ljudij zelo otežkočeno, ker padajo ravno v času naj nuj šega poljskega dela in setve in se po teh delih vendar zadobi nekaj prostih delavskih moči. Ozirom na izvanredno važnost zagotovitve letošnje žitne žetve z» našo gospodarstvo masti, bi bilo živahno pozdraviti, če bi dobili šolski otroci v času, kadar bukvice najbolj padajo in v na bukvicah bogatih krajih pri ugodnem vremenu takozvane počitnice. Istočasno gre na lastnike gozdov poziv, naj z ozirom na veliko važnost tega neobhodno potrebnega namena dovolijo nabiranje bukvic. Pojasnila vsake vrste, zadevajoča bukvic, podaja rade v olje Avstrijska centrala za olje in mast, akcij ska družba, Dunaj I., Seitzergasse 1, oziroma prevzemna mesta glavne nabiralnice pri ces. kr. uradu za ljudsko prehrano.
Letošnje vino. SečSaj, ko je vinska trgatev v svojem toku, izpregovori se lahko o kakovosti in količini letošnjega vinca že lahko par besedij. Isto v splošnem ne bode presegalo 16 stopinj sladkosti in ga po nekaterih krajih tudi ne bode toliko kakor lani. Kar se pa tiče cen, bode dražje od lanskega. Največjo škodo mu je napravil oidij in z njim zvezano večno deževje.
Nobenega premirja pred izpraznjenjem zasedenih pokrajin.
K.-B. W a s h i n g t o n, 8. oktobra. Nota državnega tajnika na švicarskega poslovodja v odgovoru notejnemškega državnega kanclerja sledečo besedilo :
Državni urad, 8. oktobra 1918.
Moj Gospod! Imam čast potrditi v imenu predsednika prejem Vaše note od 6. oktobra, ki je vsebovala naznanilo nemške vlade predsedniku in jaz sem od predsednika pooblaščen, Vas prositi, da naznanite državnemu kanclerju sledeče:
Prej,ko na prošnje cesarsko nemške vlade odgovori in da se odgovor tako odkrito in ravnočutno poda, kakor važni interesi, ki ga vsebujejo, to zahtevajo, smatra predsednik Zvezanih držav važno, zagotoviti si natančen čut note državnega kanclerja. Ali meni državni kancler, da bode cesarsko-nemška vlada pogoje, ki so bih podani od predsednika v svojem poročilu na kongresu Zed in jenih držav od dne 8. januarja in v sledečih poročilih kar tako sprejela in da bi bil namen k vstopu v pogajanja le ta, sporazumiti se le čez praktične pojedinosti njene porabe?
Presednik Zedinjenih držav se smatra dolžnega, k predlogu premirja izjaviti, da se ne čuti opravičenega, vladam, s katerimi je vlada Zedinjenih držav proti osrednjim silam zve-5 zana, predlagati premirje dokler stoje armade
Gi
OY
Pri nas ,va v d ot ohra Pri n; in goz em jim sveže bijo tu . poten obdrže koših, po p i kroi pa n< m prap celo
teh sil na njih zemlji. Dobra veri vsakem razgovoru je odvisna seveda o trditvo osrednjih sil, da svoje čete iz nih. pokrajin takoj nazaj potegnejo.
Predsednik se smatra tudi k tem! šanju upravičenega vedeti, če kancler, le za tiste silo države, ki so do sedaj vodile. On smatra odgovor na to vpi od vsakega stališča za izredno važen.
Sprejmite, moj gospod, ponovno zi vilo mojega visokospoštovanja.
Robert
Tri vprašanja Wilsona.
Prvo vprašanje: Je-li Nemči točk Wilsona brezpogojno sprejela, ta bi predlagana pogajanja no šla čez te ^^ marveč, da bi se posvetovalo le čezl?c praktično vpeljavo?	aj ietj n
D rugo vprašanje: Ali je NenAnpirja č pripravljena, prej ko Wilson svojim zave» drugo kom premirje sploh še predloži, izp:mp,riem niti takoj vse zasedene pokrajine ? ' °™a7 Sz(f
Tretjo vprašanje, če govori p;ia. Ko s Maks Badenski v imenu cesarja ali ljudstev ki jc '
i ko je
Avstrijsko uradno poročilo od srede. mpir 'fnc
nas \ p
K.-B. Dunaj, 10. oktobra. Uradne11 tega danes razglaša :	¿,.......
