Za najmlajše
Hrošček Simon gre v mesto
stran 12
Volitve 2012
Predstavitve kandidatov in kandidatk
stran 24-33
Pogovor
Peter Primožič
stran 3
Intervju
Vilma Novak stran 4
GLASILO OBCINE DOMZALE
30. november 2011 Letnik LI, št. 14
MEDGENERACIJSKI CENTER BISTRICA - SRECALISCE STAREJSIH IN MLADIH
Dolgost našega življenja je vrednota


oVi^JBVŠPORTOEMiAJijci,
Ob rekreativni poti vzdolž Kamniške Bistrice, v neposredni bližini športnega parka družba IMP, d.d., gradi Medgeneracijski center Bistrica, ki bo začel z delovanjem junija prihodnje leto. Lokacija ponuja različne možnosti za aktivno življenje starejše generacije. Dom je izven mestnega vrveža, umeščen na rob Domžal, a hkrati nedaleč od centra mesta.
stran 5
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 23. decembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 16. december 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.

X
31. december 2011 od 22. ure dalje
/ 080 22 36

v»,tîp ,tommer£e,B<
trn
2
iz urada župana
^MJJ
30. november 20ii
Dragi bralci, drage bralke,
pred nami so zadnji dnevi odločitve. Odločamo o tem, kdo bo našo državo vodil naslednjih nekaj let. Tako smo tudi tokrat v Slamniku omogočili vsem, ki se potegujejo za naše glasove, za vstop v Državni zbor v naših volilnih enotah, da se vam predstavijo, da vsak po svoje nagovori domžalske volivke in volivce. Odločitev pa bo seveda na vaši strani, komu boste podarili svoj glas. Da pa ne bomo govorili predvsem o volitvah, bi tokrat rada spregovorila o naših intervjuvancih, o ljudeh, ki jih predstavljamo v Slamniku. V Domžalah se včasih premalo zavedamo, kako veliki ljudje živijo med nami. Ob tem ne mislim na tiste, ki jih javnost pozna iz vsakodnevnega pojavljanja, čeprav tudi tisti prenašajo dobro ime našega mesta naokrog, pač pa predvsem o tistih, ki so med nami, ki niso izpostavljeni pa vendar bogatijo naša življenja na prav posebne načine. Delujejo v javno dobro in razdajajo sebe in svoj prosti čas za družbeno dobro. Te ljudi poskušamo predstaviti v našem glasilu in ponosna sem, da jih lahko predstavljamo vam dragi bralci, spoštovane bralke. S tem smo še korak bližje k uresničevanju smisla javnega glasila kot je naše. Ker marsikdo na ulici vpraša, predvsem ko se sprehaja ob reki Kamniški Bistrici, kaj pa se tukaj gradi, smo se spet spomnili na medgeneracijski center, ki dobiva mesto med nami. Iz dneva v dan je njegova podoba jasnejša, v Slamniku pa smo skozi fotografije omogočili pogled v prihodnost, kakšen bo njegov končni izgled in namen medgeneracijskega centra v Domžalah torej.
Mateja A. Kegel
Opravičilo
V številki 13 glasila Slamnik je bil na 12. strani objavljen pogovor z mag. Lo-vrom Lončarjem. Pri tehnični pripravi glasila je žal izpadel nadnaslov »Pogovor z mag. Lovrom Lončarjem, podžupanom Občine Domžale«, pri prispevku »LE ODPRTOST ZA DIALOG VODI K REŠITVAM«, zaradi česar ni bilo razvidno, s kom je intervju pripravljen, za kar se mag. Lončarju in bralcem iskreno opravičujemo.
Nova pridobitev Osnovne šole Dob - Odprtje povečane jedilnice in prenovljene kuhinje
Podpis Ekolistine v OŠ Roje
V OŠ Roje je bilo v petek, 18. novembra 2011, zelo slavnostno. Po tradicionalnem slovenskem zajtrku so namreč z županom Občine Domžale Tonijem Dragarjem podpisali še Ekolistino, s čimer je šola tudi uradno postala Ekošola. Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše.
Ekolistino so poleg župana podpisali še ravnateljica OŠ Roje, Marjanca Bogataj, predstavnica Ekošole, Marija Brlec, predstav-
V OŠ Dob je bilo v četrtek, 17. novembra 2011, že praznično, saj so v šoli odprli prenovljeno kuhinjo in novo, večjo jedilnico. Kot je povedal župan Občine Domžale Toni Dragar, je Občina Domžale kuhinjo popolnoma preuredila skladno s sodobno tehnologijo, normativi in standardi, zgradila prizidek k šolski jedilnici, za potrebe kuhinje pa uredila novo dovozno pot in gospodarski vhod v objekt. Slavnostnemu odprtju s krajšim kulturnim programom je sledilo predpraznično sejmarjenje učencev
OŠ Dob. Otroci so pripravili vrsto manjših daril, voščilnic in drugih izdelkov, s katerimi lahko razveselimo svoje bližnje ali si okrasimo svoj dom. V času sejmarjenja so v razredih potekale tudi delavnice, namenjene obiskovalcem, ki so se lahko udeležili frizerske delavnice, delavnice ličenja, izdelovanja prazničnih namiznih aranžmajev ali pa se pridružili brezplačni računalniški delavnici. Učenci so na ta dan znova pokazali svojo ustvarjalnost.
Občina Domžale, Urad župana
nik Sveta staršev, Dejan Šircelj, in predstavnik učencev, Denis Koča. Podpisniki listine so se v imenu učencev, staršev, delavcev šole in lokalne skupnosti zavezali, da bodo sledili smernicam projekta Ekošola kot načinu življenja. Obljubili so, da bodo s skupnimi močmi skrbeli za čisto naravo, varno okolje, zdravo prehrano in iskreno prijazne odnose. OŠ Roje je s tem sklenila krog Eko-šol in vrtcev v naši občini.
Občina Domžale, Urad župana
OBČINA DOMŽALE
Tudi v novembrskem času nadaljujemo z investicijami
V teh dneh je Občina zaključila z urejanjem peš poti za Kamniško Bistrico pri Prelogu, v dolžini 850 metrov. Pot je namenjena pešcem in kolesarjem in se konča pri priključku na cesto Študa-Prelog. Postavljeni bodo tudi stebrički za preprečevanje vožnje z avtomobili. Dela potekajo tudi na tržnici v Domžalah, kjer bo gradbena ploš-
Mobilna enota presejalnega programa za raka dojk dOrA prihaja v Domžale
V	torek, 22. novembra 2011, bo v Domžalah v okviru državnega pre-sejalnega programa za raka dojk DORA pričela delovati mobilna enota. Na presejalno mamografijo v to mobilno enoto, ki bo stala na parkirišču Zdravstvenega doma Domžale, bodo vabljene vse ženske med 50. in 69. letom iz Osrednjesloven-ske regije, iz občin Domžale, Luko-vica, Mengeš in Moravče, ki bodo tudi prejele osebna vabila. Mobilna enota bo predvidoma delovala vsak dan od 8. do 15. ure.
DORA je državni program preseja-nja za raka dojk, ki omogoča vsem ženskam med 50. in 69. letom pregled z mamografijo na vsaki dve leti, in sicer z vnaprejšnjim vabljenjem.
V	tem obdobju je največja verjetnost, da ženske zbolijo za rakom dojk, presejalna mamografija pa je pomembna, saj je z njo mogoče odkriti bolezenske spremembe, ki še niso tako velike, da bi jih lahko ženska zatipala pri samopregledova-nju ali njen zdravnik pri kliničnem pregledu.
Cilj programa DORA je v prese-jani populaciji zmanjšati umrljivost žensk za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov. Pogoj za uspešnost programa je, da se vabilu na mamograf-ski pregled odzove vsaj 70 odstotkov žensk. Sodelovanje žensk v organiziranem državnem presejalnem programu za raka dojk DORA je v njihovem interesu, saj jim zagotavlja večjo kakovost kot dosedanje prese-janje v diagnostičnem sistemu. Zato strokovnjaki Onkološkega inštituta priporočajo, da se ženske odzovejo vabilu na pregled in se s tem vključijo v program DORA. Ženske, ki ustrezajo merilom za udeležbo v programu DORA, bodo z Onkološkega inštituta Ljubljana prejele pisno vabilo, na katerem bosta že določena datum in ura pre-
gleda. Na slikanje v mobilni enoti v Domžalah pa se lahko naročijo tudi same, če ustrezajo merilom (starost od 50 do 69 let in stalno prebivališče v Osrednjeslovenski regiji), in sicer tako, da pokličejo telefonsko številko 01/5879-561, vsak delavnik od 9. do 11. ure, ali pišejo na elektronski naslov: dora@onko-i.si. Za sodelovanje v programu DORA ženske ne potrebujejo napotnice.
V	treh letih (21. april 2008 - 10. junij 2011) smo na presejalno mamografijo povabili 30.022 žensk. Vabilu se je odzvalo 24.345 žensk, kar predstavlja 81,1-odstotno udeležbo.
V	tem času smo med slikanimi odkrili 215 rakov dojk. Program Dora izpolnjuje vsa merila Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zdravljenja ter po analizi ključnih kazalcev kakovosti že daje prve rezultate. Pri presejalnih programih je najpomembnejša vrhunska kakovost, zato je Onkološki inštitut po priporočilih evropskih strokovnjakov s preseja-njem pričel v manjšem obsegu, saj prilagajanje dela Evropskim smernicam za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka dojk zahteva čas. Program DORA se je začel aprila 2008 v stacionarni enoti na Onkološkem inštitutu Ljubljana z vabljenjem žensk iz Mestne občine Ljubljana, v letu 2010 pa se je delovanje programa razširilo na slikanje v mobilnih enotah - maja v mobilni enoti v Ljubljani, junija pa nato še v mobilni enoti v Trbovljah. Ta mobilna enota se je nato preselila in slikala v Kamniku, v torek pa se bo preselila v Domžale in takoj pričela s slikanji. Ko bodo ustrezno strokovno usposobljeni novi presejalni centri - tako tehnično kot kadrovsko - se bo področje širilo in postopno bodo v program Dora vključene ženske od 50. do 69. leta iz vse Slovenije.
ča dokončana do konca novembra 2011, stojnice pa bodo postavljene spomladi. Na tržnici bo tako po novem triindvajset odprtih stojnic, dve enojni zaprti, šest dvojnih zaprtih, ena enojna s hladilnikom ter ena dvojna s hladilnikom.
V	teh dneh izvajalci na Kamniški cesti zaključujejo grobo asfaltiranje ceste, na desni strani vozišča urejajo pločnik in kolesarsko stezo, na levem delu cestišča pa dokončujejo oporni zid. Izvedena bo tudi sanacija kanalizacije do križišča.
V	Ihanu na Igriški in Češminovi ulici izvajalci nadaljujejo z deli na kanalizacijskem omrežju.
Na mostu v Biščah bodo izvajalci do konca decembra zaključili z betoni-ranjem premostitvene konstrukcije. Ker so temperature nizke, betoni pa zahtevajo minimalno vlažnost pred namestitvijo hidroizolacije, bodo izvajalci to izvedli spomladi 2012. Prehod čez most bo omogočen pešcem in kolesarjem. Občina Domžale je v tem mesecu zaključila z ureditvijo odvodnjavanja in asfaltiranjem ceste na Gorjuši, v dolžini 150 metrov, ter ceste skozi Žiče, v dolžini 450 metrov. V Domžalah je na Masarykovi ulici in Vodovodni cesti zaključila s prepla-stitvijo ceste po vgradnji komunalnih vodov.
Občina Domžale, Urad župana
Čiščenje homške in radomeljske mlinščice
Dobili smo sporočilo, da bo zaradi remontnih del v papirnici Karton Količevo v mesecu decembru 2011 zaprta levobrežna - radomeljska mlinščica. Na pobudo KS Toma Brejca Vir in skupaj z rečno nadzorno službo Hidrotehnik smo pregledali spodnji tok te mlinščice in ugotovili, da je potrebno določene zadeve zaradi protipoplavnih ukrepov nadgraditi. Prav tako je na področjih Količevega in KS Radomlje ter Homec-Nožice potrebno očistiti struge vodotoka radomeljske mlinščice, kar smo predvideli v planu del čiščenja. Po sporazumu z ARSO in obrežnimi koncesionarji ter lastniki smo prav tako predlagali zaprtje homške - desnobrežne mlinščice Kamniške Bistrice, in sicer v času od 25. novembra do 9. decembra 2011. Vzpostavili smo kontakt z ribiško družino glede izlova rib, s pomočjo gasilskih društev pa smo naredili plan čiščenja mlinščice, ki naj bi obsegal čiščenje mulja in ostalih bioloških odpadkov, ki zvišujejo nivo mlinščice, rezanje razraslega vejevja ob brežini mlinščice ter čiščenje nesnage v bližini mostov čez homško mlinščico na celi dolžini okoli 8 km v KS Homec-Nožice, KS Preserje, KS Jarše-Rodica in KS mesta Domžale. Vse ostale občane in obrežne lastnike ter uporabnike omenjenih homške in radomeljske mlinščice pa pozivamo, da v času zaprtja uredijo brežine in naredijo nujna vzdrževalna dela, kot jim to nalaga Zakon o vodah in koncesijska pogodba.
Občina Domžale
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PiRNAT. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTORiCA NATAŠA V. JERiČ • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO HELENA URŠiČ TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT.
30. november 20ii
Naš današnji sogovornik Peter Primožič se je strinjal, da na prvo mesto postaviva njegovo delo na področju planinstva, je namreč dolgoletni član Planinskega društva Domžale in je vrsto let opravljal dolžnost predsednika tega društva. Ko so mu podelili naslov častnega predsednika društva, so med drugim zapisali, da je v zgodovini društva pustil opazne sledi na marsikaterem področju. Sama rada zapišem, da njegove sledi ne ostajajo le na področju planinstva, ki mu je zvest še danes, temveč jih veliko najdemo tudi v novejši zgodovini Občine Domžale. Moj sogovornik, ki pogovorov za medije nima prav rad in je današnji eden izmed redkih, je bil namreč v obdobju 1986-1990 predsednik tedanje Skupščine Občine Domžale, kar nekaj mandatov pa je uspešno opravljal tudi funkcijo predsednika Občinske volilne komisije Domžale.
pogovor
3
pogovor z NEKDANJIM PREDsEDNIKOM OBČINE, ljubiteljem PLANIN, PETROM PRIMOŽIČEM
Več zaupanja v ljudi
Peter Primožič je bil rojen 29. julija 1939 v precej številni družini - ima štiri brate in dve sestri - na Prevaljah in se rad spominja prijetnih otroških in mladostnih let, ko sicer ni bilo obilja, je bilo pa veliko razumevanja za mladega fanta, ki si je želel več. Še danes se spominja vsakodnevne poti v šolo na Brdo pri Lukovici, pa kasneje kolesarjenja, tudi ob najhujšem vremenu v Domžale, od koder se je z vlakom vozil na gimnazijo v Kamniku, potem je prišla pravna fakulteta. Ker v tistem obdobju prav veliko mladih fantov s kmetij ni obiskovalo srednjih šol in fakultet, me je najprej zanimalo šolanje mladega fanta.
V časih moje mladosti je bila velika sprememba že vpis v gimnazijo Kamnik. Tedaj so namreč mlade fante kmečkega rodu, ki so se vpisovali v gimnazijo, videli predvsem kot bodoče župnike. Sam o tem nikoli nisem razmišljal, sem se pa, tudi zaradi težav z očmi, odločal med poklicem profesorja ali pravnika. Prav težave z očmi so mi skoraj onemogočile študij. V drugem letniku pravne fakultete sem imel tako hude komplikacije, da mi je ostalo le še pet odstotkov vida. Takrat mi je primarij očesne klinike svetoval, naj opustim študij in se raje zaposlim kot telefonist, ker kaže, da bom pri tridesetih letih oslepel. Po polletni prekinitvi sem kljub opozorilu študij nadaljeval in ga dokončal leta 1963 ter se isto leto zaposlil na Občini Domžale. Vid se mi dejansko ni popravil, le še nekaj poslabšal.
Ste na Občini Domžale ostali dlje časa?
Ostal sem skoraj deset let. Sprva sem bil upravni referent, kasneje, v letu 1965, sem bil imenovan za načelnika za družbene službe. Kot zanimivost: takoj, ko sem prišel na občino, sem postal tajnik Občinske volilne komisije, njen predsednik je bil tedaj znani pravnik Mavricij Volgemut, tako da lahko rečem, da sem z nekaterimi krajšimi presledki volilna opravila na našem območju vodil do lanskega leta. Že od tedaj poznam vso Občino Domžale, vsako vas, vsak zaselek.
Kasneje me je delovna pot, prav v letih njihovega največjega vzpona, zanesla v Biro 71, po štirih letih pa v tedanji Napredek Domžale. Tam sem bil šef splošne kadrovske službe, kjer sem se največ ukvarjal z notranjo organizacijo in delovnimi razmerji. Iz Napredka sem se, potem ko sem se vrnil po opravljanju funkcije predsednika Skupščine Občine Domžale, leta 2001 upokojil. Ob tem bi rad poudaril, da imam zelo lepe spomine na ljudi, s katerimi sem delal, vladali so tovariški odnosi in, kljub včasih zelo zaostre-
nim situacijam, dobro razumevanje, predvsem pa želja, da si pomagamo. Se danes se z veseljem srečam s takratnimi zaposlenimi.
Ker ste bili tedaj eden redkih pravnikov v gospodarstvu, ste najbrž imeli veliko dela?
Res je, da so bili pravniki tedaj redki v gospodarstvu, pravna znanja pa zelo potrebna. Bilo je namreč veliko sprememb in dopolnitev na področju preoblikovanja podjetij, delovnih razmerij, pa tudi ustavne spremembe so bile kar pogoste. Prav dobro se spominjam, da sem velikokrat slišal: »Peter bo to postavil v bolj razumljiv jezik, poenostavil bo besedilo in približal ljudem, da bodo razumeli«. In
Vmes ste bili tudi v obdobju 19831986 pravobranilec. Ker je večina najbrž že pozabila, s čim ste se ukvarjali, morda na kratko o tem obdobju.
V tej funkciji sem spremljal predvsem izvajanje zakonodaje na področju samoupravljanja in delovnih razmerij v občinah Domžale in Kamnik. Pri tem pa so mi koristile tudi izkušnje iz službovanja na občini in kot člana izvršnega sveta.
Zelo zgodaj ste se vključili tudi v družbenopolitično delo na terenu.
Politika me je zanimala z vidika, kako bi pomagal ljudem na terenu. Aktiven sem bil že kot študent, moja prva resnejša funkcija pa je bila v nekdanji SZDL, bil sem predsednik SZDL na Prevojah. Ni šlo toliko za pravo politično delo, kot za to, da smo se dobili, se pogovorili, povedali svoje želje in skušali tudi s pritiski na tedaj veliko Občino Domžale pridobiti vsaj kakšno manjšo investicijo za KS Prevoje.
Po poroki leta 1966 sta se z ženo Mileno, s katero sta se poznala še iz osnovne šole, preselila v Domžale in ustvarila prijeten dom za tri sinove, ki vsak zase že stopajo po svojih življenjskih in delovnih poteh, stari ata in mama pa se veselita vnukinj in rada pomagata, če je pomoč želena in potrebna. Kako je bilo ob prihodu v Domžale? Moram reči, da so me kar kmalu našli in me vključili v tedanje politično življenje, ki bi ga raje imenoval družbeno. Bil sem predsednik tedanje »mestne« SZDL, član različnih odborov in komisij pri krajevni skupnosti. Po delitvi Krajevne skupnosti Domžale na tri KS sem bil en mandat predsednik SZDL KS Venclja Perka.
Leta 1986 ste bili izvoljeni za predsednika tedanje Skupščine Občine Domžale. To je bil čas velikih uspehov. Med prispevki v tedanjih Občinskih poročevalcih sem prebrala, da ste bili ljudski človek,
katerega vrata so bila odprta vsem in vselej, pa tudi, da ste našli vedno čas za sodelovanje, za srečanje, bili pa ste tudi nepoboljšljiv optimist, ki je vedno našel žarek upanja na poti odkrivanja pravih rešitev. Na funkcijah smo bili za občane in občanke, zato smo se s sodelavci vselej trudili predvsem zanje, čeprav se morda kdo s to trditvijo ne bo strinjal. Pogled v te čase bi pokazal, da so bili tedaj številni zbori občanov in občank dobro obiskani, kjer smo prisluhnili zbranim in skušali v okviru finančnih možnosti ter njihove pripravljenosti izvesti posamezne investicije. Trdim, da je bilo to obdobje, ko smo v občini naredili res veliko - predvsem zaradi pripravljenosti ljudi.
Kot sami ugotavljate, je bil čas vašega predsednikovanja povezan z odličnim sodelovanjem z občani in občankami, tako pri zbiranju njihovih potreb in želja, kot pri dogovarjanju o investicijah in plačevanju samoprispevkov, prostovoljnem delu ... Menite, da so časi samoprispevkov minili? Vem, da je danes vse drugače. Vse preveč zadev se rešuje na nivoju države, ljudi se le redko povpraša, kaj želijo. Imam občutek, da jim več ne zaupamo, da politične elite, ki ostajajo desetletja, ljudje zanimajo le ob
volitvah. Zato ne bi bilo slabo, če bi med drugimi spremembami omejili tudi poslanski mandat. Tudi odnos do narodnega premoženja, raje bi rekel narodovega bogastva, ki se je ustvarjalo več desetletij, bi moral biti drugačen, ne pa da politika dopušča, da se dogaja, kar se dogaja.
Morda najpomembnejši uspehi iz let, ko ste bili predsednik skupščine?
Tu bom bolj podroben, saj radi pozabljamo na številne dosežke. Zaključena je bila melioracija Rače in izvedena melioracija Radomlje. Skupaj s poglobitvijo struge Kamniške Bistrice, ki je bila izvedena tudi v tem času, so bile podane osnovne rešitve za preprečitev vsakoletnih poplav od Lukovice in Zaloga pod Trojico pa vse do Podrečja. Zgrajeni so bili tudi dodatni nasipi ob Kamniški Bistrici na Viru in proti Studi. Zgrajeno je bilo novo črpališče pitne vode za oskrbo Trzina in za povečan odjem v Domžalah. Dokončana je bila zadnja faza vodovoda Žeje-Trojica. Zgrajen je bil povezovalni kanal Mengeš-Trzin-Centralna čistilna naprava. Povečana je bila čistilna naprava, da je lahko sprejela te dodatne odpadne vode in dokončno tretirala tudi odpadne vode Farme Ihan, saj je Farma prav v tem obdobju poleg CČN zgradila svojo čistilno postajo. Kanalizacijsko omrežje je bilo v tem času v gradnji v KS Homec Noži-ce, Jarše Rodica, Vir, Domžale - KS Slavka Slandra.
Asfaltiranje cest in javna razsvetljava - ti dve pridobitvi sta bili izvedeni v krajevnih skupnostih Krtina, Ihan, Domžale, Vir, Radomlje, Lukovica, Prevoje in še kje. Največja pridobitev pa je bila cesta v Zlato Polje do meje z Občino Kamnik. Omeniti je potrebno tudi cesto v Depalo vas in sprejetje krajevnega samoprispevka, iz katerega so bile urejene še številne ceste v KS Češnjice, Blagovica in druge.
V	Mengšu je bil odprt nov vrtec. Zgrajeni so bili prizidki k osnovnim šolam Radomlje, Rodica, Dob in Brdo. S tem je bil omogočen prehod od enoinpolizmenskega na enoizmenski pouk. Prav tako je bil povečan Center srednjih šol Domžale z novim objektom in delavnica pri Srednji kovinarski šoli. Zgrajen je bil Dom krajanov Velika vas pri Moravčah in pod streho je bil Dom v Žejah. Obnovljen je bil Kulturni dom Mengeš, v gradnji pa Gasilski in godbeni dom Mengeš. Pod streho je bil tudi Center požarne varnosti na Količevem - pol sredstev je bilo iz občinskih virov.
V	Športnem parku Domžale je bil dograjen Dom športnih organizacij Domžale. Postavljena je bila mrliška vežica na Brdu. V gradnji je bilo poletno gledališče Studenec (konstrukcija in streha). Za kulturni dom Franca Bernika so bili pripravljeni idejni projekti. Zgrajen je bil
počitniški dom na Krku. S sredstvi občanov in pošte ter s sodelovanjem občine je bilo povečano poštno poslopje in montirana prva digitalna avtomatska telefonska centrala s štiri tisoč priključki, kar je omogočilo razvoj telefonije po vsej občini. Tudi plin je bil s pomočjo občine pripeljan v Domžale.
