527 Letnik 41 (2018), št. 2 posameznih k at egorijah: šo lstv o, gospodarstv o, v sak danje ži v ljenje, v ersk o ži v ljenje. Gr adi v o so dijaki natančno popisali in g a nat o r azvrstili še na panoje in v vitrine. Načrt o v ali smo, da bomo r azsta v o v Bogo - jini pripr a vili v okviru K ošič e vih dni, ki pa so le - t os, žal, odpadli. Iz zag at e nas je r ešil dr . Stanisla v Z v er , ta mk ajšnji župnik, ki je za r azsta v o ponudil pr ost or e župnije. Oba s v a bila mnenja, da bi bilo najbolje r azsta v o imeti ob maši, saj je tam priso - tnih v edno v elik o ljudi. Ur adno odprtje r azsta v e je bilo tak o 2. sept embr a pri nedeljski s v eti maši. P o r azsta vi, ki je bila na og led d v a t edna, se je v se gr adi v o vrnilo lastnik om. Čepr a v se je 28. tabor šele dobr o k ončal in so g la v e še v ed no polne v seh doži v etij, že r azmi - šljamo o 29. taboru. Napo v emo lahk o, da bo ta sigurno pot ek al v Križe v cih na Goričk em, ki so bili še pr ed st o leti naj v ečje naselje na Goričk em. O priho dnjem taboru so ob k oncu let ošnjeg a sa - njarili tudi že dijaki. Zat o je sploh od v eč pisati in r azmišljati o pomenu mednar odneg a ar hi v sk eg a r azisk o v alneg a tabor a! Udeleženci (šest slo v enskih dijak o v , štirje ment orji): Urš k a F r as, Alen Str bad, Aljaž P or e - doš, Mar k o R engeo, Lucija Cör , Lucija F oltin, Jur e Maček, Eszt er K o v ács, Zoltán P ak s y in Gor dana Šö v egeš Lipo v šek. Gor dana Šö v egeš Lipo v šek 31. mednarodno posvetovanje »Arhivska praksa 2018« Tuzla (Bosna in Hercegovina), 26.–28. september 2018 T udi let os smo se ar hi visti imeli priložnost udeležiti, menim da lahk o sedaj že upr a vičeno r ečemo, tr adicionalneg a 31 . mednar odneg a po - s v et o v anja »Arhivska praksa 2018 «, ki se po usta - ljeni na v adi od vija v bosensk o-her cego v ski T uzli, v tudi mnogim slo v enskim udeležencem dobr o poznanem Ho t elu T uzla. Or g anizat orja pos v e - ta sta bila Ar hi v T uzelsk eg a k ant ona in Društv o ar hi v skih dela v ce v T uzelsk eg a k ant ona in tudi t okr at lahk o zagot o vim, da sta or g anizat orja do - dobr a poskr bela za prijetno počutje in občut ek iskr ene h v aležnosti za izk azano zanimanje in so - delo v anje. P ot pr oti T uzli se je začela 26. 9. 2018 v ju - tr anjih ur ah v družbi k olego v iz Ar hi v a R epubli - k e Slo v enije, dr . Gašperja Šmida in Žar k a Štrum - bla t er Alek sandr a La vr enčiča, zaposleneg a na 528 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences Ja vnem za v odu R TV Slo v enija. Kljub prijetni družbi in neutrudnemu v oznik u, v endar zat o nič manj naporni v ečurni v ožnji, smo se pr a v v si r azv eselili priho - da do prizorišča, kjer nas je čak ala nastanit e v , pr ed t em pa še slastna v ečerja, ki je po dne vu, zaznamo v anem s prigrizki in občudo v anjem nesk ončnih zelenih pašnik o v in čudo vit e nar a v e nasploh, še k ak o t eknila. Za popestrit e v druženja ob v ečerji sta poskr bela še dir ekt or P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor Iv an F r as in dr . Mir osla v No v ak, ki sta se pridružila naši mizi. Kljub utrujenosti, ki se je počasi začela čutiti, pa ni k azalo spr eg ledati r azsta v e Drža vneg a ar hi v a Črne gor e z naslo v om Cetinje u Prvom svjetskom ratu, na k at eri so bile r azsta v ljene f ot ogr afije, nastale za časa prv e s v et o vne v ojne na območju nek danjeg a g la vne - g a mesta kr alje vine. K o se nas je utrujenost že r esno lotila, je sledila še zadnja »o vir a« do hot elsk e sobe, in sicer edino delujoče d vig alo, ki začuda in na sr ečo nas v seh kljub pogosti pr eobr emenitvi ni pr enehalo delo v ati. Naslednji dan (27. 