Italijansko bojišče. Italijani gorski ogenj povišal se je na ceh gorski froP .
znatno. — V Davne-dolini, ob Adižil.......
neposredno vzhodno Brente prišlo je do®iec, fanterijskih bojev, ki so za nas ugo®aj> * potekli.	it, 2.
Balkansko bojišče. V Albaniji», 28 Francozi in Srbi v izpraznjen Elbassan vir- """ rakali. — V vzhodni stari Srbiji nobeni JC1A sebni dogodki.	ölU
Z a p a d n o bojišče. Na včerajšnjL 4L težkih odpornih bojih imele so avstro-ogi^ |J čete feldmaršallajtnanta Metzger slavi delež.	"	gef generalštal Voj;
i]e „
Nemško uradno poročilo od srede. frun!
K.-B. Berlin, 9. oktobra. Iz velikefS08*01 glavnega stana se poroča:	Ii sc
Zapadno bojišče. Med Cambrai?00 ( S. Quentinom se je bitka iz nova vžgaire ¿b Pod vstavo ogromnih artiljerijskih mas, poT" pritegnitvijo tankov in letalnega brodovja, a padel je Anglež v zvezi z Francozi in A rikanci našo fronto od Cambraia do S. Qu tina. Na severnem napadalnem krilu je naval sovražnika po trdem boju proti poldne zapadno od Cambraia na Boliain vodeči c zlomljen. V večernih urah izjalovili so se kaj ponovni napadi sovražnika. Na obeh stij neh v smeri Le Chateau vodeči rimski c posrečil se je sovražnik globok vlom naše črte. Vstavili smo njegov sunek črti Valincourt-Elincourt in zapadno od haina. Na južnem skrilu napada zamogel sovražnik le malo ozemlja pridobiti. JužjK* Montbrehaina boreče se čete odbre so vseP® napade sovražnika v svojih prednjih infant« rijskih pozicijah. Od vloma sredi fronte o| | strani ogroženi, morali so zvečer svoje kril«) M na zapadni rob Fresnoy—Le Grand nazaj vzeti.
V Champagni so Francozi in Amerikanci^( med Suippe8om in zapadno Aisne pod veliko! močjo pričeli svoje napade. Po našlih poveljiH stremili so zopet za predor skozi našo fronto Že le obojestransko S. Etiene vdrl je sovražniki v naše črte. V popoldanskih urah peljanl protinapad vrgel je nasprotnika zopet nazajl — Na ostali fronti so se napadi sovražnika popolnoma izjalovili. Krajevna vlomna mesta Pr so bila v protisunku zopet očiščena.
Pj
Prvi generalkvartirmojs^-ri q Ludendorfi. K
Zahtevajte ,Štajerca/

Gospodarske stvari.
Ohranjevalna lastnost praprota.
Pri nas je le malo poznana tista lastnost prapota, uživa v drugih deželah precejšnjo upoštevanje, nara-kot ohranjevalno sredstvo za razne kmetijske pri-Ike. Pri nas ga poznamo samo kakor plevel na trav-in gozdih, ter ga rabimo kot steljo. Na pr. na An-eškera jim služi za zavijanje sadja, ker baje ohrani je sveže in ga obvaruje pred plesnobo. Na severu rabijo tudi za zavijanje ravnokar vlovljenih slanikov, jih potem pošiljajo v daljne kraje, da se tako naj» 2;e obdrže sveži. Na Angleškem prevažajo mlad krom-v koših, ki so jih preje izpolnili s listom praprota, se po poti gomjelji ne pokvarijo in ne začno gniti. arejši krompir se v večjih množinah shranjuje v jame, jih pa ne izpolnijo kakor pri nas s slamo, ampak z tjera praprota. Na tak način se ohrani krompir zdrav "J1'1 kozi celo zimo. Zanimiv je ta poskus, ki so ga pred ekaj leti napravili. Izkopali so dve jami za ohranjenje rompirja čez zimo. Eno so obložili ob straneh z sla-10, drugo s praprotnim listjem. Nato so obe napolnili s rompirjem, Ki so gav povrhu pokrili deloma s slamo, jloma s praprotom. Obe jami so potem enakomerno suli z zemljo. Tisto leto je vladala izjemno stroga princ Jma. Ko so spomladi odkrili jame, našli so krompir v i, ki je bila krita s slamo, popolnoma segnit, med-ko je bil v oni, ki je bila pokrita s praprotom, ompir popolnoma zdrav. Dobro bi bilo, da bi tudi nas vpeljali take poskuse in se prepričali o vred-isi! tega ohranjevalnega sredstva. Iz Kmetovalca.
se
zanesljiv, z dovolj delavskimi močmi, sprejme se pod zelo dobrimi pogoji. Ponudbe na Richarda
Ogrisek, vinograd Sturmberg,pošta Poss-5i6nitzhofen pri Mariboru.
tjs.li. iluiii glavarstva lirilir.
dne 28. septembra 1918. Štev. 708. Zgradba.
kakor cement, apno, zidna in strežna opeka zamenja se proti svinjski klaji kakor za svinjski krompir, repo, buče itd. Ponudbe na mestnega stavbenega mojstra Ubalda Nassimbeni v Mariboru, G-artengasse št. 12.
