129. iS©w. pavšalni iraniio » oriavi SHS. V Uubtlani, v petek 10. iimiia 1921. Izhaja razen nedelj In trasntkou vsak dan efe 10. uri dopoEdne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* abči. Rokopibt se ca vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—-, Pri večjem naročilu popust. mam ■sr s: ; : m&Ak (siasiio iugosSov. socilalno • demokratične stranke. Posamezna siev. l£ 1. Leto V, Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list bo poštnine proste. Upravništvo ,e v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6'i.* Učiteljska tiskarna. Trgovinska poganja z Italijo. Beograd, 9. Jugoslovenski in italijanski delegati za trgovinska pogajanja so se sporazumeli na konferenci v vseh točkah razen glede obrežne plovbe, ribolova in rečne plovbe. Jugoslovenski delegati so zahtevali, naj določila o plovbi ne pridejo v pogodbo, Italijani pričakujejo z ozirom na to vprašanje navodil iz Rima. Delegati so se sporazumeli fclede konvencije za varstvo 5 proti tihotapstvu. ■rr-T“- llf J«""" ■ ■■■ . • .. Dinarska vrednost za vso državo. Beograd, 9, junija. Včeraj ie minister za šume In rnde dr. Križman kot zastopnik finančnega ministra podpisal odlok, s katerim se odpravlja uradno računanje s kro-. nuni ter se uvala kot računska enota dinar |f , *a vso državo. Potovanje jugoslov. delegatov v Pariš. Beograd., 9. jun. Parlamentarni krogi trdijo, da je potovanje naših delegatov v Pariz v zvezi z določitvijo naše nieje na severu. Konferenca v Portorose. Dunaj, 9. Jun. Kakor doznava »Polt-tlsche Korrespondenz«, le bila povabljena avstrijska zvezna vlada h konferenci v portorose. Začetek posvetovanj, ki je bil določen, kakor znano, na 15, t. m., Je bil odložen na 2. julij. Gornja Šlezija. Varšava. 9. jun. Po zadnjih poročilih iz Gornje Slezi je so v severnem in južnem odseku nemški napadi ponehali. Uporniki so zavzeli železniško postajo in pošto v Tar-nowicah, Grodziesk, ki so ga Nemci začasno zasedli, je padel zopet v naše roke. V srednjem odseku so začele angleške in francoske čete zamenjavati nevtralne. Karl Habsburg in Švica. Bern, 9. Švicarski narodni svet je danes razpravljal o dveh interpe--i. ■ lacijah, ki sta se tikale bivšega cesarja Karla. Prva interpelacija, ki Jo je stavil socijalist Grimm, je zahtevala pojasnil, na kak način je bivši cesar zapustil Švico, in je vprašal, ali se Karlu ne prepove bivanje v bvici. Drujra interpelacija, katero je Stavil katolik Bossi. je označila zahtevo. naj bivši cesar Švico meseca avgusta zapusti, kot kršenje azilnega prava in je zahteval od zveznega sveta pojasnil glede smernic, ki se jih bo držal v svrho zaščite švicarskih tradicij slede azilnega prava. Načelnik političnega oddelka, zvezni svetnik Motta, je v odgovoru na interpelaciji odgovoril, da se je zvezni svet informiral o Karlovem bivanju v Prangina in da se ne more pritožiti glede kakih monarhističnih naklepov. Ni pa mogel nastopiti, dokler manjkajo dokazi. Da se je vrnil Karel v Švico, smo dovolili v interesu^ evropskega miru in prošnje madžarske vlade vsled tega nismo mogli zavrniti. Ko je Karel odpotoval, sc ni dotaknil nobenega oficial-nega mesta za izdajo potnih listov. Izjavil je tudi, da se ni poslužil niti j ponarejenega potnega lista niti pri- ! pomoči kakega švicarskega uradni- ' ka. Nadaljnjih poročil z ozirom na to. da bi mogla dovesti do političnih za-pletljajev. ne morem dati. Samo od sebe je Karel zveznemu svetu naznanil. da zapusti Švico prihodnjega avgusta. Ko je minister Dinichert dne 18. marca naznanil pogoje za povratek,. je izjavil Karel, da smatra ko se ie položaj izbistri! za svojo dolžnost, da ne bo pripravljal zveznemu svetu s svojo navzočnostjo nobenih neprijetnosti in bo zato zapusti! deželo. Nato je narodni svet z večino zavrnil splošno razpravljanje o interpelacijah. Socijalist — podpredsednik švicarske republike. Bern. 