9. 2018) je sledila s v ečana otv orit e v pos v et o v anja, ki so g a zaznamo v ali pozdr a vni nago v ori tak o pr edsednik a or g anizacijsk eg a od - bor a k ot tudi tujih in domačih ug lednih gost o v . V v eselje mi je bilo, da sem lah - k o tudi sam pozdr a vil v se udeležence pos v et o v anja k ot pr edsta vnik Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije in se ne nazadnje zah v alil za po v abilo k sodelo v anju v imenu Ar hi v a R epubl ik e Slo v enije in pr eostalih slo v enskih r egionalnih ar hi v o v . Sledila je še pr edsta vit e v in pr omocija publik acije Ar hi v sk a pr ak sa, let os sta izšli k ar d v e knjigi (knjig a 1 in knjig a 2), v k at erih so obja v ljena dela v seh nast opajočih na let ošnjem mednar odnem pos v et o v anju. P o prije tnem kr atk otr ajnem odmoru so se udeleženci pos v eta r azdelili v d v e sk upini, in sicer g lede na t emo pripr a v ljeneg a prispe v k a. V Kristalni d v or ani Hot ela T uzla je pot ek alo pos v et o v anje na t emo Pomen pisarniškega poslovanja v sistemu upravljanja z dokumentarnim gradivom . K ot prv a sta s v oj prispe v ek Pisarniško poslovanje v službi arhivske dejavnosti pr ed sta vila Dar k o R ubčić in Željk a Dmitrus (Hrv ašk a). Sledili so še prispe v ki Samirja Beg ano viča (Bosna in Her cego vina), s k at erim nam je pr edsta vil upor abo avtomatiziranih orodij za upravljanje dokumentov v tožilstvu , prispe v ek Amele Bedak o vić, pr a v tak o iz ar hi v a Bosne in Her cego vine, s k at erim je analizirala predpise s področja pisar- niškega poslovanja v Bosni in Hercegovini v luči veljavne arhivske zakonodaje , Ibr ahim Z ukić (Bosna in He r cego vina) je v prispe v k u poudaril pomen osnovnih evidenc pisarniškega poslovanja v osnovnih in srednjih šolah , Jasmina Latino - vić in Jugosla v V eljak o v ski (Sr bija) pa sta go v orila o potr ebi po sestavi novega obrazca arhivske (akcesijske) knjige. Omer Z ulić (Bosna in Her cego vina) je s pri - spe v k om os v etlil vlogo in odgovornost arhivov v procesu informatizacije dela v matičnih uradih, sledila sta še prispe v k a Marije T odor o vić (Sr bija), s k at erim je pr edsta vila značaj pisarniškega poslovanja v sistemu upravljanja z dokumenti , in Sr đana Si v če v a (Sr bija), ki je pr edsta vil neda vno r eše v anje dokumentarnega gradiva okrožnega, okrajnega in občinskega sodišča v Kikindi. Pr ed vide v ani sta bili tudi pr edsta vitvi prispe v k o v dr . Zdenk e Semilič R ajh na t emo vr ednot enj a arhivskega gradiva pri ustvarjalcu na podlagi standarda ISO 15489-1; 2016 in Matjaža Ašk er ca na t emo pregleda zbirke evidenc dokumentarnega gradiva or- ganov pri reorganizaciji državne uprave , v endar zar adi njune odsotnosti t o žal ni bilo izv edlji v o. Ist očasno so v K ongr esni d v or ani »našeg a« hot ela pot ek ale pr edsta vitv e prispe v k