Se marsikaj bi lahko naštel, a naj bo dovolj. To je bil skupni razvoj vseh virov in dejavnikov v tedanji Občini Domžale, ki je bil v mnogočem enkraten v slovenskem in širšem smislu.
Pri vsem tem so občani in občanke sodelovali s samoprispevkom?
Ne le s samoprispevkom. Ob vsaki investiciji so bili krajani in krajan-ke pripravljeni zbrati še dodatna sredstva, prispevati s prostovoljnim delom. Je pa res, da smo tedaj dobili nekaj sredstev iz »republike«. Občina Domžale je bila tedaj ena od redkih, ki je imela pripravljene številne načrte - tako za področje komunale in vodnega gospodarstva. Rad se spominjam tega obdobja, tudi zaradi uspešnega sodelovanja s tedanjim funkcionarjem samoupravne komunalne skupnosti in kasneje s predsednikom izvršnega sveta. Projekti, dovoljenja in soglasja so bili vedno pravočasni in brez pripomb.
Ste še v politiki?
Že dolgo se v politiko ne vključujem, funkcija predsednika občinske volilne komisije je po mojem mnenju strokovna zadolžitev. Imam svoje mnenje, ki ga povem, če me kdo zanj vpraša. Televizije skoraj ne gledam, mnenje si ustvarim že, če pogledam naslove časopisov. Rad imam srečanja z nekdanjimi sodelavci in dobrimi znanci, zato se udeležujem srečanj nekdanjih predsednikov, na katere me vabi aktualni župan.
Morda nekaj spominov na dolgoletno uspešno delo pri organizaciji in izvedbi volitev, kjer ste kar nekaj zadnjih mandatnih obdobij opravljali funkcijo predsednika Občinske volilne komisije Občine Domžale ?
Samo prijetni spomini so to, predvsem na številne odbore ter njihove predsednike in člane. Dobro so delali, tako tedaj, ko delo še ni bilo »plačano«, kot danes, ko za svoje delo dobijo vsaj simbolično plačilo. Razlike so tudi v tem, da včasih ni bilo toliko avtomobilov, da smo poročila odborov čakali bistveno dlje, da smo ponje pošiljali tudi »občinski« avto. Pravzaprav se delo volilnih odborov vsebinsko ni dosti spreminjalo, je pa izgubilo nekaj ugleda. Glede novosti, da je tudi pri sestavi volilnih odborov potrebno upoštevati strankarsko zastopanost, pa menim, da to ni potrebno, da ljudi, ki niso v strankah, pa strokovno in pošteno ter dobro delajo v odborih, ne manjka, zato bi sam v odbore vključeval
predvsem ljudi, ki v njih znajo in radi delajo, kontrolni instrumenti pa so itak zagotovljeni.
Ste dolgoletni član Planinskega društva Domžale. Od leta 1989 do leta 2001 ste bili njegov predsednik in člani društva ocenjujejo, da je vaše delo pustilo opazne sledi na marsikaterem področju dela. Se spomnite svojega prvega resnejšega vzpona?
Prvi resni vzpon se je zgodil v počitnicam med tretjo in četrto gimnazijo, ko sem s sošolcema prečkal Kamniške Alpe. Prvi turi so sledile in še sledijo druge, najljubši pa so mi enodnevni vzponi.
Morda na kratko o vodenju društva?
Veseli me, da so za obdobje mojega predsednikovanja drugi ugotavljali, da je bila naša dejavnost v tem obdobju zelo uspešna, tako glede na število članstva kot na vključenost udeležencev v društveni program, pa tudi po kakovosti delovanja. Nisem bil formalist, moja želja je bila, da v društvu vladajo prijateljski in sproščeni odnosi, da je društvo odprto za vse, ki imajo planine radi. Vse smo delali skupaj, pa naj je šlo za izboljšanje prostorskih pogojev in opreme ali pa izvajanje vsebinskega dela programa našega društva, katerega pomemben del so bile številne oblike: delo z mladimi, usposabljanje strokovnih delavcev na področju gorništva, pa tudi novih mentorjev, vodnikov, alpinističnih inštruktorjev ter markacistov. To je bilo tudi obdobje uspešnih odprav dvojice alpinistov Jeglič-Karo v Patagonijo in v indijsko Himalajo, pa tudi obdobje najtežjih trenutkov ob smrti Janeza Jegliča. Omenim naj še ureditev plezalne stene v hali Komunalnega centra Domžale, plezališča za prosto plezanje ob Osnovni šoli Rodica, urejanje Domžalskega doma na Mali planini, kjer smo prav vse opravili s prostovoljnim delom. V to aktivnost so bili vključeni tudi domači: žena, otroci in trije bratje.
»Spoštujemo njegovo društveno delo, gorniško predanost in skromnost,« so člani PD Domžale zapisali v predlogu za vaše imenovanje za častnega predsednika društva. Pozabili pa niso niti na to, da ste bil pobudnik tradicionalnega srečanja gornikov in gornic zadnjo nedeljo v avgustu pri Domžalskem domu na Mali planini. Ste kdaj manjkali?
Nikoli. Ko sem pred leti dal pobudo, da bi se vsako leto srečali pri Domžalskem domu na Mali planini, nisem pričakoval, da bo to iz leta v leto bolj množična prireditev, ki člane in članice Planinskega društva Domžale povezuje in utrjuje v prepričanju, da so skupaj lahko uspešni. Vesel sem, da se je srečanje prijelo in nasvidenje zadnjo nedeljo v avgustu 2012.
Če prav vem, še vedno planinarite skupaj z brati?
Tudi sam se večkrat odpravim v planine, sicer pa z brati hodimo predvsem na tradicionalne pohode pozimi; tako bi nas srečali na pohodih na Kum, Križko goro, Snežnik, Blegoš, Porezen, tudi na Kamniško sedlo in na številnih drugih turah. Triglav sem najraje v enem dnevu osvojil skozi Luknjo po Bambergovi smeri, nazaj pa čez Prag v Vrata. Doma smo bili v takem primeru najpozneje do 17. ure popoldne.
Kaj bi rekli o današnjih mladih in njihovem odnosu do gora?
Me veseli, da hodijo v planine in gore družine z majhnimi otroki, sicer pa se to področje spreminja na boljše, predvsem na področju varnosti, kjer so manj obiskane bolj izpostavljene smeri. Vesel sem tudi, da se več skrbi namenja ohranjanju okolja, ob tem pa planinci predvsem iščejo prijetnejše poti in druženje.
Za kaj še ostaja čas ob planinarje-nju?
Najhitreje čas mine z družino, predvsem s tremi vnukinjami, prosti čas pa namenim tudi branju knjig, šahu z računalnikom ter taroku s prijatelji.
Hvala.
Delovna ekipa pri Domžalskem domu na Mali planini avgusta 1993.
Vera Vojska
4
intervju
^MJJ
30. november 20ii
Ko govorimo o zdravstvu, beseda teče večinoma o problemih, pomanjkanju denarja, čakalnih vrstah, kritični smo do pravic, ki jih imamo bolniki vsak dan manj. Prevečkrat pozabljamo na številne pozitivne in predane ljudi, ki jih ne manjka med zdravniki in medicinskimi sestrami. Ena takšnih je tudi Domžalčanka Vilma Novak, ki zase pravi, da je s ponosom srednja medicinska sestra - že trideset let babica, svetovalka dojenja po metodi IBCLC, v prostem času pa deluje tudi kot prostovoljka pri delu z mladimi. Skratka človek, ki v teh - z materialnostjo in zaslužkar-stvom obremenjenih časih, veliko naredi za druge tudi zastonj in z dobro voljo. Zato ni presenetljivo, da je letos med dvanajstimi predlaganimi ženskami za Slovenko leta 2011 v akciji, ki jo vodi revija Jana. To je predvsem priznanje za vse, kar je doslej dobrega naredila, pa tudi spodbuda za vse, kar lahko še naredi. Pri tem ji bomo z glasovanjem tudi z veseljem pomagali in sodelovali.
Vilma, že od rojstva živiš v Domžalah, z družino bivate na Prešernovi ulici. Česa se najbolj spominjaš iz mladih dni, osnovne šole? Kakšne so bile včasih Domžale? Celo življenje prebivam na tej naši ulici. Otroci smo se igrali v bližini blokov, saj je bil ogromen travnik pravi za razne igre, tudi kavbojce in indijance, pa skrivanje ... Pozimi smo se do poznih večernih ur sankali, smučali ... Osnovna šola Venclja Perka je bila naša hiša znanosti, v njej smo se imeli lepo, včasih pa tudi stresno, odvisno od predmetov. Sama sem imela najraje zgodovino in zemljepis (skoraj sem se že vpisala na pedagoško šolo), vsako leto sem med prvimi prebrala bralno značko, prepevala sem v pevskem zboru oziroma, če povem po pravici, sem se trudila, da nisem preveč »fušala«. Veliko smo nastopali, jaz sem posebej rada prepevala borbene pesmi.
Kakšne so bile Domžale včasih?
Veliko lepše, dišale so po svežini, bolj zelene so bile, manj smrdeče in tu so živeli »pravi Domžalčani«, ki so se trudili za boljše, naprednejše življenje!
Si poznala ali kdaj srečala legendarno domžalsko babico Erjav-škovo, ki je sodelovala pri mnogih porodih na domu? Med drugim je na svet pomagala tudi meni, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja smo se nekateri še lahko rodili doma, zdaj to ni več mogoče. Kakšno je tvoje mnenje o možnosti, da se ponovno omogočijo porodi na domu?
Babice Erjavškove žal nisem srečala, vendar veliko pozitivnega slišala o njej, posebno še, ko sem se odločila za poklic babice. Sama nisem preveč navdušena, da bi se ponovno rojevalo v domačem okolju, saj nikoli ne vemo, kako se bo porod končal in če se ne bo kaj zapletlo. Ne obsojam pa nikogar, ki si to želi.
domžalčanka
Vilma Novak - kandidatka za Slovenko leta 2011
Poklic medicinske sestre je zahteven, težak, mnogokrat tudi premalo cenjen. Kaj je tebe vodilo pri odločitvi zanj?
Vedno sem rada delala z otroki, pa sem verjetno takrat mislila, da je to tisto ta pravo. Vesela sem, da sem se odločila tako in če bi se še enkrat odločala, bi izbrala isti poklic, le šolo bi nadaljevala na fakulteti. Vedno sem se zavedala, da bom delala veliko nedelj, praznikov, in sedaj ugotavljam, da to ni bil nikoli problem. Moram pa priznati, da brez podpore moža in naše zlate babice, to ne bi bilo lahko. Velikokrat se skoraj nismo videli od petka do ponedeljka, zvečer smo se stisnili in objeli in že je bil nov dan. Sem se pa potrudila, da so bili dopusti in prosti dnevi samo naši, brez pospravljanja. Radi smo hodili v gore, na potovanja, na morje ... Sedaj pa že pričakujem, da bom nekoč tudi babica svojim vnukom. Vse ob svojem času.
Kam te je po šolanju vodila poklicna pot?
Po šolanju sem dve leti delala v intenzivni negi - na srčni kirurgiji pri prof. Košaku. Tu sem se ogromno naučila, le smrti nekako nikoli nisem sprejela. Vedno mi govorijo, da sem bila poslana na ta svet, da prinašam življenje. Ko sem leta 2009 izgubila očeta, sem spoznala, da je tudi smrt del življenja. Leta 1982 sem dobila službo v porodnišnici, ki se je takrat nahajala v Kliničnem centru. Ker nisem imela štipendije, nikoli kasneje nisem delala v porodnem bloku. Imela pa sem srečo, da sem dobila službo v porodnišnici, saj mi je priporočilo napisala dr. Turko-va, takrat zelo priznana pediatrinja (vedno ji bom hvaležna). Prišla sem nazaj v domače okolje. Prvega otro-čička sem porodila že leta 1977 in do konca šolanja še sto. Imam pa vse svoje porode skrbno zapisane v posebnem zvezku, v omari na častnem mestu. Prav ponosna sem, da sem nekaj malčkov »prinesla« na ta svet. Ravno danes, ko sem odhajala iz službe, me je ogovorila gospa in mi povedala, da sem bila pri njej, ko
je rodila hčerko, ta pa je trenutno že tudi drugič mamica. Si vesel, ko vidiš zadovoljne obraze. Triindvajset let pa že delam z mamicami, ki rodijo naše najmanjše - nedonošenčke.
Kasneje si svojo pozornost posvetila dojenju, si tudi svetovalka zanj in veliko delaš na promoviranju in ozaveščanju mladih mamic o tem, kako pomembno je dojenje. Zakaj je dojenje tako pomembno?
Pred petimi leti sem postala svetovalka za dojenje. Kar precej težak študij, vendar sem izpit opravila in postala IBCLC svetovalka. Leto dni sem enkrat mesečno imela svetovanje v modri sobi Domžalskega doma. Prihajale so mamice, ki so imele težave z dojenjem. Včasih pa smo se samo srečale na klepetu, se pogovorile, kako bodo negovale oz. hranile svoje malčke. Meni osebno je dojenje vez, ki še nekaj časa ostane med mamico in njenim otrokom. Ta stik, kontakt kože na koži, ogovarjanje, je nekaj najlepšega, kar doživljata skupaj. To so bili zame trenutki, ki bi lahko večno trajali. Vsak otročiček potrebuje bližino svoj mame, tudi jok je za mamo govorica njenega otroka ... Nikoli pa nisem in ne bom obsojala mamic, ki ne dojijo. Dojenje mora biti prijetno, ne muka, prisila, obveza. Še vedno sem dosegljiva za svetovanje o dojenju po telefonu, če je le mogoče v večernih urah.
V	ljubljanski porodnišnici deluje tudi laktarij. Kaj je laktarij?
Laktarij je prostor, kjer mamice izbrizgavajo svoje mleko za svoje otroke. Sem največkrat hodijo mamice, ki rodijo nedonošenčke, bolne otroke ali pa mamice s težavami (mastitis, zastojna dojka, poškodovane bradavice, dojenje
V	zadnjem času ste veliko pozornost namenjali tudi izboljšanju pogojev za delovanje laktarija. Česa ste se lotili in kaj vam je uspelo? Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Naša največja želja je bila, da naredimo laktarij prijeten nam in predvsem
mamicam. S prvo objavo v časopisu Jana - pobudo so dale takratne pacientke - smo z zbranim denarjem kupili veliko bolj prijetne strojčke (saj se zavedamo, da je mamino mleko belo zlato) in želimo mamicam, da je iz-brizgavanje prijetno, mirno, udobno. Nato smo si zadale nalogo, da kupimo omaro, v kateri je analizator mleka (s tem ugotavljamo kakovost maminega mleka), to napravo nam je podaril Spar. Imele smo še veliko želja, vendar ni bilo denarja. Sama vedno nekaj prosim, zato so nam prisluhnili. In se je zgodilo: predstava gledališke skupine Limbar, dvorano smo dobile brezplačno v Grobljah, me smo napekle pecivo, možje in otroci pa so pripravili dvorano. Hvala tudi Domžalčanom, ki so si ogledali predstavo in kupili vstopnico. Letos se je oglasila naša »bivša« pacientka, arhitektka, in se odločila, da nam polepša ta majhen prostor. Z njeno pomočjo je laktarij prijeten in lepši. Piko na i je prispevala tudi ilustra-torka s pravljičnimi vilami. Te dobre vile naj bi bile me, ki tam delamo, tako pravijo ^ Kdo bi vedel, če je to res. Ponosne smo, da nam je uspelo. Zdaj nas čaka še menjava tal, stolov, umivalnika in keramike. Nekoč nam zagotovo uspe ^
Razmišljate tudi o posebni obliki nekakšne banke mleka za dojenje. Kako bi to delovalo?
Imamo že napravo za pasteriziranje maminega mleka, tudi to so nam podarili (zopet Spar), čakamo samo še na nekaj manjših del, ki so potrebna, da to zaživi. A žal spet težave z denarjem. V svetu je teh bank kar veliko, pri nas pa smo prvi. Mamice, ki imajo preveč mleka, bi višek podarile naši porodnišnici, namenjen bi bil majhnim in bolnim otrokom, vsem tistim, katerih mame ne bi imele mleka. Preden pa bi ga darovale, bodo pregledane, da so zares zdrave.
Bila si tudi med darovalkami KMC, krvotvornih matičnih celic. Zanimivo je, da si bila ena redkih, pri kateri je prišlo tudi do dejanske realizacije in darovanja. Kako je to potekalo in kdo je bil srečni prejemnik?
Leta 2007 sem prebrala prispevek neke mame v reviji Jana, ki je prosila, da damo vzorec kri. Njen sin je zbolel - imel je levkemijo in so iskali primernega darovalca. Na hitro sem se odločila in v uniformi odšla na odvzem krvi. Moja največja želja v tistem trenutku je bila, da bi bila nekomu na tem svetu v darovanju kostnega mozga primerna. Januarja naslednje leto so me poklicali in v tistem
trenutku mi je srce pelo: poklicana si, da narediš dobro delo. Potem so prišla nova testiranja, pregledi, injekcije ... in končno dan D. Na odvzem me je peljal mož in preden sva se poslovila, mi je hudomušno rekel, naj se znebim malo svoje tečne krvi. Na posegu sem neprekinjeno ležala sedem ur. To je bil grozen občutek, saj sem morala biti čisto na miru. Vse ostalo je bilo preprosto. Sprva je bilo stanje mojega prejemnika dobro, kasneje pa se je poslabšalo, tako da sem morala postopek ponoviti še enkrat. Nikoli mi ni bilo žal in če bi bilo potrebno, bi to še ponovila. Lansko leto se mi je ta oseba oglasila in mi napisala lepe zahvalne misli. Srečali se ne bova, ker ji vera to prepoveduje. Sama večkrat pomislim nanjo in ji želim veliko zdravja. Vpisana sem v registru 8, trenutno pa nas je v Sloveniji 34 darovalcev.
Najbrž zaradi zahtevnega, tudi izmenskega dela v ljubljanski porodnišnici, nimaš veliko prostega časa. Pa vendar: kako ga preživljaš, čemu daješ prednost? Kaj ti pomeni sprostitev?
Moj prosti čas je vse drugo, samo le-žanje na plaži ne. Ce pa že, so z menoj vedno knjige. To ljubezen do knjig sem podedovala po starših. To je zame čas, ki je namenjen samo meni. Zelo rada sem v naravi, vse, Ikar se prebuja, vse, kar raste, poje, to je svet, ki mi je blizu. Držim se pravila, da sem, ko sem v službi, tam, ko pa prestopim vrata porodnišnice, sem samo doma. Ni lepšega pogleda, ko se peljem domov in vidim naše Kamniške planine, kot da so na moji dlani. Vso ljubezen do planin mi je dal oče, že čisto majhna sem z njim osvajala vrhove (oče je bil mladinski vodnik) in tudi sama sem bila vrsto let v Planinskem društvu Domžale. Lepi časi so bili, ko smo z mladinci »vandrali«po planinskih poteh. Po poroki in rojstvu sem nadaljevala s hojo v hribe, saj je tudi mož planinski vodnik. Trenutno sem malo v mirovanju, saj čakam operativni poseg na kolkih. Ne bom dolgo na miru, se ne dam.
Si tudi prostovoljka na številnih področjih. Med drugim delaš tudi z osebami, ki potrebujejo pomoč drugih. Kaj te žene, da svoj prosti čas namenjaš delu s takšnimi ljudmi?
Ze petnajst let del svojega dopusta namenim osebam, ki so mi blizu. To so osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Na začetku sem bila spremljevalka v Zambratiji (prosila me je Anita Ogulin iz ZPMS), in sicer kot medicinska sestra osebam Varstveno-delovnega centra Novo mesto, nato sem bila z njimi na ta-borenju ob Kolpi.
Letos ste bili skupaj na Pohorju, kjer ste pripravili tabor z naslovom Za vsako bolezen rož'ca rase. Kako je bilo na taboru, kaj vse ste počeli?
Sedaj že tri leta delam pri zvezi Sožitje, in sicer kot vodja programa. Pripravljamo seminar za fante in dekleta v Ljubljani in potem na Pohorju še doživljajski tabor Za vsako bolezen rož'ca raste. Tudi letos sem imela tabor na Hočkem Pohorju, tam sem dva tedna uživala v družbi mojih varovancev-prijateljev in spremljevalcev. Ogromno smo hodili, nabirali in se pogovarjali o zdravilnih rastlinah, jih sušili in sami pripravili tudi čaj, naredili smo plakate, herba-rij, imeli športne igre, se peljali z gondolo v dolino in nazaj v planinski raj ter s splavom po Dravi. Obiskali smo nogometni stadion, jahali konje, poslušali ptičje petje, nabirali gobe, borovnice, jagode, maline, imeli večerne evalvacije, ples, petje ... Ze prvi dan postavim »moja pravila«, ki temeljijo na hvala, prosim in oprosti! Imamo se lepo in ob slovesu se objamemo ter včasih tudi malo jokamo. Te osebe se zelo navežejo na nas, zato se kar najbolj potrudimo zanje. Sama začnem s pripravo programa že aprila, vse si zapisujem, pišem prošnje za manjša darilca (plišaste igračke, obeske in majčke), ta darilca potem razdelimo zadnji večer pred odhodom domov. Varovanci dobijo tudi knjigico, v katero vpišem, kaj vse so dosegli v tem obdobju. Ko odhajajo domov po celi Sloveniji, gre delček mene z njimi domov in takrat potrebujem mir, da vse to »popredalčkam«, sama pa dobim ogromno nove energije, ko zopet začnem delati v službi.
Kje še deluješ kot prostovoljka?
Včasih me povabijo v vrtec, tam z malčki pogledamo kaseto »Kako sem izgledal v maminem trebuščku«, kopamo dojenčke, previjamo, pojemo ^ V zahvalo dobim njihove slikice. Ze dve leti v Osnovni šoli Venclja Perka z osmimi razredi v skupinah govorimo o spolnosti in vse tisto, kar jih zanima, pa doma ne dobijo odgovora, ker je to še vedno »tabu tema«.
Živiš v občini Domžale. Zaupaj nam, kaj ti je v naši občini všeč, kaj bi pohvalila? Prav gotovo te tudi kaj moti. Kaj pogrešaš, kaj bi bilo potrebno urediti drugače?
Naša okolica je še vedno zelena, ljudje so prijazni in opazim veliko novih malčkov. Bodimo prijazni do njih, predvsem pa strpni do vseh. Zelo rada bi, da bi več pozornosti namenili otrokom s posebnimi potrebam, še posebej poleti imajo starši težave. Ti otroci nujno potrebujejo več fizioterapije, starši morajo zato imeti prosti dan, tega pa je zelo veliko in nujno potrebno, če želimo imeti v občini zdrave otroke. Tudi tvoja zamisel za obdelavo vrtička, kdor ga želi, se mi zdi dobra. Vesela sem, da je spet zaživel kino. Je pa treba oživiti center mesta, da se bomo lahko družili s prijatelji, tudi v večernem času. In mladim je treba dati možnost, da več sodelujejo v občini, saj so med nami in tudi oni naj prispevajo svoje ideje.
Kaj pričakuješ od nominacije za Slovenko leta 2011?
Predvsem sem vesela, da sem med izbrankami, to je velika čast in priznanje mojemu delu. Nič posebnega se ne bo spremenilo, ostala bom takšna, kot sem bila, zvesta sama sebi. Še naprej bom delala z mojimi najboljšimi prijatelji, osebami z motnjami v duševnem razvoju, in mojimi najljubšimi »pacienti«, nedonošenčki. Vesela pa bom prav vsakega glasu, ki ga bom dobila.
Cveta Zalokar-Oražem.
Podjetje
Dolenjgrad
sporoča
Podjetje DOLENJGRAD se v prihodnjih dneh loteva pospešene gradnje II. faze oskrbovanih stanovanj v Kamniku. V treh objektih bo 51 novih stanovanj, od tega garsonjere in dvosobna stanovanja. Gradnja bo končana v predvidenem roku do konca septembra 2012.
Trenutno je na razpolago še nekaj enosobnih stanovanj I. faze, ki so vseljiva takoj. Varstvo v oskrbovanih stanovanjih omogoča bivanje starejšim, ki ne želijo obremenjevati svojih otrok, po drugi strani pa tudi ne želijo, da bi jih skrbelo zanje, in je ena od najboljših možnosti, ki omogoča letom primerno kakovostno življenje, individualnost in intimnost. Lastno gospodinjstvo, občutek svobode, neodvisnosti in kontrola nad lastnim življenjem, ustvarjajo pogoje za kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja.
Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve tukaj ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti pa se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo celotne kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine z nasveti, oglaševanjem, pregledom dokumentacije, sestavo pogodb, jim varno in v celoti uredimo prenos lastništva ter zastopamo pri prodaji. Vse to brezplačno.
30. november 2011
aktualno
5
MEDGENERACIJSKI CENTER BISTRICA
- srečališče starejših in mladih
Dolgost našega življenja je vrednota
nadaljevanje s strani 1
Celoten objekt je načrtovan za potrebe starejših in brez arhitektonskih ovir. Pomemben poudarek je na energetski varčnosti, kakovosti gradnje in uporabi okolju prijaznih materialov.
V centru bo organizirano institucionalno varstvo v 69 sobah za skupno 103 oskrbovance, ki bodo lahko bivali v 35 enoposteljnih sobah, 29 dvoposteljnih in petih apartmajih. Za nakup bo na voljo 82 oskrbovanih stanovanji za 97 stanovalcev. Funkcionalno razporejeni prostori v pritličju bodo namenjeni izvajanju aktivnosti dnevnega centra, kjer se bodo družili stari in mladi. Tu bodo tudi lokali (restavracija odprtega tipa, kavarna s slaščičarno, frizerski salon, salon pedikure in manikire, trafika, cvetličarna, lekarna) s ponudbo, ki jo potrebujejo stanovalci in obiskovalci dnevnih aktivnosti ter občani vseh generacij. Prednost Medgeneracijskega centra Bistrica je, da si bodo občani lahko načrtovali bivanje v starosti že v obdobju, ko bodo še želeli obdržati samostojnost in bodo še zmožni živeti na lastnem domu oz. v lastnem stanovanju in bodo vodili lastno gospodinjstvo, vendar z občasno organizirano pomočjo pri hišnih opravilih, osebni higieni in v času bolezni.
Oskrbovana stanovanja
Ena od možnosti za samostojno, a varno bivanje starejših, so oskrbovana stanovanja, ki stanovalcem nudijo številne ugodnosti. Stanovanja so prirejena željam in potrebam tistih, ki se ne želijo odpovedati aktivnemu in samostojnemu načinu življenja. Lamela z oskrbovanimi stanovanji
je ločena od preostalega dela objekta. Stanovanja imajo ločen bivalni in spalni del, balkon ali ložo ter shrambo. Parkirna mesta bodo na voljo v kleti.
Osebje iz doma zagotavlja storitve klica v sili 24 ur na dan in dodatne storitve po izbiri stanovalca iz »menija«, ki bo zaradi neposredne povezanosti vseh dejavnosti v objektu lahko izvršena v najkrajšem možnem času. Med najpogostejšimi storitvami, ki jih stanovalci potrebujejo, je pomoč pri bivanju , organizirani prehrani, vzdrževanju osebne higiene, čiščenju, pranju in likanju perila ter pomoč pri vzdrževanju osebnih stikov.
Institucionalno varstvo
V	institucionalnem delu bo stanovalcem, poleg funkcionalno in lično opremljenih sob, na razpolago lastna kopalnica, loža in balkon. V centru se bo izvajalo tudi dnevno varstvo, ki je vodena oblika varstva in oskrbe starejših ljudi, ki potrebujejo oskrbo, varstvo in družbo. Velika pozornost pa bo namenjena organizaciji oskrbe in nege na domu, ki bo v celoti organizirana iz Medgeneracijskega centra Bistrica.
Dnevni center aktivnosti
V	Medgeneracijskem centru Bistrica bo organiziran tudi center dnevnih aktivnosti za starejše občane. Programi bodo prilagojeni vsem starostnim skupinam in tudi specifičnim potrebam posameznih skupin starejšega prebivalstva. Center aktivnosti bo starejšim prebivalcem ožjega in širšega lokalnega območja Domžal ponudil dejavnosti, ki posamezniku omogočajo, da z lastno aktivnostjo in ustvarjalnostjo poskrbi
za svoje psihofizično počutje in na ta način prispeva k večji kakovosti življenja ter bogatenju ustvarjalnih življenjskih moči v času po upokojitvi.
V izvajanje aktivnosti se bodo vključevali tudi mladi, kar bo vzpodbudilo žlahtno medgeneracijsko sodelovanje s ciljem ustvarjati starejšim prijetno bivalno in osrečujoče okolje. To bo večgeneracijski center odprtega tipa za vsakogar, prostor srečevanja različnih generacij bo informativna točka za starejše, srednje in mlajše generacije, kjer bosta potekala komunikacija in prenos znanj v obe smeri. Objekt bo središče dogajanja vseh dejavnosti za starejše in za medgeneracijsko sobivanje. Ambicija investitorja je predvsem visoka kakovost in raznovrstnost storitev, zato že sedaj vodi aktivnosti za pridobitev in zagotovitev čimbolj strokovnih kadrov za vodenje centra, ki so temeljni pogoj za dobro funkcioniranje vseh dejavnosti.
Prodaja oskrbovanih stanovanj
Cene stanovanj so oblikovane na primerljivi ravni s podobnimi stanovanji v ljubljanski regiji, saj je potrebno na trgu ob visoki kakovosti samih stanovanj in vrhunskih storitvah ponuditi tudi konkurenčne cene.
Projekt pomeni nov pristop k zagotavljanju pogojev za aktivno in z vsebinami bogato ter dejavno življenje v človekovem tretjem življenjskem obdobju. Prisotna je želja, da bi postal objekt in prostor prijetna in priljubljena lokacija vseh, ki bodo v njem našli zanimive in koristne aktivnosti.
Marija Pukl, predsednica Odbora za starejše v Občini Domžale
»V Domžalah potrebujemo tak objekt, saj smo podhranjeni z domskimi posteljami, nimamo organizi-
ranega dnevnega varstva, niti dnevnega centra. Mnoge občine so nas v skrbi za starejše na tem področju močno prehitele.
Pohvaliti moram prizadevanja Lipe - univerze za tretje življenjsko obdobje, Jesenski cvet, Društvo invalidov in društva upokojencev, ki pomagajo svojim starejšim in hendikepiranim članom z aktivnostmi, ki v pretežni meri temeljijo na prostovoljnem delu.
Pomen organiziranja dnevnega centra aktivnosti je obravnaval Odbor za starejše Občine Domžale in se je zavzel za zagotovitev boljših pogojev za delovanje društev in možnost medsebojnega povezovanja na vsebinskem področju. Posebej smo izpostavili pomen medgeneracijskega sodelovanja, ki bi ga lahko vsebinsko obogatili s povezavo s Centrom za mlade Domžale. Zaradi čedalje večjega deleža starejših od 65 let, v
celotnem prebivalstvu ne bo mogoče zagotavljati nastanitve predvsem v domovih za starejše, temveč bo potrebno postaviti nove modele organiziranja oskrbe na domu, ki jih v tujini že pospešeno uvajajo in dograjujejo.
Zato moramo v naši občini na tem področju izpeljati nekaj pomembnih projektov za ustvarjanje pogojev za dostojno življenje starejše generacije.«
Anica Rovanšek
MKE d.o.o. Domžale - PVC in ALU okna in vrata, nadstreški, stopnice, ograje, drsna vrata
Bralcem smo se v zadnjih dveh letih že predstavili. Veliko Vas je tudi poklicalo in kar lepo število bralcev je, ki so postali naše stranke. V teh občutljivih kriznih časih posebno pozornost namenjamo pravilnemu svetovanju že v fazi, ko stranka želi pridobiti osnovne informacije, da bi se kasneje pravilno odločila in bila s svojo investicijo zadovoljna. Temelj naše 26-letne tradicije je pošteno, kakovostno in v roku izvršeno delo. Ker smo družinsko
podjetje, se zelo hitro odzovemo na novitete in potrebe, ki jih narekuje tržišče samo. Naša znanja nadgrajujemo z različnimi vrstami usposabljanja. Nadgrajeno znanje in pridobljene izkušnje pa nam odpirajo širšo vsebino pri ponudbi naših izdelkov in storitev. Časi, ki prihajajo, bodo še težji kot do sedaj, poslušati obljube politikov v predvolilnem času nam ne prinaša lepšega pogleda v prihodnost, pa vendar v našem podjetju razmišljamo pozitivno. Za
boljšo prihodnost lahko poskrbimo sami, tako da smo ponosni na svoj kraj, državo, na svoje delo, na obrtništvo in podjetništvo na domačih tleh. Kupci in dobavitelji moramo spoštovati drug drugega in na ta način povrniti zaupanje in ugled v domačo ponudbo. Spoštovani kupci, mi smo pripravljeni na sodelovanje z vami in vas z velikim veseljem pričakujemo.
Kolektiv podjetja MKE d.o.o.
Domžale
6
društva
^MJJ
30. november 20ii
Slovesnost pri spomeniku NOB v Zgornjih Jaršah
Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB Jarše-Rodica je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Jarše-Rodica in Občino Domžale pripravila žalno slovesnost pri obnovljenem spomeniku triin-osemdesetim žrtvam okupatorjevega nasilja v drugi svetovni vojni v Zgornjih Jaršah. Žalna slovesnost je bila 28. oktobra 2011, ko Krajevna skupnost Jarše-Rodica praznuje krajevni praznik, ki je posvečen spominu na prve tri padle partizane, krajane iz Jarš. Padli so na Golčaju nad Blagovico, 28. oktobra 1941, kjer se je Radomeljska četa spopadla z nemško enoto.
Slovesnost se je pričela ob 17. uri. Zbrane je v imenu organizacije nagovoril Aleksander Skok, predsednik Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Jarše-Rodica.
Zahvalil se je delavcem občinske uprave in vodstvu Občine Domžale, ker so omogočili in izpeljali pridobitev zemljišča spomenika ter obnovo spomenika in ureditev parka ob spomeniku. Krajevni organizaciji se je zahvalil za gmotno podporo, posebno zahvalo pa je izrekel Svetu Krajevne skupnosti Jarše-Rodica. Prav tako je izrekel zahvalo vsem nastopajočim ter praporščakom, PGD Jarše-Rodica in Kulturnemu društvu Groblje, ki so, vsak na svoj način, prispevali, da je komemora-tivna slovesnost dostojno izzvenela v spomin in večno zahvalo umrlim žrtvam.
Slavnostna govornica je bila Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale. V svojem govoru se je vrnila 70 let nazaj, v avgust leta 1941, in obudila spomin na strelja-
Točno opoldne po beograjsko
Na Slovenskem veleposlaništvu v Beogradu je kot vojaški ataše za Srbijo, Romunijo in Makedonijo zaposlen polkovnik Bojan Končan, sicer naš stari znanec, nekdanji načelnik štaba TO Domžale. Izkoristili smo njegove zveze in poznanstva, ki so botrovala temu, da smo se sestali s srbskimi kolegi.
11. novembra smo se člani predsedstva OZSČ Domžale, v sestavi predsednik Bine Kladnik, tajnik Marjan Galien ter člana Marko Trampuž in Janez Gregorič, točno opoldne sestali s predsednikom Srbske zveze rezervnih oficirjev, Djordjem Malenkovičem, ter generalnim sekretarjem zveze, Zoranom Stojanovičem. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju, pod budnim očesom našega atašeja Končana in še aktivnega podpolkovnika srbske vojske.
Vabimo in sporočamo občanom in občankam občine Domžale, da ponovno ustanavaljamo novo prostovoljno ekipo prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Domžale, ki bo delovala in nudila laično prvo pomoč v okviru civilne zaščite na področju občine Domžale in na kriznih žariščih v Sloveniji.
Vabimo predvsem mlade fante in dekleta. Prijave s kratkim življenjepisom, rojstnimi podatki, bivališčem in telefonom pošljite na e-naslov domžale. ozrk@ozrks.si. Informacije dobite na tel: 01 /72 92 333.
OZ Rdeči križ Domžale sporoča občanom občine Domžale (Vir, Dob, Radomlje, Jarše, Ihan, Dragomelj in ostali kraji v občini), ki so se znašli v socialni stiski, da vsako sredo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure na Ljubljanski cesti 34 (dvorišče radia Hit), nasproti Agropuba,
razdeljujemo materialno pomoč za lajšanje težav (pakete hrane in posamezne prehtanske izdelke EU ter pralni detergent).
Dokazila: odločbe CSD, plače, pokojnine, odločbe Zavoda za zaposlovanje in druga dokazila.
Nudimo tudi topli obrok v javni kuhinji za občane, ki nimajo zagotovljenega toplega obroka in za brezdomce.
Skladišče z rabljenimi oblačili in predmeti za izdajo in sprejem je odprto vsako sredo v istem času. Prosimo, da občani sami opravijo selekcijo oblačil, obutve in drugih predmetov, ker zastarelih, umazanih in strganih oblačil ne sprejemamo in jih zavračamo.
Informacije dobite na tel. številki: 01/72 92 333 ali na spletni strani: www. domzale.ozrk.si.
nje talcev v Zgornjih Jaršah ter na ostale žrtve druge svetovne vojne. Kulturni program ter govor, kot tudi nagovor, so potekali v spoštljivi tišini, brez vmesnega ploskanja. Godba Domžale je zaigrala žalostinki, pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe so zapele pesmi V ranem jutru, Prečuden cvet in Oh, kako je dolga pot iz tujine do doma. Učenci Osnovne šole Rodica, Laura, Jaka, Andraž in Kristjan, so recitirali Pesem talcev in pesem V poletni travi. Slovesnost je vodila in povezovala gospa Jeretina Anžin. Lep, jasen in sončen popoldan se je nagibal k večeru, udeleženci slovesnosti so se še nekaj časa zadržali v novo urejenem in povečanem parku ob spomeniku, kjer je nameščena klop in informacijska tabla. Nekateri prisotni so izrazili zadovoljstvo z ureditvijo. Na napisni tabU je v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku kratka, a vsebinsko bogata informacija, ki se nanaša na spomenik
Kamilo Marine sedi drugi z leve, ob njem Jože Pogačnil«, častni občan.
Za postavitev spomenika leta 1953 so zaslužni delavci in vodstvo takratne tovarne Indu-plati. Zasnoval in izdelal ga je akademski kipar Drago Tršar 10. maja istega leta ga je odkril Tomo Brejc, eden od organizatorjev vstaje v kamniškem okrožju. Naj še zapišemo, da seje žalne slovesnosti udeležil tudi Kamilo Marine, takratni direktor tovarne Induplati, ki je postavitev tudi vodil.
in širše. Informacija pove, kaj spomenik opominja in ohranja ter da ne smemo pozabiti obdobja druge svetovne vojne in junaškega upora ter odpora slovenskega naroda proti okupatorju in pod vodstvom OF.
Foto: Vido Repanšelc
V Srbiji njihova zveza deluje neprekinjeno že od leta 1919, pri nas pa v samostojnih okvirih šele od leta 1991. Djordje Malenkovič nam je opisal način njihovega delovanja. Oni še vedno veliko sodelujejo s Srbsko vojsko, ki jim pomaga organizirati razna srečanja, na katera privabijo tudi veliko število civilnega prebivalstva. Zadnje takšno srečanje so pred kratkim priredili v Apatinu. Za izpeljavo še večjega števila aktivnosti pa jim, podobno kot pri nas, primanjkuje denarja. Je pa tudi res, da so časi gospodarskega nazadovanja izrazito nenaklonjeni podobnim dejavnostim, kar je sicer popolnoma razumljivo, saj nam trenutno ne grozi nobena neposredna vojaška nevarnost. Morda je pri naših kolegih z Balkana malce drugače, vendar so tudi oni prepričani, da bo politika opravila svoje po-
Slcupaj z gostiteljem na Kalemegdanu, nad sotočjem Save in Donave
slanstvo in uredila problem Kosova. Srečanje smo končali s skupnim kosilom, v katerega ozračju ni bilo zaznati mikrodelcev z negativnim nabojem.
Večer in naslednji dan smo preživeli v spoznavanju naše nekdanje prestolnice na sotočju Save in Donave. Preprosto smo se prepustili vodenju našega prijatelja Bojana, ki nas je vzel za »svoje«, nas pa seveda ni bilo potrebno kaj dosti prositi, da smo postali »njegovi«.
Srbom oziroma Beograjčanom ni nič lažje kot nam, Slovencem, saj se jih mora velika večina prebijati iz meseca v mesec z zelo nizkimi dohodki, zato so v razcvetu razne
Prijetno srečanje z vojnimi invalidi
Društvo vojnih invalidov Domžale s sedežem na Ljubljanski c. 87 združuje člane vojne invalide iz Domžal, Doba, Dragomlja, Moravč, Mengša, Lukovice, Trzina, Kamnika in Komende. V omenjenih občinah živijo člani društva, katere preko leta obiščejo člani Izvršnega odbora društva. V letošnjem letu je bilo opravljenih osemnajst obiskov in do konca tega leta jih predvidevamo še deset. Vsem obiskanim podarimo simbolično darilo. Najstarejši član našega društva je 96-letni France Trdin iz Kamnika, 70-odstotni vojni invalid, ki s soprogo Ani od oktobra letos živi v Domu upokojencev v Laškem. Na Franca je društvo ponosno, nekaj let je bil aktiven v našem društvu in tudi v pododboru Kamnik. Obiskujemo predvsem težje invalide po bolnicah, domovih upokojencev, pa tudi na domu, poleg njih pa tudi jubilante. Če potrebujejo finančno pomoč, jo vojni invalidi na podlagi vloge dobijo, v celoti aU delno, kakor na podlagi pravilnika odloči Izvršni odbor Društva vojnih invalidov Domžale.
vzporedne ekonomije, kar pa tudi pri nas dobro poznamo. Tako smo ugotovili, da drugi največji pravoslavni objekt na Balkanu (Hram Sv. Save) gradijo že več kot pol stoletja, končanju gradnje pa tudi ne manjka dosti manj. Na obrobjih mesta se še vedno grejejo s premogom, kar smo dokaj hitro zaznali in potem ugotovili, da pri nas v Šoštanju, na primer, šele planiramo, kako porabiti velike zaloge premoga pod Šaleško dolino, ekologiji v posmeh. In na koncu odgovornim v razmislek: mi smo že skoraj usposobljeni za mehčanje terena - preddiplomatska srečanja, bodisi v Palestini, Libiji ...
Janez Gregorič
kmet in upokojenec. Vas Rudnik je znana partizanska vas, ki je med vojno dala dvaindvajset partizanov, od tega jih je petnajst padlo, vsak tretji vaščan je odšel v partizane, vsak četrti je dal življenje za svobodo. Vinko je od začetka leta 1941 sodeloval s partizani, od 1. januarja 1944 do maja 1945 pa je bil tudi sam borec Šlandrove brigade. Kar 25 let je nosil prapor, bil je krvodajalec, 43-krat je dal kri. V partizanih je padlo pet njegovih bratov, od teh je ostal živ le še Vinko, ki je, kot pravi zadnje čase, bolj slabega zdravja. Na kmetiji sta ostala sama s sinom, ki je zaposlen v Gasilski brigadi v Ljubljani. Obiskani Vinko je bil vesel obiska tričlanske delegacije Društva vojnih invalidov Domžale in skromnega darila ob njegovem jubileju.
Miha Barbič, star 90 let iz Domžal, 70-odstotni invalid, se je hudo telesno poškodoval ob padcu v svojem stanovanju. Potrebna je bila takojšnja pomoč na Polikliniki v Ljubljani. Tu se je zdravil nekaj časa, potem pa bil premeščen v dom starostnikov v Špesov dom v Vojnik pri Celju. Naši člani so Miha večkrat obiskali in z njim poklepetali, vedno je bil vesel obiskov. Zadnji obisk pri njem je bil opravljen 21. oktobra 2011. Povedal je, da ima rešeno prošnjo za sprejem v Dom upokojencev Domžale in sedaj se v Domžalskem domu upokojencev dobro počuti, ima celotno domsko oskrbo in tudi obiskov prijateljev in znancev mu ne manjka.
Vinko Žebovec, star 87 let, iz Rudnika pri Radomljah, je 40-odsto-tni vojni invalid, udeleženec NOV,
Vinko Nemec, star 83 let, stanujoči v Sv. Lenart, Občina Cerklje na Gorenjskem, je 70-odstotni vojni invalid, potrebuje popolno nego in dodaten kisik, zanj pa vzorno skrbi upokojena medicinska sestra Julijana. Že več let potrebuje popolno dnevno oskrbo. Letos je bil zaradi odpovedi srca nekaj časa na zdravljenju v bolnici na Golniku. Julijana je bila njegova rešiteljica, ki je poskrbela za takojšnjo medicinsko pomoč in Vinko je tako ostal pri življenju. Člani Društva vojnih invalidov obiščejo Vinka večkrat letno, kajti on je veseljak kljub bolezni, še vedno je tudi član lovske družine, v svoji hiši pa ima veliko lovskih trofej, saj je bil več let tudi aktiven lovec._ Vsako jutro je majhno rojstvo, vsak dan je majhno življenje, vsak večer je majhna smrt , je vodilo naših sogovornikov. Prepričani smo, da bo naše Društvo vojnih invalidov Domžale tudi v bodoče sodelovalo z našimi člani vojnimi invalidi. Pa srečno, veliko dobre volje, predvsem pa zdravja tudi v prihodnjem letu vsem želi izvršni odbor DVI Domžale.
Tekst in foto: Jože Novak _Foto: Miha Barbič,Vinko Žebovec in Vinko Nemec
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 23. decembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 16. december 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda - 77. obno^jeni vodnjak v 66. slovenski občini
Sredi novembra so v Vojniku odprli že 77. obnovljeni vodnjak (vodnjak prelivajoče vode, spomenik pohorski vodi) na trgu Vojnika, ki je izdelan kot monolit iz pohorskega tonalita. Posvečen je pitni vodi, ki izvira izpod pohorskega masiva in je na tem mestu v obliki prvotnega vodnjaka že v preteklosti bil namenjen popotnikom in domačinom. Vodnjak na trgu v Vojniku je stal zagotovo že leta 1914, kar priča stara razglednica. Za tisto obdobje je značilna umestitev vodnjakov na trge, tako da so biU središče, okoli katerih se je odvijalo življenje. Z novim vodnjakom bo življenje v tem delu Vojnika še prijetnejše, kar je tudi zasluga Heliosa. V okviru HeUosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, iz katerega je bilo obnovljenih tudi nekaj vodnjakov iz naše občine, je to že 77. obnovljeni vodnjak v 66. slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELl-OS: Bori,Tessarol in Ideal.
li'll^ Km
Zahvala
Trgovina z obutvijo Elegance Domžale se najlepše zahvaljuje vsem strankam, ki so se udeležile humanitarne akcije. Akcija je z vašo pomočjo uspela. Hvala.
30. november 20ii
društva
7
GASILSKA ZVEZA DOMŽALE
15. tradicionalno srečanje gasilcev veteranov
Med številnimi aktivnostmi, ki jih Gasilska zveza Domžale ter prostovoljna gasilska društva v njenem okviru opravljajo v oktobru - mesecu požarne varnosti, letošnje so potekale pod naslovom STE STORILI VSE ZA VAREN DOM?, je
tradicionalno srečanje gasilcev veteranov v Zejah tisto, ki bi ga starejši gasilci in gasilke zanesljivo pogrešali. Za vse je to prijetno druženje, v katerem se tudi preizkusijo v tekmovanju, priložnost za srečanje, obujanje spominov na mladost ter opravljeno požrtvovalno in prizadevno delo, za katerega je Marjan Ručigaj, predsednik veteranov v Regiji III dejal, da je njihov prispevek gasilski organizaciji pravo nacionalno bogastvo, na katerem gradi sedanja gasilska organizacija.
Gasilci - veterani in gasilke - veteranke, ki so z neumornim, nesebičnim prostovoljnim delom gradili današnja uspešna društva in gasilsko zvezo, v Zeje vedno radi pridejo, saj vedo, da so dobrodošli in da so mlajše generacije ponosne in hvaležne za njihovo delo. Tudi tokrat je bilo tako in tudi tokrat je druženje potekalo v prijetnem vzdušju, h kateremu je s svojim povezovanjem, v katerem je bilo prostora tudi za šale, pripomogel Franc Pirnat, predsednik Komisije za veterane pri GZ Domžale. Povezovalec je ob pozdravu prisotnih, med katerimi je bil predsednik Gasilske zveze Domžale Rajko Novak s svojo ekipo, veterani iz pobratene Lendave ter drugi gostje, spomnil tudi na častnega predsednika Aleksandra Rihtarja, ki je bil pobudnik tovrstnih srečanj. Častni predsednik GZ Domžale Marjan Slatnar je nato po pozdravu spomnil, da se veterani in veteranke srečujejo skozi vse leto, prihajajo na vaje in tekmovanja, kjer dosegajo lepe uspehe, predvsem pa z zanimanjem spremljajo dogajanja v posameznem društvu in, če je potrebno, tudi pomagajo in vzpodbujajo mlajše s svojimi izkušnjami. Posebej je poudaril njihovo pripadnost organizaciji, h kateri se je večina priključila v zgodnji mladosti in ji ostala zvesta vse življenje, pa tudi tovarištvo in prijateljstvo, ki jih je in jih še druži.