9. Narodni svet ie izvolil namesto umrlega Gustava Mtillerja za podpredsednika kandidata socialistične stranke Klotyja (Curih). in sicer z 63 od 111 glasov. Brezposelnost v Švici. Bern, 9. Po poročilu zveznega delavskega urada je od 23. maja do 6, junija števjlo deloma brezposelnih padlo za okroglo 10.000 na 84.000, dočim je ostalo število popolnoma nezaposlenih na isti višini, to je 52 tisoč. Francoska zbornica. Pariz, 8. Poslaniška konferenca se je bavila z različnimi vprašanji glede izvedbe pogodb, zlasti z razorožitvijo in razpustom bavarske samoobrambne čete. V porazgovorih se je poudarjalo, da obstoji pripravljenost. dati nemški državni vladi pri razpustu teh čet več proste roke, ako bi se od angleške strani vedno pokazala taka odločnost glede vprašanja razorožitve. Nemška državna vlada je bavarski vladi sporočila rok. v katerem mora Bavarska izvršiti razorožitev. Boj angleških rudarjev. London. 9. jun. Vedno bolj se utrjuje upanje, da se premogovna kriza kmalu reši. Snoči so se sestali zastopniki delodajalcev in delojemalcev. da sestavijo predloge, ki se v petek predložijo zastopnikom delodajalcev, ki pridejo v London. Obe stranki predlagata, naj o novih predlogih odloči glasovanje rudarjev. Ta predlog bo prejkone sprejet. Mogoče pa je tudi. da vzamejo zastopniki sami nase odgovornost za sprejetje predlogov, vsled česar bi odpadlo glasovanje. Ako pa pride do glasovanja, je gotovo. da se rudarji izrečejo za vzpostavitev dela. Po določbah strokovnih organizacij morata namreč dve tretjini glasovalcev glasovati za nadaljevanje stavke. * Stavka angleških rudarjev se bliža svojemu koncu. Trd boj imajo rudarji. Značilno v tem boju pa je zlasti. da je hotela vlada doplačati delavstvu oni odstotek plač,ki ga hočejo podjetniki odtrgati od plač. Rudarji so se taki ponudbi uprli, ker so vedeli, da gre tu le za podpiranje podjetnikov, kar pomeni toliko kot porabljanje javnih sredstev v ta namen. da podjetniki znižajo plače ln končno izostane državni prispevek. Rudarji so ravnali tukai v popolni zavesti, da bi bila taka poravnava korupcijske narave, prav. Za obnovitev Rusije. LDU Curih, 9. Beri. listi potrjujejo vest, da se je sklenil nemško-angleški dogovor glede obnovitve Rusije. Predmet tega med angleSkiml in nemškimi hidustrijaloi sklenjenega dogovora, ki ima popolnoma privatno gospodarski značaj, so predvsem gospodarske koncesije, ki bi jih sovjetska Rušila morala nuditi kot odškodnino. Lenin« se bo stavilo pogoj, naj preosnovi sovjetsko vlado na podlagi koalicije vssli strank, izlanši monarhfstižnib strank. Rusija. Moskva. 9. Po naredbl ljudskega komisariata se tarifa za daljnje vožnje na železnicah poviša za 20 krat, na lokalnih progah pa za 10 krat toliko kakor poprej. Menijo, da se bodo dohodki železnic s tem zvišali za 68 milijard rubljev. Moskva, 9. jun. Konstituanta »Republike Daljnega vzhoda« je sprejela zakonski načrt, ki odpravlja zasebno lastnino zemljišča. Zemljišča pripadejo potemtakem skupnosti delovnega ljudstva. Užitek bo dovoljen posameznim osebam in društvom. Rudarska stavka v Belgiji. Bruselj. 9. V premogovnikih pri Ouaregnonu in Ouesnesu ie 11. tisoč rudarjev vsled znižanja mezd ustavilo delo. Bruselj. 9. jun. Zbornica je s 121 proti 11 glasovom sprejela zakonski načrt glede uvedbe 8 urnega delavnika in 48 urnega tedna. Severnoirski kabinet. London. 