o v na t emo Pomen znanstvenoraziskovalne in izdajateljske dejavnosti arhivov za uveljavljanje oziroma potrjevanje arhivske dejavnosti . Dr . Mir osla v No v ak (P okr ajinski ar hi v Maribor) je prvi pr edsta vil s v oj prispe v ek z naslo v om Čas k ot element za določanje v sebine in k ont ek sta ar hi v sk eg a gr adi v a. Sledil je r ef er at V uk ota V uk otića (Črna gor a) g lede pomena izdajat eljstv a pri u v elja v lja - nju ar hi v sk e deja vnosti. Dr . Iv o Or ešk o vić (Hrv ašk a) je s s v ojim prispe v k om na primeru dubr o vnišk eg a ar hi v a poudaril nujnost pospeše v anja ar hi v sk eg a po - klica in mednar odneg a ar hi v sk eg a sodelo v anja. Mag. Sejdalija Gušić (Bosna in Her cego vina) pa je z ozir om na pr ak so zgodo vinsk eg a ar hi v a Sar aje v o seznanil 529 Letnik 41 (2018), št. 2 na vzoče z izdajat eljsk o deja vnostjo v t ežkih letih 1998 –2018, s posebnim po - udar k om na soizdajat eljskih pr ojektih. Dr . En v er Ujk ano vić in Almasa Nuho vič (Sr bija) sta na kr atk o pr eds ta vila Zgodo vinski ar hi v »R as« sk ozi prizmo znan - stv enor azisk o v alne in izdajat eljsk e deja vnosti; v podobni luči je Selma Isić (Bo - sna in Her cego vina) s s v ojim prispe v k om pr edsta vila Ar hi v T uzelsk eg a k ant ona. Dr . Julij a Barunčić Pletik osić in Iv an R adoš (Hrv ašk a) sta nas na primeru domo - vinsk e v ojne na Hrv ašk em seznanila z izk ušnjami sodobnih ar hi v skih vir o v z iz - dajat eljstv om in r ezultati izdajat eljstv a/r ezultati t e deja vnosti. Sledila je kr atk a pr edsta vit e v znanstv enor azisk o v alneg a pr ojekta mag. Jasmina Jajče vića (Bosna in H er cego vina), Drugi korpus vojske Republike Bosne in Hercegovine med letoma 1992 – 1995 , s poudar k om na doprinosu za zgodo vinopisje in afirm acijo ar hi - v sk e deja vnosti. Sledila sta še zadnja prispe v k a, in sicer prispe v ek Zor ana V u - k elićića (Sr bija), ki je na kr atk o pr edsta vil časopis »Ex P annonia«, t er prispe v ek Sabine Babajić (Bosna in Her cego vina), s k at erim nas je seznanila z domo vinsk o zbir k o Nar odne in uni v erzit etne knjižnice »Derviš Sušić« v T uzli. P o zaključenem k onf er enčnem delu pos v eta in k osilu je sledil odhod na izlet ozir oma obisk k ulturnozgodo vinsk e dediščine občine Kalesija. Prvi posta - nek je bil K ult urni dom Kalesija, kjer nas je dočak al t opel spr ejem t e institucije. Og ledali smo si kr at ek pr edsta vitv eni film občine, v se sk upaj pa je popestrila g lasbena t očk a njiho v e tr adicionalne g lasbe. Se v eda pa ni manjk ala niti pogosti - t e v v zgornji d v or ani, kjer smo si lahk o obenem og ledali r azsta v o iz časa napada na Bosno in Her cego vino. Sl edil je odhod do bližnje v asi, kjer še danes st oji ena najstar ejših mošej v Bosni in Her cego vini, saj naj bi nastala za časa turških vpa - do v . P osebnos t so tudi nagr obniki, r aztr eseni ok oli mošeje in vzdolž nje. Da je dan ostal v še t olik o lepšem spominu, je poskr belo osebje »Bosansk e hiše«, ki nas je na zadnji post ojanki postr eg lo z odlično tipično bosansk o k a v o in tr adici - onalnimi slaščicami. Dan se je počasi pr e v esil v noč in sledil je odhod do hot ela, kjer nas je čak ala v ečerja, a je bila ta po št e vilnih dobr otah in v naspr otju