Gasilski organizaciji so podarili ves svoj prosti čas, zato jim je ta za vse njihove prispevke hvaležna, jih spoštuje in ceni. Opozoril je na njihov prispevek k razvoju posameznih društev ter zveze ter se jim iskreno zahvalil za vse, kar so s svojim plemenitim in požrtvovalnim delom prispevali k razvoju gasilstva. Na kratko je predstavil aktivnosti med obema srečanjema, posebej opozoril na drugi dobrodelni koncert za ogrožene družine gasilcev, številne aktivnosti v okviru oktobra - meseca požarne varnosti, sektorske in druge vaje, tako v občini Domžale kot Trzin. Zaželel jim je, da tudi v prihodnje sodelujejo v gasilski organizaciji, predvsem pa veliko zdravih in srečnih let. Njegovim dobrim že-
ljam sta se pridružila tudi predstavnik Gasilske zveze Lendava in Marjan Ručigaj, predsednik Komisije za veterane v Regiji III, ki je prisotne pozdravil tudi v imenu Sveta veteranov Gasilske zveze Slovenije. Sledilo je tradicionalno tekmovanje v spajanju cevi, navezovanju ročni-ka in bližanju v tarčo, kjer je prvo meso osvojila ekipa PGD JARŠE-RODICA 2, drugo ženska ekipa PGD ROVA, tretje pa ekipa PGD RADOMLJE. Čestitamo! Organizatorji srečanja, med katerimi je poleg Komisije za veterane pri GZ Domžale posebej treba pohvaliti domačine, PGD Zeje-Sveta Trojica, so nagradili tudi najstarejše prisotne veterane: Jožeta Rapeta, Albina Hribarja in Franca Urbanijo ter najstarejše veteranke: Rozi Pe-trič, Marijo Rape in Heleno Golob. Posebne pozornosti sta bila deležna Marija in Jože Rape, bisernoporo-čenca, in častni predsednik Gasilske zveze Domžale, Marjan Slatnar ob življenjskem jubileju. Ob zaključku je predsednik GZ Domžale Rajko Novak poudaril, da so gasilci ponosni na vse svoje veterane in veteranke, ki pomembno prispevajo k uspešnosti organizacije, zaželel jim je veliko zdravja in sodelovanja v organizaciji ter se še posebej zahvalil domačemu gasilskemu društvu za odlično organizacijo srečanja in voditelju Francu Pirnatu. V kulturnem programu sta sodelovali recitatorki Eva Ravnikar in Patricija Koderman ter mladi harmonikar Blaž Dragar, mlada glasbena skupina pa je poskrbela za prijetno razpoloženje v družabnem delu srečanja, v katerem so se obujali spomini na prehojene poti v gasilski organizaciji.
Strokovna ekskurzija Gasilske zveze Domžale 2011
Letošnjo strokovno ekskurzijo članov, ki sodelujejo v organih in komisijah pri Gasilski zvezi Domžale, smo realizirali v soboto, 5. novembra. Pred odhodom, ki je bil pri požarnem centru na Količevem, smo bili seznanjeni o samem poteku ekskurzije. Prvi cilj je bil ogled pri gasilskih tovariših v Gornji Radgoni. Pozdravil nas je predsednik društva Tomaž Munda. Na kratko nam je predstavi društvo, ki bo v prihodnjem letu praznovalo 130 let, še posebej pa so ponosni na enoto potapljačev, ki v okviru društva deluje že 30 let. Radgonski gasilci delujejo v slogu gesla »Sebi v ponos, drugemu v pomoč«. S tem pozdravom smo naredili še »gasilsko sliko« in se poslovili od naših tovarišev in prijateljev.
Naslednji cilj naše ekskurzije je bilo podjetje Mettis Internacional v Gornji Radgoni, ki izdeluje nadgradnje gasilskih vozil. Nadgradnje izdelujejo po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije, odvisno od kategorije posameznega društva. Velik naročil imajo tudi iz tujine,
V Zakonu o dohodnini, ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2007, je opredeljena namenitev dela dohodnine za donacije. Zavezanci lahko namenijo del svoje dohodnine (do 0,5%) upravičencem za donacije, med katerimi so na seznamu tudi gasilske organizacije (gasilska društva, gasilske zveze in Gasilska zveza Slovenije).
Gasilska zveza Domžale prosi zavezance za dohodnino, da nam namenite 0,5 % odmerjene dohodnine, saj varujemo in rešujemo vašo varnost in varnost vašega premoženja.
Davčni zavezanci boste lahko zahtevo za namenitev donacije podali na priloženem obrazcu, ki ga lahko oddate na davčni izpostavi ali pa za izročite predstavniku PGD, ki ga bo do 31. 12. 2011 oddal na davčni urad.
Gasilska organizacija	Davčna številka	Gasilska organizacija	Davčna številka
GZ Domžale	70452393	PGD ROVA	68383894
PGD Dob	85199141	PGD Stob-Depala vas	35407514
PGD Domžale-mesto	93340095	PGD Studenec	98139070
PGD Homec	72693614	PGD Študa	92618626
PGD Ihan	86976753	PGD Vir	12367087
PGD Jarše-Rodica	46257934	PGD Zeje-Trojica	83664157
PGD Pšata-Dragomelj	79198317	PGD Trzin	79339875
PGD Radomlje
59751703
Ta sredstva za zavezance ne pomenijo nobenih dodatnih stroškov, ampak se 0,5 % odmerjene dohodnine nameni točno določenemu upravičencu in ne v državni proračun.
Za vašo odločitev za namenitev donacij naši organizaciji se vam iskreno zahvaljujemo in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Deveti kviz gasilske mladine v Študi
Za nami je že deveti kviz gasilske mladine, ki ga pripravljamo v našem gasilskem društvu vsako leto v oktobru, mesecu požarne varnosti. Ponovno se je prijavilo enajst ekip iz naše gasilske zveze in pobratenega gasilskega društva Sveti Štefan. V našem gasilskem domu smo se zbrali 22. oktobra ob 16. uri. Najprej so bili na vrsti starejši pionirji, ki so odgovarjali na vprašanja s področja gasilske preventive in splošnih tem - narave, družbe ter športa, nato pa so se preizkusili še v vezanju vozlov. Naloge z enakih področij so kasneje čakale tudi mlajše pionirje, le da je bila težavnost prirejena njihovemu znanju. Odgovori pa so poleg znanja terjali tudi nekaj zbranosti in iznajdljivosti.
Vse ekipe so se pomerile tudi v preizkusu spretnosti, zelo podobnemu lanskemu izzivu, pri čemer smo spremenili način merjenja časa. En član ekipe se je ob pomoči drugih dveh oblekel v zaščitno gasilsko ja-kno, si obul (prevelike) škornje, nadel čelado ter pogasil čajno svečko s kozarcem vode. Letos smo za razliko od lani merili čas slačenja (snemanja, sezuvanja) gasilske opreme. Sledila je razglasitev rezultatov; v kategoriji mlajših pionirjev je 3. mesto zasedla ekipa Ihan, 2. mesto Rova, zmagala pa je ekipa PGD Jarše-Ro-dica. Pri starejših pionirjih so bili 3. Rova, 2. Jarše, 1. mesto pa je pripadlo ekipi Zeje-Sv. Trojica. V vsaki kategoriji so tri prvouvrščene ekipe prejele kolajne, zmagovalci pa še torto.
Vse sodelujoče ekipe so seveda kot vedno prejele praktične nagrade. Razglasitvi rezultatov je sledila pogostitev udeležencev s krajšo analizo kviza. Za nagrade so tudi letos poskrbeli sponzorji: Urad župana Občine Domžale, GZ Domžale, KS Simona Jenka, Erdani šport, evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, Avtoaku-stika, Fitness center Otelo, Slaščičarna GM, radio Hit, Jantar trade, Pekarna Jurček, Gostišče Keber, KD življenje, Slaščičarna Lenček, McDonald's Domžale, Mercator HM Domžale, in trgovina Pikapolonica. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujemo. Kviz pa ne bi uspel brez izdatne pomoči prizadevnih članic in članov domačega društva, katerim gre zahvala za pripravo in izvedbo kviza. Hvala vsem tekmovalcem, njihovim mentorjem ter gostom za obisk in nasvidenje prihodnje leto, ko bomo gostili jubilejni, 10. kviz. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
PGD Študa
saj sodelujejo s podjetjem Rosen-baur. Ogled proizvodnje je potekal pod vodstvom direktorja podjetja Marjana Cvikla in vodje komerciale Mateja Sevčnikarja. Pod lepim vtisom videnega smo se poslovili od gostiteljev in nadaljevali naše potepanje po Gornji Radgoni pod vodstvom lokalne vodičke. Najprej smo si ogledali zgradbo Špitala, ki je izredno zanimiva kot arhitekturna zgradba iz 14. stoletja in je edinstvena v Sloveniji. Namenjena je bila popotnikom, siromakom, invalidom in bolnim. Ogled smo nadaljevali po starem delu mesta in našo vrednost zaključili z ogledom farne cerkve. Stolp zvonika je bil po vojni za Slovenijo v letu 1991 obnovljen, saj je bil poškodovan med napadom JLA. Na poti proti avtobusu nam je vodička pokazala stavbo, v kateri izdelujejo najboljše penino Radgonski biser. Pot proti domu smo zapolnili z razgovori in predlogi za ogled v prihodnjem letu.
Florjan Zabret
DOMŽALSKI ROGISTI NADALJUJEJO S SVOJIMI NASTOPI TUDI PO 20. ROJSTNEM DNEVU
Ob letu gozdov in 65-letnici Lovske družine Mengeš
Organizacija združenih narodov je leto 2011 razglasila za Mednarodno leto gozdov 2011, kar je za Slovenijo še posebej pomembno, saj več kot 60 odstotkov slovenskega ozemlja pokriva gozd. Po zaslugi zakonskih okvirjev, lastnikov gozdov in gozdarjev se z gozdovi gospodari traj-nostno, večnamensko in sonaravno. Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja.
Najpomembnejše usmeritve leta gozdov
Gozdovi so pomembni tudi zate! Zagotavljajo ti kakovost življenja in varno prihodnost. Trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi opravljamo z roko v roki z naravo! Za gozdove smo odgovorni lastniki gozdov, gozdarstvo, država in družba! Tudi ti lahko kaj storiš za gozd! Prav slednjo usmeritev so upoštevali tudi člani Lovske družine Mengeš, saj so svoj 65. rojstni dan
povezali z odprtjem razstave, ki je bila namenjena njihovi obletnici ter mednarodnemu letu gozdov. Razstava prinaša dela slikarja Andreja Militarova iz Pirnič, svoja dela rezbarjenja v roževino pa prinaša Franc Barbič, st. Odprtje razstave je bilo povezano tudi s kulturnim
programom, saj so po govoru starešine lovske družine Jožeta Vahtarja ter po predstavitvi leta gozdov in obeh razstavljavcev, nastopili pevci Mengeškega zvona, s svojo značilno glasbo pa odprtje razstave popestrili tudi člani Kulturnega društva Domžalski rogisti.
To je bil še en od nastopov rogistov v jubilejnem letu, ko so praznovali dvajseto obletnico kulturnega delovanja, ki so ga posebej zaznamovali s pravcato glasbeno-pevsko akademijo v Kulturnem domu v Grobljah. S slednjim nastopom pa se leto zanje še ni končalo, saj bodo med drugim nastopili tudi na tradicionalnem novoletnem srečanju društva izgnancev. Dobrodošli tudi na razstavi, ki bo odprta do sredine januarja.
dragi izgnanci in izgnanke
Ne pozabite na novoletno
srečanje in občni zbor
Kot smo že zapisali, v začetku decembra pa prav vsi prejmete tudi vabila, bo letošnje novoletno srečanje, združeno z občnim zborom, 21. decembra 2011, v Gostišču Kovač na Količevem. Pregledali bomo delo, opravljeno v letu 2011, ter se dogovorili, kako bi skupaj čim lepše preživeli leto 2012. Če slučajno kdo od članov oziroma članic vabila ne bi prejel, prosimo, da na srečanje, ki se začne ob 13. uri, pride, saj ste dobrodošli vsi.
Društvo izgnancev Domžale je društvo, ki deluje v javnem interesu, zato lahko člani društva in drugi namenite del dohodnine za delovanje društva. Tako lahko v vaši napovedi za odmero dohodnine za leto 2011 na koncu obrazca izpolnite zahtevo za namenitev 0,5 odstotka za delo
Društva izgnancev Slovenije 19411945, katerega davčna številka je: 84780347.
Hkrati vas obveščamo, da je Informacijski center Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 v Ljubljani, na
Linhartovi ulici 13, za vse obiskovalce odprt vsak prvi ponedeljek od 8. do 12. ure in vsako prvo sredo od 14. do 18. ure. Obiščete pa ga lahko tudi v drugem času - po dogovoru, za kar morate poklicati na tel.: 01/434 48 80 ali 051/38 32 32. V pisarni - prostori Občinskega odbora borcev za vrednote NOB Domžale so v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36 - pa vas predstavniki domžalskega društva pričakujemo vsak ponedeljek med 9. in 10. uro. Dobrodošli!
D. I.
8
društva
^MJJ
30. november 20ii
DRUSTVO PODEZELSKiH ZENA DOMZALE
Po izkušnje na Primorsko
V programu dela Društva podeželskih žena Domžale so tudi različne strokovne ekskurzije, na katerih pridobivajo izkušnje in nova znanja, ki jim še kako pridejo prav pri njihovem pridnem delu na kmetijah. Tako je bil letošnji jesenski izlet namenjen obisku Primorske. Po pokušnji prave primorske jote nas je pot vodila na koprsko tržnico, kjer je bilo dovolj časa in priložnosti za pogovor o njihovih kmetijah in pridelkih, ki jih vsakodnevno prodajajo na tisti dan sicer ne preveč obiskani lepo urejeni tržnici. Na njej so ponujali tudi eko in zdrave pridelke, zato je pogovor kar hitro nanesel na njihove izkušnje - tako pri pridelavi kot prodaji.
Po prijetnem kopanju v Zusterni nas je avtobus zapeljal v Marezige, prijetno naselje, ki leži nad Vanganelsko dolino in je od Kopra oddaljeno blizu deset kilometrov. Odlikuje jih čudovit razgled na Koper in njegovo okolico. Kmetijsko razvita vas se je
danes že industrializirala; domačini intenzivno obdelujejo vinograde in so predvsem znani, kot večina Pri-morja, po vinih refošk in malvazija, ukvarjajo pa se tudi z oljarstvom, z razliko od nekdaj, ko se ukvarjali z živinorejo in mlekarstvom. Imajo tudi številna zelo delovna društva. V Marezigah smo obiskali turistično kmetijo Štok, ki je imela v dneh našega obiska odprto osmico. Poznana je po odličnem refošku, letos pa je še posebej prepoznana, saj je lastnikova hči Tina postala vinska kraljica. Potem ko smo se okrepčali s samimi domačimi dobrotami in se prepričali, da pridelujejo res dober refošk, nas je gospodarjev sin, ki igra tudi harmoniko in ve o domačiji ter njeni osemdesetletni zgodovini praktično vse, povabil v vinsko klet, kjer hranijo refošk, precej manj pa malvazije in muškata. Prisluhnili smo njihovim izkušnjam pri pridelavi najboljšega refoška, ki ga pridelujejo iz grozdja, ki ima na tem področju najlepšo
lego. Kar blizu osem tisoč litrov ga pridelajo in letos je letina še posebej odlična. Vse, s čimer postrežejo številnim gostom, je domače in zelo okusno. Udeleženke so največ spraševale o negi vinogradov in vina, o prodaji vina in drugih kmetijskih pridelkov, ki jih v glavnem porabijo doma, o skrbi za mandarine in limone, pa tudi o oljčnem olju, ki ga pri Štokovih tudi pridelujejo. Nekatera vprašanja so bila povezana tudi z enim od najbolj znanih sadežev v novembru - kakijih. Prijeten zgodnji večer je bil poln pogovorov o novih znanjih in izkušnjah, o katerih smo izvedele marsikaj novega, kar bo večina od udeleženk lahko koristno porabila pri svojem vsakodnevnem delu na kmetijah. Bil pa je tudi poln harmonike in petja slovenskih narodnih pesmi, ki sta nas še dolgo spremljala na poti domov.
V.
SLOVENSKi RADiOAMATERJi
Posredovali 30.000 gesel o nevarnosti diabetesa po radijskih valovih
»Zaradi sladkorne bolezni umre 1 oseba vsakih 8 sekund. Prevzemite nadzor nad sladkorno boleznijo. Ukrepajte takoj!« To letošnje geslo Mednarodne diabetične federacije je le eno od sporočil, ki so ga radioamaterji iz Radomelj in Moravč v zadnjih letih oddajali v eter. Na tak način so že trinajsto leto zaporedoma počastili 14. november, svetovni dan diabetesa, ter istočasno na to nevarno bolezen opozarjali na tisoče sogovornikov in poslušalcev. S tovrstnim načinom osveščanja, ki ga društvi izvajata pod pokroviteljstvom SLODA - Zveze društev diabetikov Slovenije, IDF - Mednarodne diabetične federacije in ZRS - Zveze radioamaterjev Slovenije, so radioamaterji pričeli leta 1999, na pobudo tedanjega predsednika SLODA Jožeta Snoja, radomeljskega radioamaterja.
V zadnjih letih je slovenska radioamaterska pozivna znaka S55T in S50G za namen sporočanja gesel uporabilo skupno že preko sedemdeset članov raznih slovenskih radio-klubov, udeležencev akcije. Letošnje leto so bili pri delu še posebej uspešni naši mladi radioamaterji Vito Kregar, Nejc Šircelj in Simon-Luka Vrečar, ki so pripomogli k oddaji preko 2500 sporočil. Na njihovo udeležbo računamo tudi v naslednjih letih.
Ob obiskih mladih smo jim, poleg namena sporočila in pogovorov o diabetesu, razložili tudi pomen radioamaterstva, ki je ljubiteljstvo, nepoklicno ukvarjanje z radijem oziroma radijsko tehniko, ki je več kot hobi in pri katerem gre za aktivnost, gibanje, organizacijo, ljubezen in tehnično razmišljanje več kot treh milijonov ljudi obeh spolov, različnih starosti, ras, ver in poklicev v vseh državah sveta ^ ter dejavnost, ki širi obzorja ob učenju povezovanja novodobne tehnike med seboj.
Med dvesto združenji članic Mednarodne zveze za sladkorno bolezen, ki aktivno deluje v več kot stošestde-setih državah, je Slovenija edina, ki proslavlja ta dan tudi na radioamaterskih valovih. V tem času so radioamaterji v kontaktih srečavali na tisoče ljudi, ki so tudi sami diabetiki, ali pa imajo diabetike med svojimi sorodniki. SLODA in radioamaterji so za svoje delo prejeli priznanje IDF za unikatno idejo.
Radioamaterski 73, Vitomir Kregar, S56M
OBCINA DOMZALE, DRUSTVO LIPA DOMZALE IN ANDRAGOSKI CENTER SLOVENIJE
■v
V	tretje gre rado: Ce smo dejavni, se nikoli ne postaramo
Občina Domžale, Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale in Andragoški center Slovenije so nas 21. novembra 2011 povabili na medgeneracijsko srečanje na temo: ČE SMO DEJAVNI, SE NIKOLI NE POSTARAMO.
V	prijaznem povabilu so izrazili željo, da se na srečanju pogovarjamo o sodelovanju med generacijami in društvi za starejše, da razmišljamo o pogojih za medgeneracijsko sodelovanje v Občini Domžale ter da prispevamo pobude in predloge, ki bi omogočili na tem področju še več prijetnih sodelovanj. Po pozdravu Metke Zupanek, ki vodi Društvo Lipa Domžale, smo si najprej pogledali dokumentarni film
V	tretje gre rado - dejavno staranje,
življenja in dejavnosti ljudi v jeseni življenja. Hkrati pa to trditev lahko, tudi po mnenju Andreje Pogačnik Jarc, podžupanje Občine Domžale, napišemo tudi za druga številna
v katerega nas je uvedla Borka S. Kucler z Andragoškega centra. Med predvajanjem filma, v katerem je z nekaterimi pogledi in izkušnjami s tega področja nastopila tudi naša Metka, je bilo v sejni sobi Domžalskega doma tiho, da bi slišali ši-vanko pasti, kot pravi pregovor. Z zanimanjem smo si ogledali vse segmente filma, v katerem so bili poudarki zlasti na podaljšanju kariere, medgeneracijskem dialogu, učenju in znanju kot temelju tudi v tretjem življenjskem obdobju in prostovolj-stvu, ki lepša življenje prostovoljcem, njihovim bližnjim ter tistim, ki jim s tovrstnim delom pomagajo. Ob vsakem od segmentov filma smo bili seznanjeni s primerom iz prakse, med katerimi smo lahko videli tudi Lipine pogumne kolesarje. Razprava, katere zaključke bo obravnavala Komisija za starejše, ki jo vodi Marija Pukl, je potrdila, da so predstavljene oblike v naši občini še kako žive in da je prav Društvo Lipa Domžale eden najlepših zgledov za vsi štiri predstavljene segmente
društva in organizacije, ki niso ozko specializirane za sodelovanje starejših, temveč vse že prinašajo lepe primere medgeneracijskega sodelovanja. K še uspešnejšemu delu na tem področju bo zanesljivo prispeval tudi novi medgeneracijski center ob Kamniški Bistrici. Več razpravljavcev
je predstavilo svoje dejavnosti - med drugim smo prisluhnili izkušnjam Centra za mlade Domžale, Društva upokojencev Vir, Šole zdravja, Kolesarske sekcije pri Društvu Lipa, pa Srednje šole Domžale, ki v okviru prostovoljstva pripravlja sodelovanje na področju spoznavanja dela z računalniki, kamor bodo povabili tudi starejše. Opozorjeno je bilo tudi na aktivnosti s področja rekreacije in športa, ki prispevajo k zdravim, vitalnim in veselim starejšim ljudem, pa tudi na pomen združevanja invalidov.
Temelji medgeneracijskega sodelovanja v naši občini so postavljeni, treba jih je le nadgrajevati, jih vsebinsko bogatiti in skušati k sodelovanju pritegniti še več ljudi - posebej prostovoljcev - iz vseh generacij. Vse to bo zanesljivo prineslo veliko prijetnih trenutkov vsem generacijam, obogatilo bo družbo kot celoto ter še enkrat več zanikalo trditev: starejši ljudje in njihova dejavnost niti slučajno niso strošek - temveč so s svojimi izkušnjami, pogledi, optimizmom in veseljem do vseh dejavnosti, tudi pri pridobivanju novih znanj - velika korist družbi, ki se tega premalo zaveda.
Vera
DRUSTVO ARHITEKTOV DOMZALE - DAD
Omejena gibljivost
MOVÓ: '	Ftiscrski saílortíflbí'
PODALJSÉVAN JE I , PUFUVNIH	I	|
PO UGODHI CEHI Dis^H čas V^fe-V ^ ^^ 1 ¡ K. ¿ ponipet; 7.pítílftaG
I,.	, '	.jI
'£ pT^af^^. b^l&ecHn vana do' iuMKa Iwta 2jQ11 ; , prái^jTiíq 0 % pq^uflta cía psdedj^ai^e ^ -
Avtomobil je pojem zahodne bogate družbe. Blešči se s televizijskih ekranov, postavlja se v izložbah in na oglasnih panojih, o njem se razpravlja v revijah in časopisih, časti se ga na dirkališčih. Avtomobil je sinonim za napredek in razvoj, je gonilo industrije, je potro-šna dobrina. Brez njega postanejo nedosegljive sicer v vsakem trenutku dostopne lokacije - služba, veleblagovnica, kino, gledališče ^ Brez avtomobila se človek počuti prostorsko in časovno omejenega. Individualno in prilagodljivo prevozno sredstvo je zato postalo nepogrešljiv pripomoček vsake družine, malodane vsakega posameznika ter vsakega podjetja in ustanove. Gibljivost je nuja in avtomobil se kaže kot idealno prevozno sredstvo, ki temu zadosti. A slika, ki se nam ob vsem tem prikazuje, je varljiva. Posledice množične uporabe avtomobila se sprevračajo v trend nasproten želenemu in pričakovanemu. Namesto hitrosti in udobja postajajo potovanja z njim prevečkrat neskončno čakanje v kolonah. Zadan cilj je časovno vse bolj oddaljen. To se najbolj izpostavlja v jutranjih in popoldanskih terminih, ob premikanju množice iz službe domov in obratno. K dolgoročnemu izboljšanju situacije ne pripomore niti gradnja zmeraj novih in širših cest.