9. Za severnoirski kabinet so izvršena nastopna imenovanja: Ministrski predsednik sir James Craigli, finančni minister Macdonald Pollack. notranje in delovno ministrstvo S. M. Andrew, prosveta lord Londonderry. poljedelstvo in trgovino M. Archibald. Amerika svari Francijo, Washington, 8. Churchill je izjavil v govoru, da je edino jamstvo za trajen mir sodelovanje Velike Britanije. Francije in Nemčije. Razumeti moramo, je nadaljeval Churchill, stališče Francije z ozirom na sovražno Nemčijo. Francija ni ne od angleške ne od amerikanske strani dobila zagotovilo za pomoč, ako bi se ponovil! dogodki leta 1914. Razumljiva skrb je spravila francosko politiko v smer. ki ie povzročila nesporazum-Ijenje med Francijo in med nami. Velika Britanija naj se potrudi, da omili neprijateljstvo med francoskim in nemškim narodom. Po občinskih volitvah v Sloveniji. Stranke, ki so upale pri občinskih volitvah na svoje sijajne zmage in poraze nasprotnikov, so menda že precej prebolele — mačka. Preštevanje glasov iti študiranje statistike glede na razmerje glasov po strankah. bo sedaj delo tistih, ki nimajo drugega dela in se vesele razočaranja svojih sodeželanov. Zakaj trdimo to? I pač zaradi tega. ker vemo. da ta volitev izraža veliko neorijentira-nost po interesnih skupinah. Narod živi še vedno pod vojno psihozo in pod vtiskom neugodnih življenskih razmer jc še vedno tudi volil. Vprašanje nastane sedaj, kaj bo? V vladnih krogih so grozili z razpusti novih občinskih odborov, zlasti komunističnih, na podlagi obznane. Resnica je, da to lahko stori, kdor ima oblast v rokah, drugo vprašanje pa je. če je to pametno in opravičeno. Kakor vemo, je obznana na-redba. ki oravzaprav nima legalne veljavnosti. Že to je tako pomemben razlog, da se nam zdi razpust občinskih odborov postavno nasilstvo, kier ni res drugih zakonskih razlogov. kar pa ne le z našesra stališča, marveč tudi s stališča vsemogočnih oblastnikov smatramo kot edino pravno utemeljeno stališče. Za nas so torej občinske volitve v Sloveniji končane. Volilci so se opredelili. Sedaj je le še potrebno, da naši sodrugl v občinskih odborih jemljejo komunalno politiko kot resno ter se tudi z vso resnobo oprimejo pozitivnega dela. Nas ne briga, kaj pravijo nasprotniki, mi pojdemo popolnoma svojo pot v zavesti, da je to. kar smo priborili, naše ter da moramo s pozitivnim delom na eni, na drugi strani pa tudi s kulturnim delom med narod. Volilni boj je za nami. sedaj pa se oprimimo v naši s.ranki dela za socijallzem. za organizacijo. za disciplino. Ako bomo delali v tem zmislu, bo naša stranka ob bodočih volitvah res številna, krepka. vzorna v vsakem oziru. Poglobitev socijalizma in zmisla za disciplinirano organizacijo, poleg praktičnega dela v občini, kamor so nas volilci poslali, sta najelavne.il nalogi delavskega socialističnega gibanja. In če to izvršimo, bomo ob bodočih volitvah želi še lepše uspehe. uspehe, da gospoda ne bo več imela poguma in prihajala z raznimi grožnjami nad nas kakor neuka mati nad svojega razposajenega otroka, ki je že dorasel. Mi pojdemo od napredka do napredka; te poti nam ne prekriža nikakršna obznana. nikakršna oborožena sila. ker je ta pot naravna posledica razvoja in naše volje. Vnovčevalnica za živino za Slovenijo. Apel na novi občinski svet ljubljanski. Nedavno smo poročali o tem. da namerava vlada za Slovenijo opustiti. oziroma prodati vnovčevalnico za živino v Ljubljani ter smo opozarjali lia eminentni interes, ki ga ima občina na tem. da vnovčevalnica ostane javen zavod kakor je ali pa da ga prevzame ljubljanska občina. Vnovčevalnica s svojimi napravami na Zelenem hribu ima milijonsko vrednost, ki je doslej služila vsaj deloma kot regulator cen mesnih izdelkov. Kakor pa čujemo. se pogaja z vlado konsorcii mesarjev in šc nekaterih interesentov za odkup' tega zavoda. Če se taka prodaja sklene. pride javnost ob zavod, ki so ga med vojno s težkimi novci fundirali konsumenti. v privatne špekulacije kar bo silno pospeševalo draginjo mesa in mesnih izdelkov. Po našem mnenju absolutno ne gre, da bi se javen socijalno ugodno vplivajoči zavod prodajal privatnim podjetnikom, ki ne morejo imeti drugačnega namena, kakor da ga odtegnejo dosedanjemu namenu ter izrabijo zase. Če prevzame občina ta zavod z vsemi napravami, obratuje lahko sama dalje ali pa ga da proti primerni najemnini ob gotovih pogojih v najem, dokler bi sama