Priden trezen
517
520
se takoj sprejme pri Aleksandru Grundner, Rotschach pri Konjicah.
Loterijske številke.
Butec, 9. oktobra 1918:	29, 4, 85, 44, 2.
ima j, 6. oktobra 1918:	48, 48, 89, 44, G5.
at, 2. oktobra 1918:	21, 12, 49, 83, 88.
ne, 28. sept. 1918:	81, 65, 29, 47, 64.
a fronto prepovedan!
Vojaška oblast prepovedala js dostav-ije „Slovenskega Gospodarja" vojakom
fronto. — Kdor čita ta veleizdaj&lski ¡lovanski list, se tej odredbi ne čudi, se k večjemu, zakaj se je to tako o odredilo in — zakaj še se ne pre-e drugih sličnih listov.
rezen. priden mlinar
izvežban, na umetnem mlinu in ki se razume na kmečko mletje, sprejme se takoj pod dobrimi pogoji pri Aleksandru Grundner, Rotschach pri Konjicah
519
Slovenski Gospodar" t p »; J n « Jnl|u
a frnntn nrcnnvftlan! T I I 11111(1 II KI it
katera murne vsako delo- (tudi z otrokom) se sprejme takoj. Gostilna Stanič na Bregu pri Ptuju.
525
rudečerjava, je izginila ali bila ukradena. Pred nakupom se svari. Najditelju se zagotovi 100 K darila. Josef Strobl, trgovina dslikate3 v Sternthalu pri Ptuju.
Gar. neškodljiva za vsako staro*:;:,
Mmi&M pisen v prit vpoiloi na zazpolasn.
Zagotovljen uspeli
Iiscfsia zahvali
Polna krasita pr$a ta«eiOr.i.mPragaratelm\!LLackfersri.5|K
dobite pri rabi	520 Poštnina posebej. Ra«poŠiljai-7 strogo diskcetaa.
trta/i Hw S Div b/im« nn r\wtn Zalogd r.,¥arsbora: K**™ fi .,wgejju varab s % letor^ .,bunj>
fflcu. ur. A. iiIa m6ID6 Za PrSa,j,oraa^ m	?	p
r	;el«inuh, r droion;i A. feauS, iu „A-ira-Drogeri*.
mm mm n
Povodom razglasa c. kr. ministerstva za javno delo i od 18. junija 1918, št. 36968|b i je c. kr. namestništvo z razglasom od 4. julija 1918, št. i 141110331918, odredilo, da bode podiranje starega dravskega ¡ mosta v Mariboru javno oddano z izjemo zidane opore in pod izključkom desnem I bregu najbližje ležečih 3 ograj, j Potom konkurenčne od-! ločbe izdelani in obloženi po-I goji podajo naj se z, kakor ; tudi brez ozira prepustitve I dobljenega lesa in železnega ! materijaladonajpozneje30.ok-i tobra 1918 ob 10. uri pred-poldan v povprečnih zneskih pri stavbenem oddelku ces. kr. okrajnega glavarstva v | Mariboru, j Konkurenčne odločbe in j pogoji so na vpogled v ime-! novanem uradu, izba št. 20.
za moške, ženske in otroke iz prima švedske celuloze tkani, izvrstne, pralne vrste: floški predpasnik, prima.........................za
>	iz prima kepra.....................>
»	neraztrgliv, garantirano, ne premočljiv, posebno širok, in velik . >
Ženski predpasnik, gladek, plav, brez nastavka................»
gladek, plav posebno velik in širok, brez nastavka.....>
»	gladek, plav z nastavkom................»
»	pisan, brez nastavka...................»
»	pisan, posebno velik in širok...............»
»	pisan, z nastavkom...................>
?ralni prt — gospodinjski predpasnik, brez nastavka...............
'raktičen pralni prt — gospodinjski predpasnik z nastavkom, brez oprte.....>
'redpasnik za deklice iz ponarejenega usnja, za 9 do 14 let.........»