Vzemimo konkreten primer Ljubljanske metropolitanske regije: tistih deset kilometrov znotraj urbanega prostora ali dvajset kilometrov iz predmestja v središče
mesta, ki jih običajno potrebujemo za prevoz v službo, vzame v konicah slabo uro, občasno tudi več - in to brez upoštevanja časa za iskanje parkirnega mesta. Povprečna hitrost ni nič kaj zavidljiva in ne presega hitrosti kolesa ali, če hočete, kočije izpred stotih let. Ob naštetih dejstvih lahko mirno trdimo, da je gibljivost, vezana na avtomobil, omejena. A to še ni vse. Kljub visoki stopnji motorizacije, ali drugače povedano, množični uporabi avtomobila, vsaj polovica ljudi tega ne uporablja - ali zato, ker ga nimajo, ali zato, ker ga ne morejo oziroma ne smejo uporabljati. Gre za socialno šibkejše, za otroke in najstnike, za starejše, za invalide ^ Opravka imamo z veliko skupino, ki je vezana na drugačne načine prevoza oziroma je odvisna od tistih, ki avtomobil imajo.
Zal v našem okolju drugi načini prevoza ne dosegajo nivoja konkurenčnosti avtomobilu. Kolesarjenje je zaradi neurejenih kolesarskih poti in stez že smrtno nevarno. Vlaki so zastareli, počasni, neudobni in običajno ne pripeljejo do želenega cilja, prestopi na avtobuse so časovno zamudni. Tako vlaki kot avtobusi vozijo v predolgih časovnih presledkih. Taksiji so dragi. Vse našteto spet navaja k trditvi, da je gibljivost, vezana izključno na avtomobil, omejena. Sedanji načini prevoza, predvsem pa avtomobil, torej niso idealna rešitev za gibljivost. Kakšna je alternativa?
Evgen Čargo, univ. dipl. inž. arh.
30. november 20ii

storejsi
9
iSKRENE CESTiTKE OB 80. ROJSTNEM DNEVU
Dober dan, Alfonz Kokalj z Goropeč
Prijazna domačija z vrsto gospodarskih poslopij ter velikim urejenim dvoriščem se je počasi prebujala iz megle, ko sem se pripeljala h Ko-kaljevim na Goropeče. Sem in tja je sonce že sramežljivo pokukalo izza oblakov, zato pa je bilo veliko sonca v kuhinji, kjer smo se ob jutranji kavi in piškotih zatopili v prijeten pogovor. Največ je, kot se spodobi, govoril jubilant, Alfonz Kokalj, ki je pred kratkim praznoval 80. rojstni dan, sem in tja je v pogovoru pomagala žena Mihela, ko pa smo bili bolj pri kmetijski problematiki, pa je, tudi zaradi dobrega poznavanja današnjega kmetijstva, pomagal sin Štefan, bodoči gospodar na Goro-peškem.
Najprej smo se vrnili osem desetletij nazaj, ko se je 14. oktobra 1931 na eni tedaj (tudi danes) največjih hribovskih kmetij Janezu Kokalju in nekdaj Antonovčevi Pavli, na Goro-peče se je poročila iz Češenika, rodil kot sedmi otrok Alfonz, med kasneje desetimi otroki - štirimi dekleti in šestimi fanti. Otroštvo je na osamljeni kmetiji tako staršem kot otrokom teklo med delom na njivah, v gozdu in poljih ter hlevu, kjer so imeli od 12 do 14 glav živine. Moj sogovornik se spominja, da je mama domače in vse, ki so hodili v »tabrh« ter so delali na različnih koncih kmetije, klicala k malici ali kosilu s posebno trobento. Tako je bilo vse do začetka druge svetovne vojne, ko so se na osamljeni kmetiji začeli oglašati partizani. Najstarejša dekleta so bila že »organizirana«, mlajši otroci pa so vedeli, da ne smejo nič povedati, ker so se na kmetiji začeli oglašali tudi sovražniki. Izdaja je bila kriva, da se je 30. novembra 1943 življenje povsem spremenilo. Gospod Alfonz se
spominja, da je bil siv, mračen dan, da je pes že od ranega jutra slutil prihajajočo nevarnost ter z laježem opozarjal nanjo. Kmetijo je obkolilo več kot tristo Nemcev, ki so ob prihodu oklofUtali mamo, najstarejšo sestro Rozko ter pričeli iskati pisalni stroj in enajst banditov. K sreči niso našli ničesar, sicer bi bilo še huje, kot je bilo. Domačijo so požgali, mamo in otroke, oče je že pred vojno zaradi pljučnice umrl, pa odpeljali proti Vinjam in nato v Kamnik v zapor. Dekleti, Rozko in Dragico, v Begunje, od koder je šla Rozka v Ravensbruck, od tam pa naprej v Auschwitz, kjer je tudi dočakala osvoboditev. Dragica je iz Begunj pobegnila ter se pridružila partizanskemu giba-
nju. Mama s sedmimi otroki pa je bila izgnana v izseljeniško taborišče v Nemčijo, na Bavarsko, od koder sta Pavla in Minka ušli v partizane. Mama in sinovi so morali trdo delati, ob tem da prave hrane ni bilo. Najmlajši sin Jožko je zaradi davice junija 1944 umrl.
Alfonz se najbolj spominja zavezniškega bombardiranja, ki pa je utihnilo, ko so jih maja osvobodile zavezniške sile. Čeprav je bila volja po vrnitvi zelo močna, so se zaradi uničene železniške infrastrukture vrnili šele po dveh mesecih. Tako so se, 17. julija 1945, z vlakom vrnili v domovino na pogorišče. Vse do decembra so živeli pri teti Mici na Goričici, v rojstni hiši znanega filozofa Tineta Hribarja. Nato so se vrnili na Goropeče, kjer so si za silo uredili dom. Ni bilo elektrike niti vode niti ceste, pa vendar se je življenje vrnilo na domačijo, ki od tedaj samo napreduje. Jubilant je pred vojno obiskoval osnovno šolo v Ihanu, po vojni pa opravil izpite za poklicnega šoferja ter bil nekaj časa traktorist, nato pa je ostal
doma. Kmetija, kjer je bilo navadno do dvajset govedi, je zahtevala celega človeka. »Hribovska kmetija zahteva dosti dela, pri nas je kljub sodobnim strojem še veliko ročnega dela, zato vse roke pridejo prav,« je povedal Goropeški Alfonz, ki rad pohvali ženo Mihelo, ki zanj posebej rada skuha njegovo najljubšo jed - polento, pa vse štiri pridne otroke, Marka, Karmen, Janeza in Štefana, saj so vsi kljub temu, da so vseskozi pomagali na kmetiji, izobraženi. Alfonz in Mihela sta še posebno vesela sedmih vnukov. »To je pa res, da so vsi otroci pridni,« še enkrat pove in prikima tudi žena. Najbolj pohvalita sina Štefana, pa ga imata za kaj, saj je deloven fant. Dela na kmetiji in je očetu Alfonzu hvaležen za pomoč, ki zelo prav pride zlasti v gozdu. Les je namreč tisti, s katerim na kmetiji lažje preživimo, mi povesta oba. In nato se pogovarjamo o gozdovih in lesu, pa o tem, kako negujejo gozd, ki ga ogrožajo naravne ujme ter podlubniki, zato je zanj potrebno še posebej skrbeti, ob tem pa biti previden pri delu z gozdno mehanizacijo. Izvem tudi, da imajo ekološko kmetijo in da so uporabniki njihovih pridelkov tako zadovoljni, da kar sami pridejo po pridelke, čeprav jih ni veliko, medtem ko nekateri o takem sodelovanju šele govorijo. Radi pa govorijo tudi o delu, ki ga opravljajo, in človek je prijetno presenečen, ker o njem govorijo z veseljem in optimizmom, ki jim ga, kljub težkim pogojem, nikoli ne zmanjka.
Seveda tudi brez problemov ne gre. Največji je zdrava pitna voda, ki jo na Goropečah še ni, čeprav je že nekaj časa obljubljena. »Se ne morejo odločiti, s katere strani bi jo potegnili,« pove sogovornik in pohvali dosedanjo organizacijo vožnje vode, ki jo opravljajo gasilci iz Ihana, sami pa plačujejo le vožnjo. K sreči pa imajo tudi lastni vir. »Je težko živeti na kar precej osamljeni kmetiji, Po drugi strani je luštno, saj tu prevladuje mir, poleg tega pa se skregati nimaš s kom«, so z nasmehom povedali sogovorniki in dodali, da so radi na kmetiji na Go-ropečah in da je za Štefanova starša največje veselje, ker se je Štefan, ki skrbno spremlja spremembe na tem področju, odločil, da prevzame kmetijo in nadaljuje družinsko tradicijo, kljub težkim pogojem in včasih neprijazni politiki do hribovskega kmeta. Zato ni čudno, da je manjših pa tudi večjih kmetij v hribih vse manj, razmišlja Štefan. »Kmetijska politika se spreminja vsakih sedem let in upam, da bo naslednja še bolj naklonjena hribovskemu kmetu. Kot njegova starša se tudi sam ne boji trdega kmečkega dela, zato se bo na Goropečah tudi v prihodnje kmetovalo.
Pogovarjamo se tudi o praznovanju 80-letnice Alfonza Kokalja. Postavili so mu mlaj, med postavljavci je bil celo Franc Gostinčar, nekdanji direktor Doma upokojencev Domžale, prišli so vsi domači, tudi daljna »žlahta«, prijatelji, sosedje in znanci, tako da jubilant, ki je tudi član društva izgnancev in organizacije borcev za vrednote NOB, praznovanja ne bo tako hitro pozabil. Kot ne bo pozabil obiska Marije Majhenič, predsednice Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Ihan ter predsednice občinske borčevske organizacije, ki mu je osebno zaželela vse dobro ob visokem življenjskem jubileju.
Iskrenim čestitkam in dobrim željam se malce pozno pridružujem tudi sama. Ker se mu je največja želja že izpolnila, saj bo sin Štefan nadaljeval tradicijo goropeške domačije in kmetije, mu želim predvsem veliko zdravja.
Vera Vojska
ISKRENO ČESTITAMO!
^ Mlinarjeva Mimi je praznovala 80. rojstni dan
S ceste, ki z Gorjuše vodi v Laze in na Brezovico, se pred vstopom v hrib in priključkom za Laze, cesta desno odcepi do prijazne Mlinarjeve domačije. Ime je prijazna domačija dobila po nekdanjem dobro obiskanem mlinu na Rači. Pri Mlinarjevih je bilo sredi novembra zelo živahno, saj je mama Minka 14. novembra 2011 praznovala 80. rojstni dan. Sosedje in vaščani so ji v nedeljo popoldne postavili mlaj z letnico 80. Zaigrala sta kar dva harmonikarja, Jure in Matevž nista pozabila, da ima jubilantka najraje Slakove melodije. Melodije Kadar pa mem' hiš'ce grem, V dolini tihi, Čebelar ter druge so se mešale med prijetno klepetanje in iskrene čestitke ter dobre želje. Tudi brez spominov na mladost, skupno delo v Papirnici Količevo, življenje ob Rači ni šlo. Bilo je veliko smeha in veselja, saj gospa Mimi pravi, da je rada vesela, rada se smeje in tudi tako pozabi na svoje težave.Tudi v ponedeljek, prav na rojstni dan, je bilo veselo. Obiskali so jo predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Žeje-Trojica, Štefan Rožič in Janez Marn, z velikim šopkom in spet je bilo veliko lepih spominov. Gospa Marija Orehek, največkrat Mimi, se je kot Majdičeva rodila v Krtini ter pri dveh letih, kot najmlajša od petih otrok, izgubila mamo. Oče se je ponovno poročil, Marija je dobila še eno sestrico, obiskovala šolo v Krtini in pri dvanajstih letih odšla služit v Krtino na kmetijo k birmanski botri. Dela ji ni zmanjkalo nikoli v življenju, se spominja prvih delovnih dni v nekdanji Papirnici Količevo, kamor jo je pot zanesla pri petnajstih letih. Delala je pri strojih za izdelovanje lepenke, vezana na normo, v službo pa z Veselke, kjer si je sama našla stanovanje, odhajala s kolesom, pozimi, ko je bilo snega včasih tudi več kot meter, peš in nikoli ni zamudila. Z možem Petrom sta se poročila leta 1956 in jubilantki, navajeni trdega dela, kmečko delo ni bilo odveč. Hodila je v službo, skupaj z možem, ki je s parom konj fural les in pomagal v mlinu, skrbela za dve hčerki: Majdo in Bredo ter sina Petra. »Ne veste, koliko
ljudi je prihajalo v mlin, smo delali vse od kaše do ješprenja, na stope, Rača pa je gonila tri lesena kolesa. Prav danes smo se pogovarjali, kako so, tudi iz Žej, nosili na hrbtih vreče žita v mlin in bili zadovoljni,« je ob mojem obisku pripovedovala Mlinarjeva Mimi. Leta 1986 je umrl mož, prav ko je bil sin Peter v vojski. Tedaj, pa tudi sicer, je na pomoč priskočila hči Breda z možem Maksom - vse je držala pokonci, brez njiju ne bi šlo, priznata sogovornica in sin Peter. Ob tem obudimo spomine na veliko ročnega dela na kmetiji, na pranje -tudi na Rači, pa na to, da delo danes ni cenjeno, pa ga stroji ne morejo v vsem nadomestiti. Spomnimo se tudi na prihod vodovoda, ob katerem se spomin zaustavi ob Marjanu Cenclju, in žgan-cih, ki jih je skuhala pridnim delavcem. Jubilantka ima pet vnukov in dva pravnuka, ki jo radi obiščejo. Tudi ob jubileju so bili domači skupaj in mami, babici ter prababici zaželeli predvsem zdravja. Z njim gospa Mimi ni povsem zadovoljna; »'Devat' ne morem,« pravi s svojim prijaznim glasom in nadaljuje: »'uštimam' se pa sama. Kaj skuham, najraj' sem doma, doma je najlepše. Najbolj vesela pa sem, če se malo za-smejem, da pozabim na svoje težave.« In priložnosti za smeh je bilo ob rojstnem dnevu veliko. Tudi za čestitke in iskrene želje, pa tudi vprašanje, kaj si še želi. Odgovor je bil prisrčen, da bolj ne more biti: »Par let bi še rada živela.« Hvala, Mlinarjeva mama Mimi, in verjemite, da vam iskreno privoščim še veliko zdravih let.
Vera Vojska
iSKRENE CESTiTKE OB 80. ROJSTNEM DNEVU
Leopold Šalamon iz Doba
Sredi Doba, prav ob potoku, v prijetni hišici, med prijaznimi sosedi, to rad pove naglas, živi Leopold Šalamon, ki je novembra 2011 praznoval 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ga obiskali predstavniki društev: Naš dom - Društva upokojencev Dob, Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, katerih zvesti član je, in mu ob čestitkah zaželeli še veliko zdravih let. Njegova življenjska zgodba, začeta pred osmimi desetletji v Boštanju, kraju na desnem bregu Save v občini Sevnica, je zanimiva, podobna številnim zgodbam slovenskih ljudi, ki so iskali boljše življenje. Otroštvo je preživel na kmetiji - kot deseti otrok staršev, ki so pridno delali in k temu navajali tudi otroke. Mladost se je končala, ko so jih novembra 1941 Nemci izselili. Okupatorji so jih ponoči obvestili, naj se pripravijo, ker bodo zjutraj prišli ponje. Gospod Leopold, večina ga kliče Polde, se spominja, kako je mama, kolikor je le mogla, hitro pripravila najnujnejšo obleko in vmes skuhala še mlice, da ne bi bili otroci lačni. Vso živino in drugo premoženje so okupatorji pobrali, na domačijo pa naselili Kočevarje. Trpljenje se je začelo že na gradu Raj-henburg, osrednjem mestu za izgon Slovencev v Nemčijo, v tujini pa le nadaljevalo v več taboriščih. Jubilant je otroštvo preživljal v pomanjkanju, v delu v živiski »puding« fabriki in se veselil vrnitve v domače kraje v maju 1945. Pričakala jih je izropana domačija brez oken in vrat, ampak bili so doma. Gospod Polde se je izučil za strugarja. Iz tega obdobja se spominja svojega praktičnega učenja in dela v Steklarni Hrastnik. Zaposlil se je v Litostroju, nato pa na prigovarjanje prijatelja,
češ, kaj pa je to dve leti v tujini, odšel v Nemčijo. »Iz dveh let jih je »ratalo« petnajst,« se spominja moj sogovornik, ki ima na delo v Nemčiji, čeprav so trdo delali vse dneve, lepe spomine. »Vzeli so me za svojega.« Življenje je bilo še prijetnejše, ko je za njim v Nemčijo prišla žena Marija, ki jo je spoznal v Litostroju in se je leta 1963 z njo tudi poročil. Leta 1977 sta se vrnila domov in zaposlil se je v Hidrometalu v Mengšu ter tam ostal do upokojitve. Bil je strokovnjak na svojem področju in prav nič mu ni bilo težko. Z ženo Marijo sta si v Dobu uredila dom. Žal je žena pred petimi leti umrla in jubilant je ostal sam. Žalost so mu blažili sosedje, za katere pravi, da se zelo razumejo. Pred štirimi leti je ob spominih na otroštvo, ko so pasli živino in igrali na domačo harmoniko, začel razmišljati, da bi si jesen življenja popestril z igranjem harmonike. Čisto resno se je pri Stoparju v Mengšu naučil osnov igranja in danes je harmonika zvesta prijateljica, na katero zna zaigrati več kot 30 skladb, najraje Slakove. Zaigra zase, za sosede, tudi za prijateljico Jelko, s katero uživata na sprehodih, skupaj obiskujeta društvene dejavnosti tako društev upokojencev v Dobu in Lukovici, kot izletov in prireditev Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina, pa tudi z izgnanci rada potujeta. Rad prebere časopis, pogleda televizijo, predvsem pa ima rad srečanja in klepet. Ob rojstnem dnevu je dobil veliko čestitk in dobrih želja - tako od domačih, prijateljev in društev, katerih član je. Vsi mu želimo še veliko prijetnih in zdravih let.
Vera Vojska
10
mladi
^MJJ
30. november 20ii
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE ZA LEPŠI NOVOLETNI ČAS NAŠIH OTROK
V novo leto s cirkusom Bufeto, Rokcem, krtkom Zlatkom, ovčko in Maksom v zadregi
Zveza prijateljev mladine Domžale, ki se vse leto trudi, da bi bilo otroštvo naših najmlajših in šolarjev lepše in pestrejše, se posebej potrudi ob koncu posameznega leta, saj ve, da je prav praznični čas tisti, ki se ga otroci posebej veselijo. Tudi letos bo tako. Povprašala sem Emo Škrjanc Ogorevc, predsednico Zveze prijateljev mladine Domžale, kaj v letošnjih novoletnih dneh lahko
pričakujejo otroci. »Predstave bodo v Kulturnem domu Franca Bernika za vse otroke brezplačne. Odločili smo se, da najmlajše povabimo na ogled lutkovnih predstav: Rokec na drugi strani sveta in Krtek Zlatko,« je povedala Ema Škerjanc Ogorevc, hkrati pa otroke povabila tudi na cirkuško-klovnovsko predstavo V novo leto s cirkusom Bufeto. »S temi tremi predstavami želimo polepšati praznične dni predšolskim otrokom, za šolarje druge in tretje triade pa smo pripravili ogled izjemnega filma Maks v zadregi, prav tako v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Dve igrani predstavi z naslovom
Vera
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Sreda, 14. decembra 2011, ob 18. uri:
MAKS V ZADREGI - za otroke druge in tretje triade osnovnih šol; Četrtek, 15. decembra 2011, ob 9.30 in ob 11. uri:
ROKEC NA DRUGI STRANI SVETA - za otroke prve triade osnovnih šol;
Petek, 16. december 2011, ob 9.30 in ob 11. uri:
ROKEC NA DRUGI STRANI SVETA - za otroke prve triade osnovnih šol;
Sobota, 17. december 2011, ob 10. uri:
V NOVO LETO S CIRKUSOM BUFETO - za predšolske otroke, po predstavi ustvarjalne delavnice; Sreda, 21. december 2011, ob 17. uri:
KRTEK ZLATKO - za predšolske otroke
Kulturni dom Groblje
Torek, 20. december 2011, ob 9.00 in ob 10.30:
OVČKA NA VEČERJI - za šolarje
BRATOVŠČINA ODRASLIH SKAVTOV IN SKAVTINJ V ENAJSTEM LETU SVOJEGA USPEŠNEGA DELA
Napravimo svet boljši, kot smo ga dobili ...
Ovčka na večerji pa si bodo učenci prve triade osnovnih šol Rodica in Roje lahko ogledali v Kulturnem domu Groblje,« je letošnji program predstavila predsednica. Povedala je tudi, da bo ZPM Domžale za predšolske otroke pripravila drobna presenečenja - knjižice avtorice Mateje Kegl in Založbe Miš, pa tudi beležnice in šolske torbice, ki jih je prispevala Mladinska knjiga. To pa še ni vse. Zveza prijateljev mladine Domžale bo v soboto, 17. decembra 2011, po končani predstavi pripravila tudi ustvarjalne delavnice, v katerih bodo otrokom pri ustvarjanju pomagale prostovoljke, pridružila pa se jim bosta tudi žon-gler in otroška kozmetičarka, ki bo otroke, če si bodo to želeli, tudi polepšala.
Zveza prijateljev mladine Domžale vabi vse otroke, da naštete predstave obiščete. »Z željo, da naše prireditve obišče čim več otrok,« je ob koncu najinega kratkega pogovora povedala predsednica Ema Škrjanc Ogo-revc, predstavljamo tudi datume posameznih predstav:
Dobrodošli vsi otroci, posebej s predšolskimi otroki pa ste povabljeni tudi starši.
V letu 2010 je imela v naši občini vrsta društev in organizacij svoje obletnice, ob katerih so se spominjali prehojenih poti ter z različnimi prireditvami, akademijami in svečanostmi obeleževali svoje jubileje. Med jubilante se je uvrstila tudi Bratovščina odraslih skavtov in skavtinj (BOKSS) Domžale, ki je bila ustanovljena na pobudo Bernarde Mali in Janeza Otrina v letu 2000. Ob jubileju so pripravili vseslovensko srečanje odraslih skavtskih bratovščin, v letu 2011 pa nadaljevali svoje naloge, ki so povezane predvsem z razvijanjem duhovnosti v bratovščini, spoznavanjem in pridobivanjem skavtskih veščin, izobraževanjem članov v programu Skavtska Akademija in Skavt Voditelj, katerega sta se udeležila dva člana bratovščine, služenju in predvsem sodelovanju s skavti ter pomoči pri njihovem delu (kuhanje, prevozi, tehnična pomoč, izvedba tem). O pestrem delovanju BOKSS Domžale v letu 2011, vrnili pa sva se tudi v jubilejno leto 2010, sem se pogovarjala s sedanjo voditeljico BOKSS Domžale, Simono Pivar.
Pa se na kratko vrniva v jubilejno leto 2011. Kako je bila videti vaša jubilejna slovesnost?
Naša bratovščina odraslih skavtov in skavtinj je v letu 2010 praznovala prvih deset let uspešnega dela.
Odločili smo se, da ob praznovanju jubileja organiziramo vseslovensko srečanje odraslih skavtov in skav-tinj iz Slovenije ter sosednjih držav: Avstrije, Italije in Hrvaške. Gostom smo pokazali znamenito Železno jamo ter vse zbirke v Jamarskem domu na Gorjuši, Ana Beno, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, pa je na kratko predstavila zgodovino občine ter znamenitega gradu Krumperk. Samo srečanje smo imeli v domu krajanov v Žejah. Veseli smo bili obiska podžupanje Občine Domžale, Andreje Pogačnik Jarc, ter pomoči Komisije za turizem Občine Domžale, ki nam je odstopila informativno turistično gradivo za vse goste. Današnjo priložnost pa bi izkoristila tudi za zahvalo vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji srečanja: Alešu Stražarju in Društvu za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, cvetličarnami Omers in Ksenija, Društvu Vaški boysi, PGD Žeje-Sveta Trojica, Marku Ravnikarju in Jamarskemu domu Gorjuša, župniku Janezu Šimencu in patru Primožu Kovaču, župniku Juretu Ferležu za koriščenje cerkve v ma-šni namen na Sveti Trojici ter vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je jubilejno srečanje lepo uspelo, kljub neprijaznemu vremenu, ki nas ni oviralo, saj smo ga sprejeli kot izkušnjo ter ga obdržali kot dobro voljo in preizkušnjo. Ob tej priložnosti
izrekam ob zahvali tudi opravičilo, ker zahvala prihaja tako pozno, je pa iz srca.