ne mogla prevzeti obrata. Vsekakor pa bi vlada napravila nesocijalen čin. če bi vnovčevalnico prodala privatnim špekulantom. Zaradi tetra mrno svarimo deželno vlado. če bi ne dala ljubljanski občini prednosti pri nakupu vnovčevalnice. Prva seja novega občinskega sveta se bo vršila te dni. Na tej seji že naj se izreče občinski svet za odkup vnovčevalnice ter eventualno nastopi odločno proti opuščanju zavoda, ki lahko ugodno voliva na trg v tej stroki. Politične vesti. + Vprašanje reške luke rešeno. Pogodba med Reko. Jugoslavijo ln Italijo glede reške luke je sklenjena. Pogodba določa, da se bo reško pristanišče smatralo za nerazdeljivo celoto, a države, ki so sklenile omenjeno pogodbo, bodo imele v prista- nišču enake gospodarske in carinske ugodnosti. Uprava pristanišča bo po-verjena mešanemu odboru, v kate-rem bosta po dva zastopnika vsak© izmed treh prizadetih držav. Jugo-, slaviji je zajamčen prost uvoz in iz-voz vsakršnega blaga skozi reško pristanišče. Pogodba med Jugoslavi-jo. Italijo in Reko je sklenjena za dobo 90 let in stopi takoj v veljavo. Pogodbi sami bodo sledili novi spo-razumi glede občil in tarif. V načelu bodo veljale za uvoz na Reko ugod-nostne tarife, ki so bile v veljavi pred vojno, samo se bodo zvišale v, razmerju s sedanjo draginjo. Italija in Jugoslavija bosta takoj začela potrebna dela za popravo železnic, ki vozijo na Reko. Tudi pristaniški od* bor bo takoj začel skrbeti za obno-vitev raznih pristaniških naprav. + Namestnik finančnega ministra dr. Križman je prevzel svoje začas-no mesto. + Bavarska razorožuie. Pariški diktat ie imel enkrat dober uspeh. Bavarska, ki se je prvotno branila razorožiti svojo narodno brambo. sl je stvar na odločno francosko grožnjo premislila in začela v najhltrej-šem tempu razoroževati oboroženo prebivalstvo, da se ne pregreši zoper roke. kateri so določeni v uiti* matu. To je dobro, ker nazadnie ni narodna bramba imela drugega namena. kot da pospešuje reakcijo in ovira delavsko gibanje. + Veliki francoski pisatelj sodr. Romain Rolland je izdal manifest, v katerem poživlja vse antantne države. da prenehajo s politiko sovraštva, ker drugače ne bo nobena tkzv. Zveza narodov mogla odvrniti propasti. ki jo prinaša narodom vsemogočna denarna mošnja. J. Romain Rolland je po svojih pacifističnih težnjah znan po vsem svetu. + Francoska in angleška vlada sta voljni, kakor poročajo listi iz Pariza in Londona, pristati na to. da se Nemčija sprejme v zvezo narodov. Seveda, če bo »lojalno« izpolnjevala nadaljne obveznosti do obeh držav« — In še eno je vzrok te voljnosti: Država za državo izstopa iz zveze narodov, ker ne more igrati tam druge uloge razen pritrjevalnega štatiranja k imperialistični igri fran-cosko-angleškega kapitalizma. Zvezi narodov treba dovesti novih članov. da ne ostane nazadnje tudi for-meino le reprezentanca antantne diktature. Za Nemčijo po našem mnenju. ni nobena čast in tudi ne dobiček. če stopi v zvezo. + Ratifikacija trianonske pogodbe. V francoski glavni zbornici je bila trianovska pogodba spreleta s 478 glasovi proti 74. Pogodba se, kakor znano, nanaša na Madžarsko. Za nas je tudi v toliko važna, ker moramo po nje sprejetju zapustiti zasedene madžarske kraje, če je kaj resnice v besedah princa Casagnet-ta. o katerih smo zadnjič poročali. + Seja vrhovnega sveta. »Petlf Parisien« javlja, da se bo vrhovni svet sestal v zadnjih dneh meseca junija, + Nobena grožnja. »Chicago Tribune« javlja, da se preloži središče in glavni del ameriške vojne mornarice z Atlantika na pacifistično obal. To, izjavljajo ameriški vladni krogi, ni nobena grožnja proti Japonski (ki teži tudi na Pacifičnl ocean), temveč ima le namen, da zadosti vojaškim in strategičnim potrebam Zedinjenih držav. — Kar je v bistvu eno in isto z »grožnjo«, samo boli na široko povedano. Mi smo bili vedno pesimisti nasproti liardingovi mirovni