s pr ed - hodnim dne v om, k o smo lačni sedli za mize, marsik omu od v eč. Zadnji dan pos v et o v anja je bil namenjen prispe v k om na t emo Tehnično- -tehnološka zaščita arhivskega gradiva (stanje, popisi, tveganja, odgovornosti,…) in druga aktualna vprašanja arhivske teorije in prakse , ki so pot ek ali v Kristalni d v or ani. V seg a sk upaj je bilo pr edsta v ljenih 19 prispe v k o v , od t eg a 9 a vt orje v iz Sr bije; Snežana P etrić je go v orila o sist emu t ehnične zaščit e ar hi v sk eg a gr adi v a v Sr biji, sledil je prispe v ek S v etlane P er o vić Iv o vić, ki nas je opomnila na pr o - blem kislosti papirja, k onkr etno na primeru zbir k e časopiso v Ar hi v a Jugosla vije, Jelena K o v ače vić nas je sezn anila z digitalizacijo f ot oar hi v a no vinarsk e agencije T anjug, Višnja Nik olić pa s k onserv acijo in r esta vr acijo papirnat eg a nosilca v ar - hi vu V oj v odine . O primeru dobr e pr ak se t ehnično-t ehnološk e zaščit e ar hi v sk eg a gr adi v a Z v ezneg a za v oda za statistik o je go v oril Vladimir Jekić, medt em k o sta Milena Jo v ano vić in Suzana P etr o vić pr edsta vili prispe v ek na t emo Sistematični pristop k tehnični in tehnološki zaščiti arhivskega gradiva v Zgodovinskem arhi- vu ‚‘31. januar‘‘ Vranje . Leon ila P a v lo vić je s prispe v k om pr edsta vila zgodo vino in delo Dunajsk eg a bano vinsk eg a odbor a Društv a R deč eg a križa – No vi Sad, za pr a v ta k o zanimi v prispe v ek je poskr bel Dušan Ž ugić, s k at erim je na primeru izk ušnje Zgod o vinsk eg a ar hi v a Užice pr edsta vil pr oblematik o posr edo v anja po - datk o v , ki zade v ajo beneficir ano delo vno dobo. Zadnja pr edsta vnica ar hi vist o v iz Sr bije je bila T atjana Segedinče v s prispe v k om na t emo Pomen arhivske foto- grafije kot pričevalca zgodovinskega dogajanja in prisotnih ljudi na njej . S t ehnično in t ehnološk o zaščit o ar hi v sk eg a gr adi v a v Drža vnem ar hi vu R epublik e Ma k edonije nas je seznanil dr . A co Angelo v ski, s podobno t ematik o se je ukv arjal tudi A dnan Tinjić (Bosna in Her cego vina), saj nam je na primeru dobr e pr ak se Ar hi v a T uzelsk eg a k ant ona pr edsta vil dolgor očno hr ambo digi - talnih zapiso v . Z digitalizacijo, natančneje z ur ejanjem digitalne baze podatk o v nek danje časopisne hiše Vjesnik se je soočila Lana Žaja (Hrv ašk a). S hr ambo nek at erih najzanimi v ejših primer k o v gr adi v a, ki se hr anijo v ar - 530 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences hi vih, snas je seznanil Stjepan Prutki (Hrv ašk a), ki je na kr atk o pr edsta vil r egi - st er združenja drža v ljano v 1945–1993 v prist ojnosti Drža vneg a ar hi v a V uk o v ar . Dr . Jasna P ožg an in Iv ana P osedi (Hrv ašk a) sta prispe v ek pos v etili pr a v osodnim f ondom na podr očju Međimurja in k opri vnišk eg a P odr a vja do leta 1945, med - t em k o je Omer Bajić (Bosna in Her cego vina) pok azal najzanimi v ejše primer k e poštnih znamk in žigo v , nastalih v letih 1860–1961, ki jih hr ani Zgodo vinski ar hi v Sar aje v o. Ne smemo pozabiti omeniti prispe v k a dr . Mirjane Marink o vić - Lepić (Bo - sna in H er cego via), s k at erim je pr edsta vila r azsta vno deja vnost ar hi v a Bosne in H er cego vine na spletnih