Vaša bratovščina ima tudi posebno ime?
Tako je, imenujemo se Bratovščina veselih oslov - osli so modri, pametni in gredo le enkrat led, zato smo si izbrali to ime. Naša bratovščina deluje v okviru domžalske skavtske organizacije, povezujemo pa se tudi z drugimi bratovščini po Sloveniji (dvaindvajset jih je), kjer se družimo, prirejamo razne igre ter se podajamo v naravo. Vsaka bratovščina priredi začetek skavtskega leta vsako jesen. Povezani smo tudi v mednarodno skavtsko organizacijo ter v skavtsko organizacijo Alpe Adria, kjer delujemo odrasli skavti iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Organiziramo sprejem luči miru, ki je vsako leto v drugi državi. Lani
smo jo imeli v Solčavi, letos pa bo v Avstriji. Prirejamo tudi skupne letne tabore. Domžalska bratovščina je kot organizator leta 2005 priredila, seveda s pomočjo zveze bratovščin, letni tabor na svetem Mohorju nad Moravčami, kjer se nas je zbralo 210 odraslih skavtov iz regije Alpe Adria, letos pa smo Slovenske bratovščine organizirale tabor v Kan-čevcih. Bilo nas je preko 200 iz regija Alpe Adria.
Morda nam naštejete nekaj konkretnih aktivnosti?
Pomagamo pri postavljanju jaslic, velikonočne butare velikanke, vsako leto pri Mirtovih pripravimo lička-nje in tako obujamo dediščino, pomagamo pa tudi pri drugih kmečkih opravilih, če je potrebno. Vsako peto soboto čistimo cerkev, svojo pomoč ponudimo pri organizaciji obiska invalidov na Brezjah, lani smo pomagali pri izvedbi evharističnega kongresa v Celju, z mladimi smo skupaj pri projektu Luč miru ter jim pomagamo tudi v drugih aktivnostih, če to seveda želijo. Posebej poudarjamo vrednoti pomoč in dobrota. Srečujemo se enkrat na mesec, pripravljamo tudi izlete, udeležujemo se zimskih in letnih taborov, ki so v številnih manjših krajih Slovenije, kjer obravnavamo posamezno aktualno temo. Gospod župnik je naš duhovni vodja, ki mu tudi pomagamo, če je to potrebno.
Še za konec?
Iskrena hvala vsem, ki so z nami in nam pomagajo, pa še povabilo tistim, ki bi želeli z nami uresničevati naše geslo: Naredimo svet boljši, kot smo ga dobili; pridružite se nam lahko v Župnijskem domu Domžale, vsak drugi petek v mesecu, ob 20. uri. Dobrodošli!
Hvala za pogovor in veliko uspeha vam želim!
Vera
V Domžalah bomo tudi letos sprejeli luč miru iz Betlehema. Vabimo vas, da sem nam pridružite v sredo, 14. decembra, ob 19. uri na ploščadi pred Vele. Vzemimo si čas, se umirimo in s simbolom luči ponesimo mir tudi v naše domove in med soljudi.
Domžalski skavti
STUDENTSKI KLUB DOMŽALE
Letošnji KostanjVinoGlasba žur v znamenju številke 100
Pa smo dočakali tisto pravo jesen, ki se kar ni in ni hotela prikrasti v naše kraje. A listje zdaj že pospešeno rumeni in drevesne veje so vedno bolj gole, megla se zjutraj že usede na tla in počaka na kakšen sramežljiv
sončni žarek ali pa na svežo dežno kapljo. Z jesensko idilo je prišel tudi težko pričakovani čas kostanja in kuhanega vina, kar smo v Študentskem klubu Domžale že četrto leto zapored vzeli še kako resno. Z mini
žurčkom Domžal - KostanjVinoGlasba 2011.
Tokrat je petkov kulturno-zabavni dogodek (alias mini domžalski žur-ček) KostanjVinoGlasba 2011 minil v znamenju številke 100, saj nas je
okoli 100 nasmejanih lic pojedlo kar 100 kilogramov pečenega kostanja, popilo 100 litrov odličnega kuhanega vina in se prepustilo nekaj 100 minutam super glasbe benda Art Music Orchestra s Tino Vrdjuka na čelu. Bilo je prijetno, bilo je zabavno in predvsem, bilo je sproščeno nasmejano. Kot vedno tudi zastonjsko in s možnim prevozom do 100 km, ups ... no, 15 km. Fotografije govorijo same zase. Še več jih najdeš na www.studentski-klub.si, le poglej si jih in se vidimo spet kmalu.
Ana Strnad
« m »
J

iAti
^	K. .MH
Čeprav 25. december še ni tako blizu, v Jaršah že diši po božiču! Tudi letos namreč mladi iz Jarš
pripravlj pod nas
amo ovom
božično dobrodelno prireditev
Podarimo božič vsem!
Za vas smo pripravili zabavni program, božično igro, tombolo z lepimi nagradami in sejem božičnih izdelkov. Obljubimo vam, da se boste imeli fino, hkrati pa nam boste pomagali zbirati denar za družino, ki je sploh v prazničnem času potrebna denarne pomoči; lani smo v ta namen zbrali skoraj tisoč evrov.
Vabimo vas torej v soboto, 3. decembra 2011, ob 19. uri v Kulturni dom Groblje! Program je primeren tako za otroke kot tudi njihove starše, babice, dedke in ostalo družino!
Vljudno vas vabi Društvo mladih Jarše.
30. november 20ii
domžale
11
ANKETA
Kaj imajo naši
najmlajši v decembru najraje?
Pred nami je mesec december, zadnji mesec v letu 2011. Prihajajo dnevi veselja, obdarovanja, pa tudi spominov na leto, ki se počasi izteka. V tokratni anketi smo nekaj malčkov v domžalskem Vrtcu Urša (enota Češmin) povprašali, kaj jim je v mesecu decembru najbolj všeč, česa se najbolj veselijo. Za pomoč pri izvedbi ankete se ob tem najlepše zahvaljujemo ravnateljici ter vzgojiteljicam omenjenega vrtca.
Sara, 5 let
Pri babici že delam novoletne okraske za novoletno jelko. Zelo se veselim daril in presenečenj v decembru. Vesela sem tudi, ko zapade sneg in delam snežene može. Vesela sem tudi, ker smo za praznike s starši več skupaj in se veselimo novega leta.
Hana, 5 let Najboljse veselim snega, ko lahko potem delamo snežene može, se kepamo in sprehajamo po snegu. Vesela sem tudi daril, letos si zelo želim dobiti violino. Upam, da me bo pod novoletno jelko spet pričakalo kakšno lepo darilo.
Nika, 5 let
Zelo se veselim prihoda Miklavža, saj mi vsako leto prinese lepo darilo. Veselim se novega leta, snega, ko zapade, in lepo okrašenih izložb v trgovinah. Rada imam mesec december, saj se vseskozi dogaja kaj zanimivega.
Ela, 5 let
Meni je pa najbolj všeč, ko dobim darila in ker je v decembru vse tako lepo okrašeno. Tudi doma je lepše in bolj praznično. Veselim se tudi snega, zaradi sankanja in smučanja.
Aljaž, 5 let
Najboljvšeč mi je božični večer in pa odpiranje daril - vedno me čaka kakšno lepo presenečenje. Veselim se igrač, snega - zaradi postavljanja sneženega moža, in pa lučk na jelkah ter v izložbah trgovin.
Žan, 5 let
Všeč mi je, če pade sneg in se igramo na snegu in delamo snežene može. December mi je všeč tudi zaradi daril, ki jih vsako leto dobim - letos si zelo želim lego kock. Vesel sem tudi, ker smo za novo leto več doma in se igramo ter zabavamo.
Alis, 5 let
Vesel sem, ker decembra dobim veliko daril, tudi jaz si letos želim lego kocke. Všeč mi je, če zapade sneg in se potem igramo in kepamo ter delamo snežene može. Lepo se je tudi sprehajati po trgovinah, ker so tako lepo okrašene z lučkami.
Mark, 5 let
Najboljmi je všeč Božiček, ki mi prinese vsako leto decembra zanimiva darila. Rad se tudi igram na snegu, zato komaj čakam, da zapade sneg in se lahko sprehajam in delam snežene može.
Anketo pripravil: Janez Stibrič
Mtadin^kF wet Dorniale vabri fia otvwitúv Irrfotofh
v UfAh, fl. (tÉCHnbfJ 2IV11 ÜD ia. tUl v pnMidrA Mioí^ittíga ^iB
SB. DomEale (DDdiiaivhi Osmi
tj"Ni we «WD&tv uf^ŠiffU ciBet«tLi. «IM!^ o. Jfin' rm »nmmwmmastwttt nMn ^ « li rj	► »»fip
ñ n hi U' tftun^^ Hkftosk««^ l^taf« rifJtaJMM Ml »lil
riMv^ai :>uwui:>' ^ It A? H ht« ^ pujiiii itThi>m^ p* (.hkii dt^tite tuih rJ «■^uuA'
Inkriifhq iWJB^ij*	Ifl ^ toVn»
HALO 0U£ Q1
DcsbvB hu^ie^s v Lp^i^^ PoinÉa^ Kanriñii, LMirilv^ Ginsfi^fn ii ohoiiB,
Ml	^iTMtri. miijirrjir^tÉÉi'
od ponedeljka, 5. 72. do cetttka 8. 72. 2017 od 70. do 79. ute
v
y
v prostorih Centra za mlade boste lahko, po simboličnih cenah, nakupili raznovrstne predmete.
Hkrati vMpa^i^^.^«- Am t«Ai vi pr^vtrif «valftanAvanjl
in k nam prinesete predmete na katerih se nabira prah (spominki, knjige, nakit, igrače, slike,^
bolšjaka bomo podarili v dobrodelne nam^
ibljeni na nakup, ali pa zgolj ogled in,
[Center za mlade (Domžalski dom), Ljubljanska 58, Domžalei
fF

PREDNOVOLETNI CAS
Previdno s pirotehniko!
Bližajo se novoletni prazniki, ko marsikdo komaj čaka, da vidi ognjemete, rakete, sliši pokanje petard ^ pa vendarle vsi ne želijo tega. Predvsem pa vse to ni ravno varno, če uporaba ni pravilna. Zato smo vam tudi tokrat pripravili nekaj nasvetov in sprememb na področju pirotehnike. Verjamemo, da če bomo vsi poskrbeli, da bo uporaba varna in v skladu z zakonodajo, decembrska kronika ne bo polna nesreč zaradi nepotrebnega pokanja.
Ne glede na to, da so že leta 2008 popolnoma prepovedali nakup, posest in uporabo pirotehničnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (tukaj gre za petarde različnih oblik in moči), pa še vedno veliko ljudi posega po njih. Dovoljeni pa so po drugi strani ognjemetni izdelki kategorije 1, katerih glavni učinek je pok. A pozor, njihova prodaja je dovoljena le od 19. do 31. decembra, medtem ko jih lahko uporabljate le od 26. decembra do 2. januarja. Pa tudi tukaj obstajajo omejitve - prepovedana je uporaba v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zapr-
tih prostorih, v bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi in prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo.
Globa za kršenje določi znaša od 400 do 1.200 evrov, če koga zaradi kršenja tovrstne zakonodaje ne prepričajo morebitne posledice, bo morda finančni učinek vendarle nekoliko zalegel.
Zakonska sprememba na področju pirotehnike
Sprememba, ki se dotika pirotehničnih sredstev, je bila objavljena tudi v Uradnem listu, in sicer 25. maja 2011. Gre za Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih zbiranjih (ZJZ-E), ki v 17. točki spreminja besedilo, in sicer se navedba »pirotehnični izdelki za ognjemete razreda III. in IV.« nadomesti z besedilom »ognjemetni izdelki kategorij 3 in 4 ter pirotehnični izdelki kategorij P2 in T2, ki jih po zakonu, ki ureja eksplozive in pirotehnične izdelke, lahko kupuje, poseduje ali uporablja samo pravna oseba in podjetnik, ki ima dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki«.
Mateja A. Kegel
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 23. decembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 16. december 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Optika 5liiafic&adig75
lJiMtaMktl7xDMdilc 721 «M
ddHiyeu
|MMkiHt:l-l3ln »-1I jobaUiV-ii
12
iz naših vrtcev
^MJJ
30. november 20ii
Dobra igrača
Prihajajo prazniki, ki so med drugim značilni tudi po tem, da se takrat nakupi veliko igrač. Starši se mnogokrat znajdejo pred dilemo, kaj kupiti in koliko ter katera je sploh tista igrača, ki je za njihovega otroka najbolj primerna. Preveč igrač naj bi otrok ne imel, premalo pa tudi ne. Pravo mero je težko določiti, a osnovni pokazatelj je ta, da se naš otrok ob preobilici igrač preprosto več ne zna igrati. »Zbirko« igrač prelaga sem in tja, se zaigra le za trenutek in že igračo zamenja, ponavadi tudi ne kaže več zanimanja za igračo, ki jo dobi na novo. Ogleda si jo ter jo odloži. Nasvet: kadar se znajdemo v fazi, ko ocenimo, da je igrač preveč, jih del pospravimo v omaro in vsak vikend igrače menjajmo. Za otroka bodo »kot nove«! Včasih si jih starši tudi menjajo med seboj ali pa jih del podarijo vrtcu, socialno šibkim otrokom in podobno.
Kaj pa je osnova vsakega nakupa igrače?
Najprej poglejmo doma, kaj naš otrok že ima, kaj je zaradi dotrajanosti potrebno zavreči, kaj je otroku že nevarno (ker odpadajo delčki, ker se barva lušči, ker je umazano, odpadajo dlake i). Premislimo, s čim se naš otrok najraje igra, kakšne so bile njegove želje v zadnjem času in ne nazadnje, kaj mi kot vzgojitelji želimo z igračo pri otroku doseči. Igrača otroka vsestransko vzgaja in razvija - mi pa smo tisti, ki igrače načrtno kupujemo! Če npr. opažamo, da je naš otrok gibalno nespreten, kupimo skiro, če opazimo, da ne prepoznava barv, kupimo didaktično igro, ki ga bo vzpodbudila k spoznavanju barv.
V trgovini si vzemimo dovolj časa, da ne bomo hiteli. Bolje bo, da kupimo kakšno igračo manj, pa tisto kvalitetno. Načeloma so cenejše igrače slabše kvalitete (a včasih se najdejo tudi izjeme). Premislimo, ali bo ob nakupu igrače otrok nav-
Dobro si oglejmo igračo, ki je prišla v ožji izbor in sicer z vidika samega oblikovanja (estetski vidik), z vidika uporabljenih materialov (dober material je les, ki je barvan tako, da se barva v stiku s slino ne topi, vendar tudi igrače izdelane iz kvalitetne plastike, ki ne vsebuje strupenih materialov niso slabe), ali je varna za igro (malčki delčke igrač kaj hitro snamejo, odtrgajo ali odgriznejo ter jih pogoltnejo ali si zataknejo mali košček igračke v nos). Predvideti moramo, kako se bo naš otrok z njo igral, ali ga bo zanimala, ali je za to pri nas dovolj prostora (npr. večje igrače za gibalni razvoj) in ali ponuja dovolj možnosti za razvoj našega otroka. Ne nazadnje bodimo pozorni tudi na to, da bo igrača primerna otrokovi starosti in ne zanj pretežka, ker igrača, ki jo otrok zaradi razvojnih zmožnosti ne obvlada, otroka zavira oziroma razvija v napačno smer (otrok se počuti nezmožnega, samozavest se manjša, koncentracija za igro pada). Dobre igrače imajo zapisano, za katero leto starosti otroka so priporočljive, imajo oznako »dobra igrača« (kar pomeni, da je bila igrača ocenjena po posebnih merilih komisije, ki ta znak podeljuje) ali oznako »CE« (ki pomeni, da je igrača minimalno varna).
Poleg igrač ob nakupu ne pozabimo, da imajo otroci zelo radi tudi material za slikanje in risanje, pri katerem naj velja da otrok do treh let potrebuje debelejše voščenke, flomastre in barvne svinčnike ter večji list papirja, okrog četrtega leta pa so otrokove roke že toliko spretne, da je material za ustvarjanje že lahko klasičen in vsestranski. Ne pozabimo na otroške škarjice z zaobljenimi robovi in na plastelin, ki otroka fantazijsko bogati, mu krepi ustvarjalnost, ob gnetenju plastelina pa se otrok tudi sprošča. Pazimo le, da so vsi likovni materiali za otroka takšni, da jih lahko otrok tudi nese v usta in niso strupeni!
Darka Bitenc
Tudi domžalski otroci v vrtcih so za zajtrk jedli med slovenskih čebelarjev
Kot že štiri leta nazaj, smo tudi letos domžalski čebelarji v okviru akcije Tradicionalni slovenski zajtrk zbirali med za otroke v vrtcih v občini Domžale. Kljub težavam, ki smo jih imeli domžalski čebelarji s čebelami lani in letos, smo darovali dovolj medu, da so ga dobili vsi otroci, ki jih je skoraj tisoč petsto v vseh vrtcih v občini Domžale. Del stroškov pri zbiranju in nabavi medu nam je pomagala pokriti tudi Občina Domžale.
Bili smo zelo veseli, da nam je uspelo, saj so nam naša prizadevanja povrnili otroci, ki so izražali navdušenje, da so se lahko posladkali z medom, ki ga imajo vsi zelo radi, kot so nam zatrjevali. S tem je bil poplačan tudi naš trud. V vrtcu in šoli na Rojah so nas in župana Občine Domžale Tonija Dragarja ter nekatere sodelavce prisrčno sprejeli in nam pred zajtrkom zapeli in zaplesali. Čebelarji iz Domžal, Maks Karba, Marjan Ko-derman, Janko Kokalj in Janez Mi-helič, ki smo jih tudi obiskali ob tej priložnosti, pa smo jim v kratkem nagovoru predstavili med. Največ medu, kar štiri kilograme, sta za najmlajše čebelarje darovala čebelarja Franc in Francka Peterka iz Preloga pri Domžalah, za kar jima gre še posebna zahvala. Zahva-
la gre tudi vsem ostalim čebelarjem članom ČD Domžale, ki so skupaj darovali kar 42 kg medu. Na koncu so nas otroci obdarovali z lepimi panjskimi končnicami in izdelki iz voska, ki so jih izdelali sami in so jih pripravili v vrtcu v spomin na naše srečanje.
Čebelarjem se je zahvalila tudi ravnateljica šole Marjanca Bogataj ter se pohvalila, da tudi njihova šola nosi naziv eko šole in da so imeli celoletni projekt, v katerem so izdelovali plakate, risbe in razstave na temo čebel. Še posebej so v nekaterih vrtcih nastopili člani ČD Domžale ter jim darovali med. V Ihanu je bil na obisku Marjan Košak, v Dobu Marjan Koderman, v vrtcu Gaj v Sp. Jaršah Edo Rems in v vrtcu Ostržek na Viru Viktor Svetlin z ženo Nado, ki sta jim predstavila svoje eko čebelarstvo.
Poleg medu se je letos zajtrk ob pomoči Ministrstva za kmetijstvo Republike Slovenije razširil še na slovensko mleko, sadje in kruh. Kot smo vsi soglasno ugotovili, je akcija darovanja medu lepo uspela in vsi so bili mnenja, naj se ponovi še prihodnje leto.
Tradicionalni slovenski zajtrk tudi v Domžalah
V petek, 18. novembra 2011, je z našimi najmlajšimi ponovno potekala dobrodelna akcija z geslom En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih, s katero otrokom v vrtcih podarimo slovenski med. Otroci so tako v osnovnih šolah in vrtcih zajtrkovali kruh, maslo, med, mleko in jabolko - vse slovenskega porekla. Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati učence o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in
za širše okolje, ter o pomenu gibanja in izvajanja športnih aktivnosti. Ze pretekla leta, kot tudi letos, sta se obisku vrtcev in šol pridružila župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je obiskal OŠ Roje, in podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc, ki je obiskala otroke v vrtcu Gaj v Preserjah. Otroci so za ta dan pripravili pester in zanimiv program v znamenju čebelic in medu ter ostalih slovenskih pridelkov. Vsi skupaj pa so dogodek sklenili s slastnim in zdravim zajtrkom in takšen bi moral postati naša vsakodnevna navada.
Občina Domžale, Urad župana
Janez Mihelič Predsednik ČD Domžale
Darovalci medu za akcijo slovenski zajtrk iz Čebelarskega društva Domžale
Janez Urbanija	1 kg	Janez Berdik	2 kg
Bine Kladnik	1 kg	Marjan Košak	1 kg
Dušan Skok	2 kg	Marjan Zerovnik	1 kg
Edo Rems	1 kg	Roman Krištof	1,5 kg
Lado Potočnik	1 kg	Peter Svetičič	1 kg
Matija Potočnik	1 kg	Marjan Štrukelj	2 kg
Franc Sušnik	1 kg	Janez Mihelič	1 kg
Ludvik Jenko	3 kg	Ervin Godec	2 kg
Igor Šarc	1 kg	Viktor Svetlin	2 kg
Vinko Zinič	2 kg	Janko Kokalj	1 kg
Ludvik Lap	3 kg	Drago Mrdjenovič	2 kg
Franc Zajc	1 kg	Boštjan Vinšnurer	1 kg
Franc Peterka	4 kg	Marjan Koderman	3 kg
Janez Jerman	4 kg	Maks Karba	2 kg
Medeni teden
V vrtcu Ostržek na Rodici smo cel teden preživeli medeno. Obiskal nas je čebelar, g. Koderman, okušali smo različne vrste medu, izdelovali panje in čebelice ter plesali čebelji ples. Na
ta način smo za svoje zdravje storili največ, teden pa smo zaključili s slastnim medenim zajtrkom.
Metulji s Sonjo in Natašo Vrtec Domžale, enota OSTRŽEK
30. november 20ii
iz nosih sol
13
Živo branje in dramatičnost interpretacije
Na OŠ Rodica imamo ucenci ze nekaj let pod vodstvom mentorice in profesorice razrednega pouka, gospe Mateje Jakoš Vasle, možnost gojiti svoj malce drugaCen hobi. Z veliko vneme prebiramo razliCna umetnostna besedila ter se o njih pogosto pogovarjamo. Zato se vsako sredo popoldne sreCujemo v Bralnem klubu, v eni od številnih interesnih dejavnosti, ki nam jih ponuja naša šola. V zaCetku tega šolskega leta smo se še posebej posvetili doživetemu branju, saj smo se v petek, 14. oktobra 2011, uCenci Četrtih razredov (Anamarija Čibej, Nina Bešter, Liza Oberwalder Zupanc in jaz), udeležili 11. simpozija, ki sta ga pripravila Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga in Društvo Bralna značka Slovenije- ZPMS, ki je potekal v konferenčni dvorani Pošte Slovenije na Čopovi ulici v Ljubljani. Udeležili smo se ga z namenom, da predstavimo doživeto branje in interpretacije pesmi. Mentorica pravi, da je izbrano besedilo »živo«, Ce pride med ljudi na pravi naCin. Naše naCine in obenem njen veCletni trud smo predstavili množici navzoCih uCiteljev, predavateljev in knjižni-Carjev.