politiki. Vsakega zavednega sodruga častna dolžnost je, da naroči delavski list n N A P R E J “ ga razširja ter mu pridobiva novih naročnikov. Stran 2. NAPREJ. Stev. 129. il, star 29 lil. se želi seznaniti v svrho ženitve s slovenskim dekletom v starosti 18 do 30 let ali z vdovo z enim otrokom. Dotična, ki jo veseli, naj piše in priloži sliko na naslov: Alojzij Koprivec, Post Slaty Fork, W. Va. Comp. 12, U. S. A. -t .'rutunatuMOTni Shod stavbne In gostilniške zadruge Vič-Glince se bo vršil v nedeljo dne 12. t. m. ob 9. uri dopoldan na Glincah v gostila! Amerika. Pozlvlje se sodruge, da se shoda zanesljivo udeleže. Dnevni red: O potrebi delavskega doma na Viču. Društvene veste. Vrtno veselico s petjem priredi pevsko društvo »Zarja« v Tacnu v nedeljo dne 12. junija ob 3. uri pop. v gostilniških prostorih gosp. Ivane Oregorš. s Napisi. Laški trg. V nedeljo dne 5. junija t. 1. je pivovarniško delavstvo zopet priredilo strokovni shod, katerega sta posetlla sodr. Meznarič iz Ljubljane in s. Leskošek iz Celja. Po kratkih in pod učljivih referatih se je izvolila depoitacija, k! je pod vodstvom omenjenih zastopnikov odšla k g. ravnatelju Geiselreiterju. Deputacija je bila dostojno sprejeta. Sodrug Meznarič je predložil vse dosedaj dognane pritožbo ravnatelju ter vprašal: l. Ali je ravnateljstvo pripravljeno vso nezakonitost, ki se v podjetju dogaja, odpraviti kakor na pr, visoke kazni po 100 in 200 K, lOurno delo za osobje ter noCuo delo za ženske2 2. A' obtožnica ... Izgubila. V Italiji poznajo namreč tudi metodo, ki je sicer prt nas doma. — Italijanska vlada proti uradnikom. | Vlada je proti gibanju med državnimi na-! meščencl odredila stroge odredbe. Postopala ie proti 80 drž. nameščencem. — Žalosten konec nekega napol-ldea-lista. Iz Londona poročajo, da namerava lord Northclifie prodati občeznane »Times« enemu naivečjih angleških brodolast. nlkov Eliermannu. S tem bi »Times« Izgubile opozicianalnl značaj nasproti sedanji vladi, ker je Ellermann Intimen prijatelj Lk>yd-Georgea. — Lorda Northcliffa smo seveda samo zato imenovali napol-ide-ailista, ker se bori proti sedanji koruptnl in Imperialistični angleški vladi. Morda pa ,nl noben idealist. j Dnevne vesti. Volitev župana v Mariboru se bo vi šila v soboto, 11. t. m. Trgovinski zakon. V ministrstvu za trgovino ta industrijo se je sestavila posebna komisija, ki bo izdelovala načrt novega zakona, ki bo veljal za vso državo. Novi trgovinski zakon bo v glavnem izdelan na istih temeljih, kakor stari srbski zakon. Monopol na vžigalice. Finančni minister je sporazumno z upravo državnih m> nopolov sklenil, da se skliče enketa domačih tovarnarjev vžigalic, ki naj bi svetovala ob odločevanju carine na uvoz inozemskih vžigalic. Tako hoče vlada »ščititi* našo domačo industrijo. Mouopolska pristojbina za petrolej. Na predlog direkcije carin je uprava državnih zakonov sklenila, da se za petrolej, ki se uvaža iz inozemstva v kantah, brez ozira na to, ali se uvaža iz držav, s katerimi je sklenjen dogovor, ali ne, računa monopclska pristojbina za netto težo petroleja. Simon Gregorčičeva knjižnica, Slavnostna otvoritev preurejene knjižnice se vrši v nedeljo, dne 12. junija ob 10. uri do4»ldan v knjižničnem lokalu — Vidovdanska cesta št. 2. V torek 14. junija ob 5. popoldan pa se prične redno izposoje-vanje knjig. Knjižnični odbor se priporoča cenjenemu občinstvu za mtiogobrojnl obisk Zdravo! Delavci — brez denarja! Ljubljanska policija je uvedla nove, skoro drakonske metode za pobijanje brezposelnosti. Vsakega delavca, ki pride v Ljubljano za delom in kruhom, takoj aretira in ga zapre, če delavec nima denarja. Zapro ga zaradi postopanja. Drastičen slučaj je bil te dnil Aretiran je bil pošten delavec, ki je prišel v Ljubljano z malim denarjem si iskat pošteno delo! Zlata poroka. Dne 6. t. m. sta praznovala na Koroški Bell s. Šimen Svetina, delavec