str aneh in obenem nar edila kr at ek pr eg led t o vrstne akti vnosti pr eostalih ar hi v o v . Sadik a Maslak in Sanda Dupano vić (Bosna in Her - cego vina) pa sta na kr atk o pr edsta vili primer ur ejanja pr a v osodnih f ondo v , k on - kr etneje pa f onda okr ožneg a sodišča Bihać. Med zadnjimi so s v oje pris pe v k e pr edsta vili še k oleg a Alek sander La - vr enčič (Slo v enija) na t emo trženja inf ormacij in pr epozna vnosti str ok o vneg a elektr onsk eg a časopisa » Vie w Journal« in k oleg a iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije Žar k o Štrumbl in Gašper Šmid, ki sta s prispe v k om pono vno obudila spomin na zimsk e olimpijsk e igr e v Sar aje vu leta 1984 v luči pr omocije Jugosla vije, zlasti pa Bosne in Her cego vine. Sledila sta dis k usija ozir oma r azpr a v a in oblik o v anje sklepo v pos v et o v a - nja, kjer so bile r azr ešene mor ebitne nejasnosti ali d v oumnosti, pot em pa še druženje ob poslo vilnem k osilu. T o je bil sicer moj prvi obisk tuzelsk eg a med - nar odneg a pos v et o v anja, a r a v en str ok o vne r azpr a v e in prisr čno vzdušje, ki sta zaznamo v ala ta d v a dne v a, pa tudi št e vilo udeležence v , me pr epričujejo, da je bilo tak o tudi pr ejšnja leta in bo tudi v prihodnje. Mat ej Muženič 3. mednarodna konferenca projekta e-ARH.si: 2016–2020 Ljubljana (Slovenija), 7.–8. november 2018 7. in 8. 11. 2018 se je v k onf er enčnih pr ost orih hot ela A ustria T r end v Ljubljani pod slog anom »Preteklost na dosegu klika!« od vijala 3. mednar odna k onf er enca pr ojekta e- ARH.si: ESS 2016–2020. Pr ojekt e- ARH.si financir ata E vr opski socialni sklad in Vlada R epublik e Slo v enije, k ončni cilj pr ojekta pa je, ob sodelo v anju celotne slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe oz. SJ A S (AR S in šest r egionalnih ar hi v o v), vzpos ta vit e v učink o vit eg a in v arneg a slo v ensk eg a elek - tr onsk eg a ar hi v a. Namen t okr atne k onf er ence, ki se bo mdr . zapisala v anale tudi k ot prv a k onf er enca s podr očja ar hi vistik e in inf or matik e, delno prilagoje - na tudi r anlji vim sk upinam , je bil pr edsta vit e v tr enutn ih dosežk o v oz. r ezulta - t o v posameznih k ompet enčnih centr o v . Na njej je 27 str ok o vnjak o v v eč k ot 200 udeležencem k onf er ence pr edsta vilo prispe v k e s podr očij, po v ezanih s pr e vze - manjem in dolgor očno hr ambo elektr onsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a t er zagota v lja - njem do st opnosti do njeg a. 3. k onf er enca e- ARH.si se je sicer neur adno začela že 6. no v embr a zv ečer v Slo v enski kinot eki s pr ojek cijo digitalizir ane, r esta vrir ane in r anlj i vim sk upinam prilagojene r azličice filma » T o so g adi«. Pr ojek cija filma, pr ed k at er o je na vzoče v u v odnem nago v oru pozdr a vil dir ekt or Ar hi v a R epubli - k e Slo v enije (AR S), dr . Bojan C v elf ar , je bila izjemno uspešna, t oplo spr ejeta in dobr o obisk ana z v eč k ot 80 udeleženci. Osr ednji del 3. k onf er ence e- ARH.si se je začel 7. no v embr a, k o je zbr ano občinstv o nago v oril dr . Bojan C v elf ar . Sledilo je eno izmed d v eh u v odnih pr eda - v anj v odje pr ojektne sk upine dr . T atjane Hajtnik (AR S), ki je v prispe v k u z naslo -