Predstavili smo naslednja besedila
slovenskih pesnikov:
Oton ZupanCiC, Breza in hrast
Dane Zajc, Vrata
Tone PavCek, Kaj vse je tata
Branko Rudolf, Huda mravljica
Kajetan KoviC, KoCija
Jože Snoj, PtiCica pa - pa Miroslav Košuta, Zaseda za medveda
Niko Grafenauer, Krokodili SreCanje mi je bilo zelo všeC, sem zelo sreCen in ponosen, da sem lahko prviC sodeloval pri takem dogodku. Za strokovni del sreCanja so poleg naše mentorice, ge. Mateje Jakoš Vasle, poskrbeli tudi predavatelji: dr. Igor Saksida, Tone PartljiC, Marta Strahinič, mag. Neža Rojko, dr. Katarina Podbevšek, dr. Dragica Hara-mija, mag. Anja Štefan, Ida Mlakar in Zivana Safran. Pa recite zdaj, da nismo bili zvezde med zvezdami! Po tednu dni pa smo v šolo prejeli še paket s knjižnimi nagradami, za kar se lepo zahvaljujemo. Aleks Andoljšek, 4.a (pod vodstvom mentorice Mateje Jakoš Vasle)
OS Roje in Vrtec Domžale
Nov način povezovanja - Likovni izdelki šolarjev razstavljeni v vrtcu in likovni izdelki vrtčevskih otrok razstavljeni v šoli
Na OŠ Roje smo se v okviru projekta Medgeneracijsko druženje domislili novega naCina povezovanja. Povezali smo se s skupino otrok Sovein njunima vzgojiteljicama iz Vrtca Domžale, enota Gaj. Izmenjali smo si likovne izdelke in jih razstavili vsak v svoji ustanovi. V septembru so nam najprej vrtCe-vski otroci poslali slike morskih ribic, ki smo jih obesili na oglasno desko in razstavo poimenovali Spomini na morje. Pisane ribice, obdane z blešCe-Co folijo in školjkami, so pritegnile poglede uCencev, ki so se septembra še živo spominjali poletnih poCitnic
Drevo ima srce
27. oktobra 2011 je na OŠ Preserje pri Radomljah spregovorilo drevo. Globoko, silovito in nepozabno. S prireditvijo so uCenci, njihovi mentorji, vodstvo šole z ravnateljico Ano Nušo Kern in vsi navzoCi poCastili evropski dan jezikov, ki je uradno 26. septembra. Preplet materinšCine, anglešCine, nemšCine in španšCine, skratka jezikov, ki se jih uCenci uCijo na šoli, se je navezoval na drevo. Letošnje leto je namreC mednarodno leto gozdov.
Šolski hodnik in veCnamenski prostor šole sta zaživela v pestrih barvah listov, na katerih je bilo v razliC-nih jezikih zapisano poimenovanje drevesa. Ko so se ugasnile luCi in so
Ekskurzija v Strasbourg
Vsako leto evropska parlamentarka Romana Jordan Cizelj izbere eno izmed domžalskih šol, ki jo povabi v evropski parlament. Letos je bila že drugiC zapored izbrana naša šola. Skupina uCencev, ki parlament obišCe, je izbrana na podlagi uCne-ga uspeha in uspehov na razliCnih tekmovanjih. Tako se je skupina »ta pridnih« iz sedmega, osmega in devetega razreda 24. oktobra 2011, ob enajsti uri zveCer, izpred OŠ Rodica odpravila proti Evropskemu parlamentu v Strasbourg. Z avtobusom smo se peljali celo noC, zjutraj, okoli desetih, pa smo prispeli na cilj. Vo-diCka agencije SonCek nam je sprva razkazala mesto. Zagotovo se nam bo v spomin najbolj zapisala Cudovita Marijina katedrala v gotskem stilu v središCu mesta. Po ogledu smo imeli nekaj prostega Casa za nakupovanje, nato pa smo konCno obiskali parlament. Če mislite, da je vstop v Evrop-
ski parlament enostaven, se motite. Celo uro smo čakali, da so nas varnostniki končno pregledali in spustili v notranjost te ogromne zgradbe. Priča smo bili seji parlamenta, nato pa nas je Romana Jordan Cizelj sprejela in nam pojasnila še nekaj stvari v zvezi z delovanjem evropskega parlamenta. Vsak izmed nas je dobil vrečko z majhnimi darilci (svinčnik, radirka, blok za pisanje Prav tako smo tudi mi svoji gostiteljici v zahvalo
za povabilo podarili vreCko z darili. ZveCer smo se namestili v hotelu, ki ni bil v Franciji ampak v NemCiji, saj Strasbourg leži prav ob francosko-nemški meji.VeCerji so sledile privatne zabave v pižamah, ki smo jih organizirali v sobah. Zjutraj smo se po zajtrku odpeljali v park blizu Stras-bourga z odliCnimi igrali in razglednim stolpom (visokim 60 metrov), na katerem smo opravili preizkus vzdržljivosti telefona. Čeprav smo
ga vrgli s take višine, je zdržal. Nato smo se vrnili v center mesta, kjer smo se vkrcali na ladjico in se z njo popeljali po reki 1l. Iz prav zanimivega vodnega zornega kota smo si ogledali znamenitosti mesta. Na žalost smo se morali kmalu vkrcati na avtobus in zapustiti Strasbourg. Zagotovo pa nam bo ostal v lepem spominu.
Lana,^ Škrjanc OŠ Rodica
Mediacijski tabor
V	petek, 30. septembra 2011, smo se uCenci šestega, sedmega in osmega razreda, ki smo se želeli usposobiti za vrstniško mediacijo, z mentoricama Miro Marinšek in Estelo Podgoršek, odpravili na mediacijski tabor v Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Burja v SeCi pri Portorožu. Z nami so šli tudi mediatorji OŠ Trzin.
Ko smo prispeli v CŠOD, smo se razporedili in namestili po bungalo-vih. Po tem je sledil uvod v mediacijo.
V	tem predavanju smo veliko izvedeli o tem, kaj je mediacija, kje in kdaj se uporablja, kakšne probleme oziroma spore rešujemo z njeno pomoCjo, kdo jo izvaja, kakšne lastnosti in znanja mora imeti mediator, dotaknili smo se zgodovine in razvoja mediacije ter še Cesa.
Sledilo je kosilo in odmor, ki smo se ga zelo veselili. Premor smo izkoristili za urejanje sob, rekreacijo ter medsebojno druženje. Sledilo je predavanje o postopku mediacije. UCi-li smo se na konkretnih primerih, nekateri so bili celo zabavni, vendar zelo nazorni in koristni.VšeC nam je
bilo, ker smo se veliko nauCili in se zraven še zabavali. Sledilo je spozna-vanjez uCenci iz OŠ Trzin. Vsakdo je izdelal neke vrste osebno izkaznico z osnovnimi podatki in informacijami o njegovih interesih, nato pa smo te zapise prebirali ter tako izvedeli drug od drugem veC.
Po napornem delu je sledila veCerja, nato pa priprava na odhod v Portorož, Cesar smo se zelo veselili. Pred odhodom smo imeli dovolj Casa za
urejanje. Dekleta smo veCino tega Casa preživele pred ogledali in med oblekami, medtem ko so fantje izrabili ta Cas za nogomet. V Portorožu smo se imeli zelo lepo. Dekleta smo opravila drobne nakupe, fantje pa so svoj Cas raje preživeli v slašCiCarni in se najedli sladoleda za celo zimo.
Naslednji dan smo vstali malce neprespani, po zajtrku pa je sledilo nadaljevanje predavanja o poteku
mediacije. Kasneje dopoldan so nam uCenci OŠ Trzin (nekateri med njimi so bili že izkušeni mediatoji) predstavili primer sicer zaigrane media-cije. Reševali so navidezen spor dveh sprtih uCencev, ki sta jima z media-cijo pomagala vrstniška mediatorja. Po predstavljenem primeru smo tudi ostali udeleženci pripravili mediacijo. Izmislili smo si spor in ga poskusili rešiti z uporabo tehnik mediacije, o katerih smo se predhodno uCili. ZveCer smo se ponovno podali v Portorož.
Zadnje dopoldne je bilo namenjeno utrjevanju znanja o mediaciji. Sprehodili smo se po prelepi okolici doma in se pogovarjali o tem, kar smo se nauCili, o prijetnih vtisih in doživetjih ter še marsiCem. Mentorici, ki sta bili odliCni, zabavni in zelo prijazni ter sta nas veliko nauCili, sta nam podelili priznanja in nam Ce-stitali, saj smo postali pravi vrstniški mediatorji.
Na tem taboru smo se veliko nauCili in se imeli Cudovito. Upam, da bomo imeli še kdaj možnost udeležiti se podobnega usposabljanja.
Hana Jerak, 7. a OŠ Domžale
in morskih dogodivšCin. V oktobru pa so šolarji vrtcu poslali slike buC, ki so razstavljene na stopnišCu, s »strašnimi« izrazi pritegnile poglede vrtCevskih otrok in njihovih staršev. Povezovanje preko likovnih del je uspelo, z njimi smo drug drugemu popestrili vsakdan in se na ta naCin malo bolje spoznali.
Darja Gruden, mobilna specialna pedagoginja iz OŠ Roje
SOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA
Po poteh Piimoža Trubarja
na odru zablesteli uCenci, je vsakem obiskovalcu zastal dih. Njihov poziv, naj prisluhnemo drevesu, gozdovom, naj damo naravi možnost, naj se zbudimo in zaCnemo ukrepati, je pustil globok peCat. Enourna paša za oCi, ušesa, dušo in srce je prehitro minila, a verzi zakljuCne pesmi so še dolgo odzvanjali v ušesih nastopajo-Cih, mentorjev in vseh prisotnih. In morda si bomo res kdaj vzeli Cas in naslonili uho kdaj na kakšno drevo, ki nekaj Casa molCi, a Ce bomo dobro prisluhnili, bomo iz globine zaslišali, da z nami govori. K temu so nas spodbudili in pozvali uCenci OŠ Preserje pri Radomljah, ki s tovrstnimi prireditvami lepšajo, bogatijo ter osmišljajo svoja in naša življenja.
Mag. Jasmina Pogačnik
Skupina petinštiridesetih dijakov iz Šolskega centra Rudolfa Maistra se je letošnjo jesen odpravila raziskovat kraje, kjer se je začela naša beseda, naša literatura. Oče slovenske tiskane besede - Primož Trubar, je nam dijakom odprl možnost, da si na strokovni ekskurziji ogledamo Augsburg, Derendingen, BadUrach, Tübingen, Ulm in Salzburg. Nam kot narodu pa, da se lahko pogovarjamo, pišemo in mislimo v slovenskem jeziku, ki ga na tem svetu ni enakega. Primožu Trubarju in
Ai:
organizatorki ekskurzije Anici Grilj, ter spremljevalkam Suzani Perha-vec, Marjeti Kralj in Nataši Hribar, se dijaki lahko zahvalimo za pot, ki nam je razširila obzorje o evropskem delovanju našega Trubarja v 16. stoletju.
Naša pot se je zaCela ob petih zjutraj, ko je poln avtobus dijakov odpeljal izpred šole proti Alpam in kasneje preko meje, v NemCijo, er je bil naš prvi postanek v mestu ugsburg. Najprej smo si ogledali nenavadno naselje Fuggerei. Tu so živeli reveži v 67 hiškah, v katerih je bilo 167 majhnih stanovanj. Vse to pa jim je omogoCila bogata družina Fugger v 16. stoletju. Preostali Cas smo posvetili središCu mesta z mo-goCno mestno hišo, stolnico in cerkvijo sv. Ane. Ko smo dobili obCutek renesanCne arhitekture v mestu Augsburg, smo se odpravili cilju naproti, Tibingenu, kamor smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Ker smo imeli še dovolj energije, smo se sprehodili po veCernem mestu, ki je bilo polno zadovoljnih tubingiških obrazov.
Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v mesto Derendingen. Tu smo si najprej ogledali Trubarjevo zadnjo župnijo, kjer je tudi pokopan, in izvedeli o njegovem delovanju ter se zaCeli zavedati pomena, da je bil Primož tisti, ki nam je podaril nekaj velikega, revolucionarnega. Vse
to nam je pripovedovala prijazna oskrbnica, ki je poskrbela, da smo lahko videli Trubarja v nemških časopisih, letakih in celo pokazala vabilo na gledališko predstavo o Trubarju. Vse to je dokazovalo, da je oče slovenske tiskane besede pustil velik pečat v tujini. Je tako tudi pri nas? Mislim, da ne, saj nekateri niti ne vedo, kdo je to. V Derendingnu je vsako leto Trubarjevo, pri nas le, ko imamo okroglo obletnico. In ko smo se dijaki pogovarjali o zavedanju in omenu Trubarja, nas je bilo sram, ako tujci bolj cenijo delo našega začetnika, našega pisatelja, prevajalca, velikega Slovenca. Mi pa vse to vzamemo tako samoumevno in ne vemo, da je vsak začetek težak, kot je rekel Trubar sam.
ekaj korakov stran od cerkve sv. Gala je bilo gospodarsko poslopje Trubarja. Kasneje smo se odpravili na ulico Primus Trubar Straße in v njegovo hišo Primus Trubar Haus, kjer smo recitirali Trubarjeve odlomke. Ta recital smo imeli v Kamniku ob odprtju naše šolske knjižnice.

Iz Derendingna smo se odpeljali v mesto BadUrach, ki ne slovi le po pisanih in nadvse čudovitih hišah, temveč za nas predvsem po mogočnem Trubarjevem spomeniku, z na-pisomv nemščini in slovenščini. Tu je Trubar skupaj z baronom Ungna-dom ustanovil Južnoslovanski biblijski zavod s tiskarno, kjer je tiskal in izdajal svoja dela ter dela drugih avtorjev, zlasti pa prevode v druge slovanske jezike. Nato smo se vrnili nazaj v študentsko mesto, Tübingen. Ogledali smo si tübingenško Univerzo, osrednji mestni trg in katedralo. Da je mesto pomembno za Slovence, priča spominska tabla na hiši, v kateri je Trubar natisnil prvi dve slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Knjige, skrite v sodih, je tihotapil v slovenske dežele. Pot nas je vodila še po hribu navzgor do renesančnega gradu Hohentu-bingen, kjer smo si ogledali bogato muzejsko zbirko in posneli čudovit razgled nad sončnim mestom. Kasneje je sonce zašlo, a nas to ni motilo, saj je zanimanje za očarljivo mesto ostalo in raziskovanje se kljub temi ni končalo.
Sledil je zadnji dan in slovo od mesta, ki nam je vsem ostal v spominu, nekaterim pa celo spremenil načrte za študij. Sledila je vožnja do Ulma, starodavnega mesta, ki slovi po največji in eni najpomembnejših
stolnic v Evropi. Da je ogromna, kar 161 metrov visoka, ne kaže le njena mogoCna notranjost, temveC tudi podvig na vrh stolnice, ki je marsikateremu zašibil kolena. Mesto je tudi rojstni kraj nam vsem znanega Alberta Einsteina, vendar sedaj tam zaradi porušene hiše v drugi svetovni vojni stoji le spomenik. Ker smo bili utrujeni zaradi 768 stopnic, ki so nas vodile do vrha stolnice, nam je Cas do Salzburga hitro minil. To izjemno mesto, kjer ostaneš brez besed; prav presenetilo nas je. Kako mogoCno je bilo, nam dokazuje Salzburški grad, staro mestno jedro, mestne znamenitosti, med drugimi Rotovž, Mozartova rojstna hiša, Festivalna dvorana, kolegijske cerkve, benediktinske opatije in Cudovit park Mirabell.
Med vožnjo domov smo si ogledali muzikal Moje pesmi, moje sanje. In naše sanje o Cudoviti poti po Trubarjevih stopinjah so se ure-sniCile. Ostali so nam nepozabni spomini in zavedanje o delovanju našega Primoža Trubarja, ki nam je podaril neprecenljivo darilo, slo-venšCino. UCenje po krajih rojstva prve slovenske knjige je tisto, kar bo ostalo v spominu nas dijakov za vedno.
Mateja Antolin
14
domžale
^MJJ
30. november 20ii
PREJELI smo
So Domžale res eno od središč neonacizma v Sloveniji?
V eni od zadnjih številk revije Mladina je bil objavljen članek o pojavu neonacizma v Sloveniji ter aktivnostih skrajnih desničarskih skupin pri nas. Ob tem smo lahko tudi prebrali, da naj bi prav v Domžalah, na lokaciji bivše diskoteke Life, deloval eden od najbolj znanih neonacističnih klubov, poimenovan Klub 88 (simbolno naj bi 88 predstavljalo črki HH, kar naj bi pomenilo Heil Hitler). Tam naj bi pred kratkim člani največje neonacistične skupine v Sloveniji, imenovane Blood & Honour, praznovali desetletnico svojega delovanja. Objavljene so bile fotografije, omenjena je tudi lokalna skupina Headhunters Domžale, novinar pa se je očitno udeležil tudi kasnejšega koncerta, kjer so nastopile neonacistične skupine, ki so v pesmih poveličevale SS brigade, nacističnega voditelja Rudolfa Hesseja ^ Vse naj bi bilo zakonito, pod okriljem zasebne zabave zaprtega tipa, pravnih podlag za prepoved takšnega delovanja ni, večina odgovornih se izmika in spreneveda ^ Bomo vse to samo nemo spremljali, čakali in molčali, ali pa se bomo o tem začeli pogovarjati, iskati vzroke, ukrepati in povezali vse (šole, policijo, politiko, vzgojitelje) ter skušali ukrepati in zahtevali tudi ustrezno ravnanje na ravni države?
Vse več je opozoril o tem, da postaja Slovenija prava mala oaza neonacizma. Na to smo bili v zadnjem času že večkrat opozorjeni, s tem naj bi se ukvarjale tudi obveščevalne službe in opaziti je, da problematiki in posledicam, ki jih lahko prinaša toleranca do tega problema, ne posvečamo dovolj pozornosti. Morda se bomo zganili šele takrat, ko se bo tudi pri nas zgodil kakšen Anders Breivik, norveški skrajnež, ki je letos poleti hladnokrvno pobijal mlade liberalce na shodu. In v svojih pismih tudi posebej pohvalil situacijo v Sloveniji kot eno najbolj zglednih (seveda z njegovega vidika) v Evropi. Če nas hvali človek, ki mirno pobije skoraj sto mladih nedolžnih ljudi, potem bi to že moral biti znak za alarm. Pa se kaj dosti s tem ni ukvarjala niti politika niti policija niti pravosodje. Kot tudi ne s statističnim dejstvom o stalnem porastu nasilnih napadov, ki bi bili lahko posledica neonacistične ideologije. Spomnimo se brutalnih napadov na gejevskega aktivista Mitjo Bla-žiča, pa na skupino tujcev s Kube, na ustrahovanja študentov na Filozofski fakulteti, številne napol
zamolčane primere nasilja med mladostniki. Pred nekaj tedni so nas posvarili, da naj bi naši vojaki in policisti v okolici Jesenic urili pripadnike skrajnih desničarskih skupin. Vse je bilo z najvišjih mest takoj zanikano. Vsi, ki brskamo po spletu, tudi opazujemo izjemen porast nestrpnosti, sovražnega govora in pozivov,ki so blizu neonacistični ideologiji. Neonacizem je totalitaristična ideologija, ki temelji na poveličevanju nacizma, njegovih simbolov in Adolfa Hitlerja kot njenega utemeljitelja. Tudi novodobni neonacisti so izrazito rasistično usmerjeni, na-strojeni predvsem proti priseljencem, drugače spolno usmerjenim, antisemitisti. Pozivajo k etičnemu očiščenju, pretirano poudarjajo nacionalno identiteto, svojim vladam in Evropi zamerijo, da so preveč naklonjene priseljencem, da se preveč poudarja večkulturnost. Proti temu naj bi se borili z vsemi sredstvi, predvsem pa z nasiljem, ustrahovanjem ^ Neonacizem je na primer v Nemčiji prepovedan, tudi v Evropi zanj ni mesta, pa vendarle se v zadnjem obdobju lahko zgroženi sprašujemo, ali ni postal že resna in neobvladljiva grožnja. V Sloveniji capljamo zadaj, saj doslej nismo prepovedali organiziranja takšnih skupin. Nekateri dogodki kažejo na porast ekstremnih, skrajno desničarskih in terorističnih organizacij. Tudi zadnji dogodki v Nemčiji, kjer so odkrili neonacistične umore doslej vsaj 10 oseb, večinoma Grkov in Turkov (vsi so bili povezani z restavracijami, kjer strežejo kebab), posnete na filmih, kažejo na veliko nevarnost, ki se počasi Icrepi in razvija. V Nemčiji se problemov zavedajo, tudi kanclerka Merkova je napovedala, da se bodo tega lotili z vso resnostjo. Pri nas pa se morda le preveč molči, prikriva, pogleda stran, minimalizira. Časi so krizni, težki. Ljudje so v stiskah, iščejo in sprašujejo se, kdo je kriv za njihove nesreče in težave. Mladi so mnogokrat brez prave perspektive, s pomanjkljivo temeljno vzgojo, ki temelji na vrednotah, ostajajo na robu, brez dela, stanovanj ^ In to so plodna tla za iskanje krivcev v drugih, drugačnih, med tujci, priseljenci. In dovzetni za ideje ksenofobije, antisemitizma, nacionalizma ter homofobije, ki jih širi neonacizem. In kaj bomo naredili v Domžalah?
(Avtor je znan uredništvu)
Novoletne počitnice
Novi izzivi in znanje za mlade, šola smučanja in bordanja na Krvavcu
V času novoletnih in zimskih počitnic se spodbuja različne interesne in športne aktivnosti. Prav gotovo je v času novoletnih in zimskih počitnic za mlade najbolj zaželena aktivnost gibanje na snegu. Tem željam so sledili pri Športnem društvu Sonček in za osnovnošolce pripravili tečaj smučanja in bordanja na Krvavcu. Z organiziranim prevozom bodo člani društva prevzeli šolarje in borderje pred OŠ Domžale, OŠ Preserje pri Radomljah, v Mengšu in v Mostah ter jim v času počitka ponudili topli obrok. Šola smučanja in bordanja bo vsem, ki jih starši v počitniških dneh ne morejo spremljati na belih strminah, ponudila aktivno, smučarsko in bordersko preživetje počitnice. V Športnem društvu Sonček so že organizirali smučarske in borderske tečaje v času novoletnih in zimskih počitnic,kjer smo bili še posebaj z udeležbo borderjev zelo presenečeni. Navdušilo nas je njihovo znanje in pripravljenost, da ga še izboljšajo. Seveda smo uspešno nadgradili tudi smučarko znanje naših udeležence. Tečaje smučanja organiziramo sedaj že deseto leto.
Šola smučanja oziroma bordanja bo potekala za šolarje iz naših občin od 27. do 30. decembra in v času zimskih počitnic. Šola smučanja vključuje učenje smučanja na carving smučeh, v nadaljnjevalnih in izpopolnjevalnih tečajih pa tudi učenje smučanja po robnikih, korekcijo napak in preverjanje naučenega. Šola bordanja pa bo glede na predznanje bordarjev vključevala učenje bordanja ter bordanje po robnikih . Prijavite se lahko na 041 853 071 (Primož) ali 031 385 120 (Katja). Več informacij lahko dobite na www.sd-soncek.si ali pošljete vprašanje na sd.soncektecaj@gmail.com.
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 23. decembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 16. december 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
IZŠLA NOVA OTROŠKA KNJIGA
Lari, govoreča kravica
v mesecu novembru je izšla nova otrošlca knjiga z naslovom Lari, govoreča Icravica. Tretja knjiga avtorice Mateje A. Kegel je namenjena najmlajšim, saj jim na njim prijazen način predstavi v čem so kravice pravzaprav drugačne od ljudi. Dandanes najmlajši vse premalokrat doživimo trenutke z domačimi živalmi. In katera je bolj tradicionalna kot kravica? V čem je kravica sploh boljša od ljudi? Kaj je njena dodana
vrednost in česa ljudje ne zmoremo, pa Icravica lahko? Vse to in še več v knjigi.
Ob izidu knjige pa avtorica pripravlja tudi predstavitev, Id bo 9. decembra 2011, ob 17. uri v Knjižnici Domžale. Predstavila bo obe knjigi - tako Lari, govorečo Icravico kot prihajajočo Mald, radovedno slon-čico. Predstavitev, Id je namenjena predvsem najmlajšim, bo v obliki delavnice, kjer bodo otroci ustvar-
jali iz gUne in risali junakinje obeh knjig. Skupaj z absolventko pedagoške fakultete in avtorico ter ilustra-torko obeh knjig bodo lahko svojo domišljijo spravili na papir. Avtorica pa še v letošnjem letu napoveduje izid dveh novih knjig - četrta, že omenjena, bo izšla v začetku meseca decembra in nosi naslov Maki, radovedna slončica, nelcaj dni kasneje pa lahko pričakujemo še izid Mačjih zgodb, prav posebne knjige o resničnem življenju mlade mucke. Več o knjigah si lahko preberete tudi na spletni strani www.mateji-ne-lmjige.si.
Sašo Kozlevčar
Janez Trdina in naši kraji v njegovem času
V Knjižnici Domžale smo 9. novembra 2011 odprli razstavo z naslovom Janez Trdina in naši kraji v njegovem času. Večer so s svojim petjem popestrile Ljudske pevke KD Domžale, Mirjam Štih z interpretacijo Trdinove pesmi Razjasnjenje in Otroška folklorna skupina OŠ Mengeš, ki je s svojim nastopom »Izgubil se je bacek« zaključila prijeten večer.