pri Kraniski industrijski družbi na J t.senicah in njegova žena Lucija desetletnico svoje poroke. Sodrug Svetina je bil nad štirideset let rudar pri omenjeni družbi. Želimo jima Se mnogo zdravih let. — Svati na zlati poroki. Nesreča v rudniku. V rudniku Trboveljske premogokopne družbe v ZagorHi ob Savi so rudarji napravili dinamita) naboj, ki je prečasno eksplodiral. Vsled te eksplozije ie bil težko poškodovan rudarski delavec 22letni Rudolf Lukač Iz Toplic pri Zagorju ob Savi. Eksplozija mu }e poškodovala obe očesi, tako, da so ga morali takoj odpeljati v ljubljansko javno bolnico kjer so ga sprejeli na očesnem oddelku. Nezgode. Kolporterka časopisov, 43-letna Neža Zrimšek je v sredo popoldne tako nesrečno padla na tlak na Mestnem trgu, da si Je zlomila desno roko. Z rešilnim vozom so jo odpeljali v bolnico. — Vžitkarju, 77 let staremu Francetu Zamanu v Kresnicah pri Litiji je mlinsko kodo zmečkaJo desno roko. — Delavec Lovra Smolej na Javorniku pri Jesenicah se s sekiro vsekal v desno roko. Ljubljanska porota, (Ukradena hranilna knjižica.) Josipina Konjar Iz Šmartnega p^d šmarno goro je bila včeraj pred porotnim sodiščem obsojena na tri leta ječe, ker je kurjaču državne železnice Lovro Komanu lansko leto koncem julija lanskega leta ukradla hranilno knjižico z v^ogj 5100 K in gotovine 1000 K. Denarja ni dvignila. — (Skrit zaklad.) Dalje je bil obsojen na tri leta težke ječe Konrad Valentinčič, ker je koncem jeseni lanskega leta pri belem dnevu vlomil v kmečke hiše v Plavskem Rovtu nad Jesenicami in štirim družinam odnesel mnogo starega denarja, tolarjev, kronic, cekine, dvajsetice, ure in verižice v skupni vrednosti 12.500 K. — (Gospodarjeva skopost.) Trgovec Tršan Anton v Kranju je velik skopuh, tak, da celo svole hlapce slabo plačuje ta Hm celo domačega kruha ne privošči. Hlapca Jože Linče to Matija Rebernik, slednji oče številne družine, sta jemala Tršanu razno blago, |e prodala in za denar sta sl kupovala — ktuh. Linče in Rebernik sta vzela med drugim 15> desk in 1 hlod za zelo nizko ceno. Linče je enkrat po noči odpeljal Iz hleva konja in ga hotel odvesti na Koroško. V Kokri pri belem dnevu se je tatvine skesal hi je konja pustil v Kokri. Obsojena sta bila: Jože Linče na 8 mesecev težke ječe in Matija Rebernik zaradi prestopka tatvine na tri dni strogega zapora. Razpečevalka ponarejenih Ur. Policija je prijela in izročila deželnemu sodišlu Franjo Likar, ker je v Jadranski banki Skušala Izmenjati 6 bankovcev po 100 Ur, ki so bili ponarejeni. Pri Likarjevi so našji nad 25 000 K denarja. Zagonetno je, da ]t Likarjevi izginilo okoli 5000 K. Kako, to bo gotovo znala pojasniti policija! SODRUGI. SODRUŽICE! V nedeljo, 12. t. m. ob 10. uri dopoldne priredi izobraževalna ordani-zacija »Svoboda« skupen poset UMETNOSTNE RAZSTAVE v Jakopičevem paviljonu. Proti posebnim legitimacijam, ki se dobe jutri in v nedeljo do 10. ure v tajništvu »Svobode« (Šelenburgova ulica 6), ho vstopnina znatno znižana. NAZNANILO. Vliudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzel po krojaškem mojstru g. D. Bizjaku modni salon za gospode na Dvornem trgu št 3. Kot strokovnjak z večletno prakso v inozemstvu (v Londonu, Parizu, Lyonu, Ženevi), se bom potrudil, p. n. naročnike v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočam za mnogobrojen obisk. ---------------- Z odličnim spoštovanjem Štefan Gomboc, modni atelje za gospode tvrdka SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana, Dvorni trg št. 3, pod „Narodno kavarno*. —.... Kulturni vestnik. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Mariboru priredi v nedeljo, dne 12. junija 1921 ob 10. uri dopoldne v veliki kazinski dvorani pod vodstvom g. profesorja Hladkyja koncertno matinejo, pri k.i-teri s-idelujejo: pevski odsek »Svobode«, orkester gosp. prof. Kubička in član »Svobode« prof. Ivan Faval. Program je sledeči: 1. Rossini: Ouvertura k Wilhelm Tell-u. Gali: Ruska suita, svlra orkester. — 2. Venček slovenskih narodnih pesmi. Hladky: Luna sije. Hladky: Ljubca pojd’ z menoj, poje pevski odsek. — 3. Ciklus pesmi Zupančiča, Iv. Albrechta in Grudna, recitira prof. Faval. — 4. Servais: Souvenir ie Spa. Kubiček: Koncert polonaise, solo na čelo, svira gosp. prof. Kubiček. — s. Smetana: Prodana nevesta. Parma: Rokovnjači, svira j rk ester. — Cene sedežem: Sprednji 12 K, zadnje vrste 8 K, stojišče 4 K. Predprodaja kart: Tvrdka Cllinger, Kralja Petra trg. Zlata Brišnik, Slovenska ulica. Recitacijsk| večer, na katerem nastopi g. Podbevšek ki s. Kogoj kot spremljevalec - Improvizator, se vrši danes v mariborskem gledališču Marib>rskim sodrugom toplo priporočamo obisk. Repertoar za prihodnjo sezono ljubljanske drame. »Gledališki list« piše: V načrtu za bodočo sezono so sledeač dela: Jugoslovanska: Cankar — »Lepa Vida« in »Kralj na Betajnovi«. BegoviČ — »Gospa Wale\vska«. Kosar — »Požar strasti«. Nu-Sič — »Narodni poslanec«. Petrovič — »Duše«. VojnoviC — »Ekvinokcij«. Češka: Jlrasek — »Oče« (otvoritvena predstava v proslavo pisateljeve sedemdesetletnice). Brata Mrstika — »Mariša«. Cape* — »R. U. R.«. Ruska: Gogolj — »Revizor«. Dostojevski — »Idijot«. Ostrovski — »Vasilji-sa Melentjeva« in »Snjegoručka«. Francoska; Mollere — »Žlahtni meščan«, »Namišljeni bom k«, »Smešne precijoze«. Rostand — »L’ aiglon«. PoJjska: Perzinski — »Ašantka«. Nardijska: Ibsen — »Strahovi« n »Gospa z morja«. Oboje v prevodu Vo-je slava Moleta iz izvirnika. Shakespeare — »Hamlet«, »Komedija zmešnjav« in »Othello«. Nemška: Schiller — »Marija Stuart«. Wlldgans — »Ljubezen«. Hauptmann — »Roza Berad«. Ogrska: Molnar — »Liliom«. »Ljubljanskega Zvona« 6. številka le h Sla in prinaša med drugim: J. Samec »V beli noči«. Iv. Albrecht »Nihče ne ve«. Dr. Iv. Prijatelj »DuSevnI profili naših prepo-roditeljev«. Anton Vodnik: »Kakor čol- narji«. C. (tolar »Gorenjska romanca«. Josip Vidmar »Tolstoj in njegov nauk« Stanc Kosovel »Porajanje«. M. Pugelj »Uboga deklica«, A. Vodnik »Pričakovanje«. A. P. »Fata morgana«. Al. Gradnik »Solnce v Brdih«. — Književna poročila: Dr. A. Serko: Dr. France Veber. Uvod v filozofijo. F. V. Le Boo: Psihologija gomila. Nove knjige. — Posamezen zvezek »Ljubljanskega Zvona« velja 18 K. Gospodarstvo. — Neposredni davki. »Slovenski Narod« poroča, da »o Slovenija, Hrvaška 'n Vojvodina (brez Baranje) in Bosna plačale L 1920-21 185,470.128 dinarjev neposrednega davka. Srbija in Črna gora sta jih plačala 79,291.168 dinarjev. — Iz tega je jasno razvidno, kolikšna davčna bremena no- si ravno delavsko ljudstvo na svojifi ramah! — Nove carinske metode v Mariboru. Doslej so v Mariboru morali vsi potniki stopiti iz vlaka, da se izvrši običajna carinska revizija- To je povzročalo velike zamude. Par dni sem so pričeli z revizijo v vlaku samem. Majhen napredek. — Papirna industrija. Dosedaj imamo v Sloveniji pet, na Hrvatskem pa dve tovarni, ld Izdelujejo papir. Tovarna v Medvodah proizvaja 130 vagonov papirja, tvomlca v Vevčah 1040 vagonov, tvomica v Zrečah proizvaja le papir za zavijanje v majhnih količinah. Tovarna v Zagrebu proizvaja 260 vagonov, ona na Sušaku pa 70 vagonov letno. — Rumeno zlato. V nedeljo se je vrnila z Dunaja komisija finančnega ministrstva, ki je prinesla seboj 10 milijonov zlatih kron kot predujem za tisti del lmovinc bivše Avstro-ogrske banke, ki ima pripasti naši državi. Denar |e že v zakladnici Narodne banke. — Cene sladkorja v Trstu. Javanski sladkor 100 kg 380 lir, češkoslovaški 430 lir. — Uvoz m Izvoz piva je ministrstvo za trgovino in industrijo prepovedalo. — Produkcija premoga v bosanskih rudnikih, ki so državna last, se je dnevna produkcija od 2600 ton zvišala na 4000 ton. — Agrarna reforma na Češkoslovaškem. Upravni odbor češkoslovaškega poljedelskega urada je sprejeJ program