'redpasnik za otroke iz ponarejenega usnja, za 5 do 8 let..........>
)bleka za delavce in monterje iz staničnine, plavi, prima gradi........»
elavski mantelji iz staničnine, plavi ....................
uhinjski prti iz staničnine, za V* tucata..................»
SNP Razpošiljatev le proti poštnem povzetju po razmerju zaloge po vrsti došlih naročil.
tto Eatz, tkalnica in tovarna predpasnikov
Prag, I., Zeltnergasse 14/26.
komad K	1250
> »	21-50
» >	30 — 0-_
1 >	0 — 20 —
» >	18-—
» »	10 —
> >	22 —
> »	2050
» >	19 —
> 1	33 —
» >	18-—
1 »	15 —
» »	86-—
» »	68'—
» >	42 —
vojni invalid, nemškega, slovenskega in italijanskega jezika zmožen, samostojen, išče mesto v Spodnještajerski, Hrvatski ali Ogrski. Sprejme tudi nadzorstvo vojnih vjetnikov. Ponudbe na upravo „Štajerca."
lili
Huatiai iuhD (Mil) „laill
so suhi za rabiti za kose, srpe, kakor za vse' debele in fine rezilne inštrumente. Oni imajo eno nepokvarljivo brusilno moč. Za dobiti v partijah po 100, 200 -300 kosov po 3 K za kos. Polovico proti najprejplačilu, ostanek proti povzetju brez embelaže pri M. JURIČ, Zidani most (Steinbruck).	515
9 ima
se dobi proti živlenjskim sreistvam v Mariboru, Rudolf-Puffgasse št. 22, duri št. <3. 522
Majhna kmetija
5 joh dobrega grunta je proti takojšnjem plačilu za prodati. Ponudbe na Fr. E. Magnet, Volkermarkt, Koroško.
fpSF" so vinarjev
se brezhibno kakor novi popravijo iz 6 nogavic ali 4 zoknov dobite 1 par. Postavno zavarovano. Mnogo priznalnih pisem. Briider Slawitsch, sprejemno mesto I. mariborske popravljalne delavnice za nogavice in zokne, Waiy Omann, Haribcr. Burggasse Nr. 15. 96
(za eno dopisnico) Vas stane moj katalog, katerega se Vam do-pošlje na zahtevo brezplačno. Ces. in kr. dvorni Iiferani «srni* Konrad, razpožiljalnica v BrUxu št. 1786 (Češko.) I-a br.tev iz srebrnega jekla K T—, 9—, 11'—. — Varnostni brivni aparati, poniklj?ni K 7 o0. Dvorezna rezervna rezila (Re-serveklingen) za tucat K 12'—. Aparati za rezanje lasi in brade K 26 -28. Razpošilja proti povzetju ali naprej-pošiljatvi. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj,	376
Vsak svoj lastni reparater!
Moje Lumax roČno-šivr.lno šilo Sije štep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamore* usnje, raztrgane X Čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, štofe za ?r~iji| šotore, filc, kolesne man tel je, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno po'rebno za \sako-gar. 'zborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za Ua( športne ljudi. Trdna konštrukcija izredno lahka rabo Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega v® Sila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in na-\ji t vodilom za kos K 4'50, 3 kosi K 13*—. — Razpošilja le Vj I proti povzetjuT^oštnina posebej, po Johanu Jellenz, Vj trgovina usnja v Celju. Naprejprodajalci dobijo rabat.
W	114
kraste, srbenje, garje in kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Velika posoda K 5 —, družinska posoda K 9'—. Prašek (štupa) K 3'—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. — Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apotheke Ulmer ParatoI-Werke in Budapest VII-20., R6zsa utca 21. 472
Podplatne zaščitnike (Sohlenschoner)
iz pravega jedrnatega usnja, za 1 par manj. Sih čevljev I. K 3—, za večjo vrsto II K 3-50, za veliko vrsto III. K 4'— za največjo vrsto IV. K 4-20. Pod.datni zaščitniki iz posebno močnega jedrnetega usnja, za kg K 45.—, srednje blago K 85-—, bolj tanko blago K 25-—, podpetniki za dame iz pravega jedrnetega usnja 80 mm, za tucat K 14-—, 32 mm K 18 —. Okrogli podplatni zaščitniki iz jedrnatega usnja 30 mm, za tucat K 14—, 32 mm K 18-— Okrogli podplatni zaščitniki iz jedrnetega usnja K 25-—. Kovi-naste podplate iz 3 delov, za par K 6-—, podpetniki iz kovine za par K 2-50. — Najboljšo barvo sveta za barvanje obleke z po-rabno nakaznico v vseh barvah za paket 60 vin. Pri večjih naročilih popust. Prtiči, (servieti) iz papirja za gostilne in kavarne, prvorazredno blago št. 1., 500 komadov K
24-— št. 2., 500 komadov K 28-— Razpošilja vsako množino proti povzetju ali proti naprej pošiljat vi zneska B. KLEIN, Gradec, I., poštni predal 57.	464
Anbote an die Kellerei Welt), Pettau.