za prvo dobo agrarne reforme. Zapleni se nad 900 veleposestev, ki so bila last 150 posestnikov, z vso nepremičnino. — Železniški materijal na Češkoslovaškem. Iz nekega poročila češkoslovaškega železniškega ministra je razvidno, da ne trp: država nikakega pomanjkanja na železniškem materljalu. Češkoslovaška poseduje 3612 lokomotiv In 39.000 tovornih vozov — ravno toliko, kot jih potrebuje za svoj promet. Se leta 1919. je bilo število lokomotiv in vagonov za 31% manjše kot bi moralo bitL — Kriza v steklarski Industriji na č<»-škern. Na Češkem je dosegla kriza v steklarski industriji vrhunec. 21 steklarn le ustavilo obrat. Nad 8000 delavcev je brez- ; poselnih. — Gospodarska krlza na Belgijskem. Belgijske predilnice se bodo radi sedanja slabega gospodarskega položaja za več tednov zaprle. — Nemci plačujejo. Reperacijski komisiji je nemška vlada dala na razpolago novih 50 milijonov zlatih mark kot drugi obrok vojne odškodnine. Ta svata je bila kakor prvih 150 milijonov izplačana v devizah prve ne\v-yorške banke. — Dolomitska železnica dograjena. Ka kor poroča »Sudtiroler LandeszeUung«, je od 1. junija dalje otvorjena železniška proga Toblach - Ampezzo - Cadore v dolžini 66 km preko Vzhodnih dolomitov. Železnica, ki jo je jelo graditi meseca novembra 1917 avstrijsko armadno poveljstvo, je bila dograjena meseca maja 1919 po Italijanskem armadnem vodstvu. — škodove tovarne v Plznu (na Češkem) so imele v pretečenem letu 24 milijonov češkoslovaških kron čistega dobička. <— Trgovina Amer|ke z Rusijo. »Frankfurter Zeitung« poroča, da se je pričela razvijati trgovina med Ameriko in Rus;o. Amerika je že izvozila v Rusijo 75% svoje čevljarske produkcije. Orsanizscilshi vestnik. iz stranke. Danes ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«, kakor vedno, diskusijski večer. Zaupniški sestanek celiski se bo vršil v torek dne 14. tm. ob 7. url zvečer v gostilni Plevčak. Gaberje. Ker je sklicani sestanek izredne važnosti. se opozarja vse zaupnike političnih in strokovnih organizacij, da se sestanka gotovo udeleže. — Tajništvo. Iz strok, organizacije. Centralna seja širšega odbora osrednjega društva živilskih delavcev v Liubliani se bo vršila v soboto, dne 11. junija t. 1. ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih. Zunanje odbornike poživljam, da se gotovo udeleže seje kakor tudi pregledniki. — Predsednik. Centralni odbor kovinarjev Ima svojo sejo v petek, dne 10. tm. ob 6 uri popoldan. Načelrik. Seja ljub. brivskih pomočnikov se vrši danes v petek 10. trn. ob 8. uri zvečer v Prešernovi sobi pri Novem svetu. Tajnik. Trbovlje Podružnica Unije slov. rudarjev v Trbovljah sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo dne 12. itiniia 1921 ob 4. uri popoldan v dvorani delavskega doma s sledečim dnevnim redom: 1. a) poročilo predsedstva. b) poročilo blaeainika, c) poročilo revizije. 2. Poročilo unijske-ga zbora. 3. Volitev novega odbora in zaupniškeira zbora 4. razni predlogi in nasveti Opozarja se vse člane Unije slov. rudariev. da se zanesljivo udeleže občnega zbora ter da tvrineselo svoje članske Izkaznice s seboi. ker bre? izkaznice nima nihče vstona. — Odbor. Stavka ori tvrdki Kirbiš »Cinal« v Celiu končana! Delavstvo je stavkalo od 4. do S. t. m. vsled kršitve noeodbe s strani delodajalca. Stavko je vodil sodrug Leskošek do sijajnega uspeha. Povišek nlač znaša od 30 do 100 odstotkov. Delavci so razdeljeni v štiri kategorije. Zaupniki organizacije kovinarjev Jugosla-v je so priznani. Vestnik Svoboda. Tamburaški zbor podružnice »Svobode« Vič-Glince priredi v nedeljo dne 12. t m. koncert v gostilni pri Kramarju. Vstopnina K 6.— .Začetek ob 4. url pop. Mariborska eskomptna banka, Maribor, = Tegetthoffova ulica 11 — Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. • iv ati aiiisar. Tisk »Učiteljske tiskarne, .v. Ljubljani, Odgovorni urednik: Jhk. Vehovec.