In sadni jesifi -
kupi in proda trgovina Briider Slawitsch, Ptuj
&!sižfoe, učence, stano» ranja in posestva
T Ptuju
izvršuje
vrste posredmija najhitreje.
k pojasnila v mostni «tražfli« (retevi).
Ponudbe na kletarstvo (Novi
Ptuj.
I* tepelj Bestien
Doprsna silita v naravni vžlikssti
se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22*— Prosim naročila na Marko Ernsf, Gradec, Kloster-wiesgasse 25. 120
za barvanje volnenega svilenega in platnenega blaga, ter za barvanje delavnih srajc za prebarvanja starih oblek se dobijo sledeče: Črna, modra (plava), rujava, rudeča, zelena siva in lila y zavitkih sedaj še po 60 vinarjev v trgovini barv za obleke
z večimi d močmi se pri F. C. Ptuj, Haup
Vara plačam. d n e h brez
bolečin. Cena ene posodice z caraoci skiiE pismom K 2'75, 3 iK.aodice K 5 50, 6 posodic K. 8 50. Stotero zai-vplnih pisarn. Keir.Biw, K»80biu ¡.Kaša*» I postni predal 12/614 (Ogrsko
ma presenetljiv uspeli pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono.
„Št. Valentinov redilni pražek za prašiče"
ie edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. I zavoj stane I krono. Naroča se pri Josip Berdojs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov.
Vsak si lahko barva obleko in platno sam, ker vsakemu naročilu se pridene slovensko navodilo.
Za eno žensko obleko je treba 7 zav. barv^. Za eno žensko bluzo je treba 3 zav. barve. Za en ženski predpasnik je treba 2 zav. barve.
Razpošilja se po poŠti.	497
s 4—5 de močmi se Punudbe Pugel š Leiters pri Ma
Pridna, zanisljiva
ii m IL vsake vrste> j«* °dPadki f novega sukna, krojaški ostan-I ki, raztrgane nogavice, raz-«0S8VM trgane obleke gospodov in žensk, stare postelj ske odeje, koene kosti, konjske repe, svinjsko ^ dlako, kožuhe zajecv in lesic
kupuje po najboljših cenah	51
M. Thorinek & Co., Celje
Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cene.
(postavno varovan)
¡zborno pripraven za razdrobljenje vseh vrst mesa, zeleojave, fižole itd. Cena za komad
ne premlada, se takoj sprejmeta pri na Bregu.
Kdo ve kaj o mojem Matiji Gerlj, ki je
18. novembra 1917 z Inf.-komp. 4,33 na bojno polje prva in zadnja njegova do naslovom Inf-Reg. 100, 11, komp., Feldpost 293 je pi 17. decembra 1917, naj Kat. GerSj, Rupa22, pošt šane. Tisti dobi dobro p
Tisk : W. Blanke t
jgpjLflBtfB^MM ™ Universalni mlin
ffli J/ za ma'(
•/	izborno pripraven za
^^^SSSS^SlLiffM mletje maka, dišav, ore-
IJ^^^hov, sladkorja, kave itd. Cena za komad
^^^^ - * gp	K 24'—. 480
Mlini za mletje in šrotanje kosti K 320—. Stiskalnice za krompir in sadje K 20'—. — Razpošiljatev od Dunaja proti vpošiljatvi zneska skozi generalno zastopstvo
MAX B0HNEL, Dun*j, !V., ifiaiiaiteteSI! 27/flbi. 51
Prospekti zastonj.
Za Gornje-Haloze sprejmeta se 371
1 viničar ali 1 viničarka
ki sta izvežbana v vseh vinogradniških delih. Dobita dobro plačo in polje, ki ga lahko za sebe obdelujeta. Eden viničar naj ima 4 delavske in drugi 2 delavski moči. Vprašanja i na Jos. Goriupp, Ptuj.
■	za 13 kg čiste svinjsko
IGUSclVci. mast* dam eno veliko v J	jelenovo kožo. — Lorber,
Maribor, Bism&rckstrasse 14. 518
Izdajatelj in odgovorni urednik: Alois Irgl