Digitalna zbirka »Janez Trdina (1830-1905)« je umeščena na portal KAMRA. Domoznanski portal KAMRA nam ponuja edinstven dostop do informacij, dokumentov, slik in drugega gradiva, ki ga hranimo in želimo deliti z vami slovenske splošne knjižnice, muzeji in druge
Naj ne mine dan brez knjige
Pred vrati že stoji Miklavž in rada bi vam priporočila nekaj zelo lepih otroških knjig in knjig za odrasle, ki so izšle pri Mladinski knjigi.
Bina Štampe Zmavc: Mižekmiž - Pesnica iz Celja, Ici jo poznamo tudi kot izvrstno pisateljico, dramatičarko in režiserko in je prejela številne tuje in domače nagrade, nas tokrat navdušuje z dvema izvrstnima knjiga. Slikanica Mižekmiž bo navdušila z blagozvočni-mi pesmi in izjemnimi ilustracijami Jelke Reichman. Bina Štampe Zmavc: Svilnate rime - Pesnica, ki zna enkratno upesnjevati otroški doživljajski svet, hkrati pa se sprašuje tudi o temeljnih skrivnostih bivanja in minevanja, v letu 2011 praznuje okroglo obletnico, zato izid zbirke njenih najboljših pesmi za otroke. To je dragocena literatura, ki sodobnemu otroku (in tudi odraslemu) odpira srce in ga prebuja v občutljivosti za drobne, navidez vsakdanje, a nič manj bistvene stvari. Izbor zajema iz večine njenih
pesniških zbirk za otroke, od prve Čaroznanke (1990) do predzadnje Vprašanja srca (2008). Knjigo je ilustriral Daniel Demšar. Uspavanke, narisala Jelka Reichman - Kadar slikanico ilustrira
Jelka Reichman, je gotovo uspešnica; kdo ne pozna knjig Piki Jakob, Maček Muri, Cepecepetavček, Šivilja in škarjice, izbor Čudežni vrt in še in še bi lahko naštevala. Otroci imajo njene ilustracije radi in prav zato se jim bo priljubila slikanica Uspavanke, saj otroci poleg branja lahko tudi pojejo ali poslušajo pesmi na zgoščenki. Lila ] i^rap: Zuželčji zakaji - Lila Prap je avtorica mednarodnih slikaniških uspešnic, ki so izšle v več kot 35 državah sveta. Tokrat najmlajšim odgovarja na vprašanja: Zakaj kobilice cvrčijo? Zakaj se kresnice ponoči svetijo? Zakaj ose pikajo? Zakaj muhe rade sedijo na kakcih?...
Ker se Miklavževega darila razveselijo tudi odrasli, priporočam še nekaj knjig zanje.
Haruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku - Tek
in pisanje sta dva različna načina življenja, ki sta se japonskemu pisatelju Harukiju Murakamiju združila v eno. Ko je pri tridesetih zaprl svoj bar in se posvetil pisanju, je začel teči (in nehal Icaditi). V treh desetletjih je večkrat pretekel najpomembnejše, najtežje svetovne maratone in postal triatlonski borec, ki teče, plava in kolesari.
To ni nov tekaški priročnik, to je knjiga o teku, ki jo je napisal svetovno znani pisatelj.
Ben Goldacre: Slaba znanost - Slaba znanost je delo ameriškega publicista in predavatelja Bena Goldacreja, ki na zelo duhovit način spregovori o zdravju ter o tem, kaj je res in kaj ni. Z znanstveno potrjenimi dokazi spodbija metode alternative medicine, kajti ljudje smo obsedeni z zdravjem. Več kot polovica znanstvenih zgodb v medijih se ukvarja z medicino. Neprenehoma nas obstreljujejo z znanstveno zvenečimi trditvami in šokantnimi odkritji. Toda, ni vedno tako, kot zatrjujejo ^ Ko boste prebrali to knjigo, boste imeli orodje, da zmagate v razpravah o čudodelnih zdravilih, homeopatiji, »hudobijah« ve-ikih farmacevtskih združb, puhlicah o čudežih in verjetnosti, da neka zelenjava preprečuje raka in podobno. Oziroma boste ta vprašanja vsaj razumeli in se seznanili z ozadjem »dokazov«. Rebecca Skloot: Nesmrtno življenje Henriette Lacks Ime ji je bilo Henrietta Lacks, toda v znanosti je znana pod šifro HeLa. Revni temnopolti Američanki, materi petih otrok, so leta 1951 na pregledu v bolnišnici odvzeli nekaj celic in jih poskušali vzdrževati v laboratorijskem okolju, kar dotlej ni uspelo še nikomur. Henrietta je umrla, a celice so preživele. In postale vroče blago v farmacevtski in biotehnični industriji, saj so omogočile razvoj cepiva za otroško paralizo, kloniranja, genskih raziskav ^ Njeni otroci o vsem tem niso vedeli nič, zato jih je pošteno pretreslo, ko so spoznali, da celice njihove matere v velikanskih količinah živijo po vsem svetu. S celicami HeLa se sklepajo milijardne kupčije, Henrietta pa je ostala anonimna in njeni svojci si ne morejo privoščiti osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Nesmrtno življenje Henriette Lacks je zgodba o veličastnem znanstvenem napredku, medicinski etiki in rasizmu, hkrati pa presunljiva pripoved o človeških usodah, o materi in otrocih, ki matere skorajda niso poznali. Prvenec ameriške pisateljice Rebecce Skloot je osvojil svet, prevedli so ga v več kot 25 jezikov in mreža HBO po njem snema film, ki ga producirata Oprah Winfrey in Allan Ball.
Tatjana Kokalj

• ★
Pravliieni. medvedki
Vabimo vas
v šolsko knjižnico OŠ DobnatUro pravliic v/
V
tLojzerKovacil ■	V
ipriROveduje
STatjanai Kokatj
-•r.TT^
.vV sredo; 7.12'2011. ob 17.00
• —
lokalne kulturne ustanove. Knjižnica Domžale je v letu 2010 objavila prvo digitalno zbirko o Francu Berniku in v okviru projekta Moja ulica 2010 predstavila Kolodvorsko cesto v Domžalah. V letošnjem letu smo se odločili za predstavitev pisatelja Janeza Trdine in opernega pevca Antona Šublja. Digitalno zbirko o Antonu Šublju smo pripravili v sodelovanju z OŠ Rodica.
Za predstavitev pisatelja, pesnika, etnologa in popotnika Janeza Trdino smo se odločili zaradi kraja njegovega rojstva - Mengša. S starimi razglednicami iz njegovega obdobja in fotografijami današnjega časa smo predstavili Domžale, Lukovico, Mengeš, Moravče in Trzin. Ob razstavi smo pripravili droben katalog, v katerem si lahko pogledate in preberete pomembne mejnike v Trdinovem življenju in njegovo povezanost z našimi kraji. Razstava je bila v Knjižnici Domžale na ogled od 2. do 23. novembra 2011, v digitalni podobi pa si jo lahko ogledate na portalu KAMRA (www.kamra. si).
Ob bližajoči se obletnici 1. svetovne vojne nameravamo pripraviti digitalno zbirko, povezano z dogodki, ki so takrat zaznamovali naše kraje in ljudi. Veseli bomo vsakega vašega prispevka v obliki fotografije, zemljevida, razglednice, pisma ... S pomočjo sodobne tehnologije in z vašim dovoljenjem bomo napravili kopijo in vam original vrnili.
Urška Justin in Katja Šimenc Knjižnica Domžale
30. november 2011
uredništvo
15
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
Prevoz otrok iz Nožic
Pred dnevi smo bili straši s strani šole obveščeni (dopis Občine Domžale), da našim otrokom iz Nožic ne pripada šolski prevoz, ker imamo urejeno (varno) pot (sprehajalna pot ob Kamniški Bistrici).
Pa se mi v glavi postavljata vprašanji: Kaj pa, ko bo zima, sneg? Zjutraj, ko je še mrak???
Vsi vemo, da se sprehajalne poti ne plu-žijo, javne razsvetljave ni. Mogoče, pa se bodo vplivni občinarji zganili, ko se bo nekaj zgodilo? Upam, da prej.
No, saj imamo babice oz. smo dobro organizirani, občina bo pa tudi nekaj privarčevala.
Karolina Grašič
Oj, Karantanija?
V prejšnji številki sem v članku »Po sledeh Karantanije« prebral »^ na avstrijsko Koroško, kjer so nekoč, pred tisoč leti, živeli naši predniki ...«. Podatek je za veliko večino ljudi preskop in ga razumejo napačno. Seveda, res je, tam so pred tisoč leti živeli naši predniki. Enako res je, da so živeli tudi pred 600 leti, ko je v slovenščini potekal zadnji obred usto-ličevanja, preden ga je leta 1439 Friderik III. zavrnil. Maximilian I. je pokazal voljo za obnovitev ustoličevanja, vendar do tega ni prišlo. Je pa do leta 1651 potekalo zapriseganje vladarju na vojvodskem stolu v slovenščini, nato pa do leta 1728 v deželni hiši v Celovcu. Demokracija ZDA počiva prav na slovenskem usto-
ličevanju (Thomas Jefferson, 1776). Oj, kako bi drugi narodi turistično tržili tako močne adute svetovnega formata. Da je bila Koroška v 16. stol. v celoti slovenska dežela, jasno pove tudi Primož Trubar, v katerega posluh za jezik ni potrebno dvomiti. Še v 18. stol. so na Koroškem slovenski plemiči, slovenski plemiči, ne kmetje, zaprisegali v slovenskem jeziku. Koroška je bila načrtno in pospešeno z genocidom ponemčevana šele zadnjih 250 let, vse do danes. Navedbe, da je bila Koroška ponemčena od severa proti jugu, vsakih sto let za uro hoda, niso vredne počenega groša. Gre za navedbe pisarniških »zgodovinarjev«, ki so prepisovali nemške načrtne potvorbe. Ko sem se letos odpravil raziskovat severno Koroško, sem presenečen ugotovil, da je bila še najmanj 150 do 250 let nazaj popolnoma slovenska. Zakaj so Nemci to zakrivali, ni potrebno ugibati? Toda za koga smo plačevali slovenske »znanstvenike« zadnjih 200 let? Ne le pred tisoč leti, v vsem času so na Koroškem živeli naši predniki. Potomci Slovencev še vedno živijo tam, nikamor niso odšli in tvorijo ogromno večino prebivalstva dežele Koroške! Dejstvo je, da so bili Slovenci na Koroškem večinoma genocidno ponemčeni. So po-nemčeni Slovenci Nemci? So od svojih slovenskih prednikov kaj drugačni, razen da govorijo nemško? Popolnoma nič. Nosijo iste gene, kot takrat, ko so še govorili slovensko. Naša skupna kultura, ne glede na jezik, je praktično ista. Danes je na Koroškem najti primere, ko dedek govori slovensko, vnučki pa samo nemško. Ali so se potemtakem vnučki čudežno pretopili v potomce nekega velenemškega naroda? V Ameriki živi že četrti rod Slovencev, mnogi ne znajo niti besede slovensko, a se imajo za Slovence. Zavedajo se svojih korenin. Na Koroškem je drugače. Zaradi velenemških interesov šolstvo in druge državne inštitucije grobo in na vsakem koraku zatajujejo resnico o slovenskosti Koroške! Žal tudi naše šolstvo le ponavlja uradno zapovedane mantre, ne pa resnice in zdrave pameti. Naše otroke še vedno vzgajajo v agresivnem (jugo)slovanstvu.
Karantanijo, ki je v največjem obsegu štela za deset Slovenij, zmanjšuje na velikost dežele Koroške, južno mejo Karantanije porivajo na Karavanke ... Gre za retrogradno ponarejanje zgodovine, za potrebe današnje politike slovenskih sosed, še najmanj Madžarske. Očitno na tiho dogovorjena ločnica med Nemci in Srbi na Karavankah, v škodo Slovencev, še vedno drži, odrejeni pa skrbijo za napredujoči genocid nad Slovenci.
Marko Hrovat
Volitve
Letošnje volitve lahko po pomembnosti za državo vzporejamo s prvimi volitvami v demokratični Sloveniji. Z eno bistveno razliko. Takrat smo državljani vedeli, kaj želimo in pričakujemo, izvoljeni politiki pa so bili zmožni naša pričakovanja ude-janiti. Po dvajsetih letih samostojne države smo se znašli v gospodarski in politični godlji, iz katere ni videti izhoda. Predvolilne obljube in programi večine političnih strank se zdijo kot znanstvena fantastika, kot misija nemogočega reševanja iz gospodarske, finančne in moralne krize, ki nas je stisnila k tlom. Ce nam prodajajo recepte za gospodarsko in socialno sanacijo stanja, pa smo zelo malo zvedeli o ekoloških problemih in o odpravljanju okoljskih bremen, ki so pomembna sestavina trajnostnega razvoja. Vlaganja v okoljsko preverjene naložbe bi vsekakor imela dodano vrednost pri učinkoviti rabi energije ter ohranjanju narave in zdravega bivalnega okolja. Edina zelena stranka z okoljskim poudarkom pa žal nima realnih možnosti karkoli spremeniti na tem področju, četudi bi prišla v Državni zbor. Glavno besedo imajo le veliki. Zato preprosto ne vem, kako voliti v tem volilnem cirkusu, v katerem med drugimi nastopajo tudi športniki, estradniki in drugi ''outsiderji'', ki privabljajo volivce. Prepričujejo nas, da je voliti dolžnost in velika odgovornost, prevzeti odgovornost za napačno izbiro pa je po mojem še večja. Vse do takrat, ko se bo zgodil upor javnega uma.
Jože Nemec
Zamislimo se in prižgimo svečo manj
Po podatkih Agencije za okolje je bilo v Sloveniji lani na police trgovin danih več kot 13 milijonov kilogramov sveč in verjetno letos ne bo nič drugače, saj smo Slovenci v samem vrhu po njihovi porabi, saj jih vsako leto prižgemo več kot 20 milijonov. Kot je znano, je Ministrstvo za okolje in prostor pred tremi leti predlagalo uredbo (in Državni zbor jo je potrdil) o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, s katero se ureja ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč kot eno izmed frakcij komunalnih odpadkov. To v praksi pomeni, da so se na slovenskih pokopališčih pojavili zabojniki, namenjeni izključno svečam. A pri tem na ministrstvu opozarjajo: »Noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati.« Zato želijo spodbuditi ljudi k razmišljanju, da odpadki nastajajo pri vsakem njihovem početju in da lahko količino odpadkov zmanjšujejo sami. A za to je treba najprej spremeniti naše navade. Zatorej letos svečo manj na pokopališče in kakšno dobro misel in dobro delo več v dobro tistih, ki jih ni več med nami, nas, ki še živimo, in tistim, ki jim bomo skušali ohraniti naravo. Predniki nam ne bodo zamerili, če bomo letos in v prihodnje prižgali svečo manj, nam bodo pa potomci za to hvaležni in sredstva namenjena za sveče podarimo tistim, ki bodo z njimi razveselili druge, nam pa pomagali ohraniti notranji mir in naravo. Žal je že tako, da tako kakor vedno za praznične dni pretiravamo z našim izražanjem čustev in prižiganjem sveč na grobovih, čeprav pravi pregovor: »Bolje malo, pa to dobro«. Ob tem se lahko zamislimo, ali je naše pretiravanje res tisto, kar rabijo naši pokojni, ali lahko prižgemo svečo manj in denar namenimo drugim. Pomoči potrebni so vsepovsod, tako lahko svoja sredstva namenimo Karitas, Misijonskemu središču Slovenije ... Kajti ohranjanje spomina na drage ni vezano samo na praznik 1. novembra. Nanje se lahko spomnite kadarkoli in jim posvetite nekaj besed, se zadržite v njihovi bližini ...
DJD
Nagrajuje KD Franca Bernika Domžale
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu SLAMNIK št. 13 - 2011, prejmejo po dve vstopnici za ogled filma:
•	Marta Urankar, Lukovica
•	Mitja Grum, Dobrna
•	Martina Sodja, Domžale.
Čestitamo!
Pravilno izpolnjeno križanko pošljite do srede, 16. decembra 2011 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale.
Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
14	1230 Domžale.
Spoštujmo
v«	•	I v*
življenje vseh živih bitij
Imamo Zakon o zaščiti živali in eden od pogojev je njegovo dosledno spoštovanje. Naša zakonodaja, ki ščiti živali, je premila. Da bi bilo mučenja manj, bi bil potreben strožji nadzor, kazni za takšna nehumana dejanja pa bi morale biti višje.
Zima je tu in v tem času, ko mraz ogroža ne le ljudi, temveč tudi živali, zaščitniki živali opozarjamo vse lastnike, ki neodgovorno ravnajo z njimi, da so dolžni zanje poskrbeti, kajti žival je odvisna samo od vas. Poskrbite za njihovo dobro počutje in zdravje. Naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez pitne vode in naj preživijo zimo v toplih, suhih in čistih prostorih, pa naj so to rejne ali ostale domače živali. Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ki čuvajo gospodarjevo imetje. To pasje bitje, ki je človeku najbolj zvesto, je pri marsikaterem brezvestnem lastniku najbolj ogroženo in trpinčeno. Ponovno opozarjamo, da je pravilna oskrba psa čuvaja sledeča: pes mora imeti leseno uto, dobro izolirano, opaženo z nepremočljivo streho ter dvignjeno najmanj 10 cm od tal. Uta naj ima predprostor in prostor za ležišče. Na vhodni odprtini naj visi težka zavesa, ki ščiti vdor hladnega zraka v notranjost. V uti naj bo vedno otep suhe slame ali debelejša odeja. Pred uto naj bo večja, lesena, suha ter gladka deska, saj pes ne sme ležati na vlažnih, hladnih, cementnih tleh, prav tako ne na prepihu, ker nam bo kaj kmalu zbolel. Isto velja za pse, ki bivajo v bolj ali
manj tesnih pesjakih. Zelo občutljivi na mraz so mladiči, starejši in kratkodlaki psi. Svetujemo vam, da naj bodo v hladnih dneh v hiši, lahko v nekoliko manj ogrevanih prostorih. V zimskem času je pomembna tudi hrana, ki naj vsebuje več maščob z ogljikovimi hidrati. Vsaj dvakrat dnevno morajo imeti obrok tople, zdrave hrane in vedno dovolj pitne vode. Pazite, da voda v posodi ne zmrzne. Psi, ki jedo suho hrano - brikete, potrebujejo več vode (morda bi brike-te predhodno namočili v topli vodi).
V	kolikor mora biti pes priklenjen na verigo, naj bo ta dolga 4 do 5 metrov z usnjeno ovratnico, ki ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Psa, ki je na verigi ali v pesjaku, je nujno potrebno vsaj dvakrat dnevno peljati na sprehod, da se sprosti. Psi, ki živijo v blokovskih naseljih in hišah, potrebujejo sprehode večkrat na dan. Priporočamo, oziroma nič ne bi bilo narobe, da tako malim kot velikim kratkodlakim psom za sprehod v hladnih dneh nadenete plašček. Zaradi manjše odpornosti jh bo varoval pred hudim mrazom.
Zaradi neodgovornih in brezčutnih ljudi je tudi vse več zavrženih mačk, prav tako tudi psov. Premražene, preplašene, lačne, žejne in preganjane živali od brezvestnih ljudi si iščejo toplo zavetje. Opozarjamo vse, preden si nabavite kakršno koli žival, dobro premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželjenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo ali kastracijo.
V	zimskem času poskrbimo tudi za naše ptičke, ki si v zasneženi naravi ne najdejo dovolj hrane. Pomagajmo jim!!!
Društvo proti mučenju živali Celje
Za opazovalnico
Kdor čaka
Morda celo dočaka! Spomladi (marca) prejšnje leto je bilo veliko in pomembno delo zastavljeno, kot je treba. Gasilski dom Dob je rasel in zrasel, kolikor je pač mogel in zmogel. Zdelo se je, da ne bo ostal samo pod streho, ampak bo prišlo še v letu začetka graditve tudi do vesele vselitve. Potem se je nenadoma in nepričakovano gradnja na vsem lepem zaustavila. Ne da bi kdo vedel, zakaj.
Nihče ne bev ne mev. Oh, seveda, denar, sveta vladar, se je odločil, da počaka na finančno pipico, ki se je »zamašila«. Kdo in kdaj jo bo spet odprl, pa se še ne ve. Upanje zadnje umre, kajne? Recimo, da bo naslednje leto nastopilo srečno rojstvo novega gasilskega doma v Dobu. No, stari dom v centru Doba je z dobskimi gasilci za zdaj še vedno pripravljen na akcijo, hvala Bogu! Na pomoč!
Bogdan Osolin
$ SUZUKI
-AvtoiCF-ntpr.Bi
NOVI AVTOCËNTER d o.o
Preismava Ti
T^ Ot 722 34 & wfaflpiia^t^tfjocyn
JAPONSKA BKALKA ŠKOUČNIH BISEROV	najveCja ARTERIJA pri ČLOVEKU	AMERIŠKA IGRALKA (JULIANNE)	RITUALNO UMIVANJE PRED MOLITVIJO PRI MUSLIMANIH		MESEC UUBEZNI	DAVEK NA ŽITNINO V STARI TURČin	JMERIŠKI DŽEZOVSKl	NAJSTNIK, nNEJDZER	P^A«- OSREDNJI ITALUI,OB JADRANU	LITIJ	AVTOR: GREGA RIHTAR	SLOVm MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB	S PLIN	NEKDANJI MAKEDONSKI NOGO-MET^S RINGOV	EDWARD NORTON	MOČNA ŽGANA PUAČA	NOVOZELANDSKA PAPIGA	nizek ženski pevski glas
				MAJDA ARH			KnARIST FARLOW				REJVA							
primož peterka				IZRASTEK NA GLAVI			PRIPADNIK DRUŠTVA											
											argentin. košarkar ginobm lesarska obrt							
										DOMOVINA LAOŠANOV					ŠAHOVSKA ZMAGA			
										AMERäKI KEMIK (CARL F.)								
															IGRALKA KNIGHTLEY			
tkesenje					ranar											STARA MERSKA ENOTA ZA VINO	KEMIJSKI ELEMENT (Ne)	GRŠKO MESTO V JUŽNEM EPIRU
ITALSKI NOVCie				OPERA FR. SKLADA-TEUA DELIBESA	agd-en MOŠKI	NOTRANJSKA PLANOTA						ROMUNSKA PEVKA CffTRUBAS						
						KOFIANAN						ORODJE ZA ŽAGANJE						
URUG^ nogo reprezen uverpoc	«jsn METNI	PRITISK					zaprt prostor za avtu							ŠPANSKI NOGOMET. VRATAR CASILLAS				
	TANT, ČLAN )la(LUI5)	EDICIJA					AM. IGRALKA WEST											
SDJCU			ROD TROP- IÄ						SOSEDA IRANA					AM. NOBE-LOVEC ZA MIR (elihu)				
SONJA ROMAN									SKOK S PREMETOM TELESA									
			UGO OJETn															
														PLAT				
						UMETNOST (LATINSKO) MAIHNA ŠPORTNA JADRNICA				SANJA GROHAR			FINSKA VROČA PARNA KOPEL					
										PLUTVVINA								
													REDOVNICA					
								deloval- NKV SLOVNICI							ameriška boksarka (laila)	portugalski dramatik «cente	NORDIJSKO božanstvo treh bogov	izvirni krak tajske reke menam
								UROŠ KREK										
ROWAN ATKINSON			ANG. GLASBENIK (BRIAN)				lovski plen					TROPSKI VIHAR, HURIKAN						
							AMERIŠKI IGRALEC HARRIS											
			anja RUPEL									ALKA VUICA						
PRITOK AZOVSKE-GA MORJA V JUŽNI RUSU				KEMUSKA ANALIZA Z ELEKTRIČNIM TOKOM														
HALJA MUSLI-MANK				zelen okrasni kamen, nefrit				OLGA KACJAN			ALDEHID V plodovih vaniue							
POMOČ: ABDEST-ritualno umivanje pred molitvijo pri muslimanih, AŠAR-davel< na žitnino v stari Turčiji, CORI-amerIškI kemik (CarI F.], LAKME-opera francoskega skladatelja Delibesa, TRES-tresenje, URAGAN-hurIkan, VANILIN-aldehId v plodovih vanllje
16
domžale
^MJJ
30. november 20ii
fotografska razstava družine popelar v radomuah
Non multa sed multum
V Kulturnem domu Radomlje je 24. oktobra Foto, kino in video klub Mavrica pripravil razstavo fotografij Janeza, Katarine, Ožbeja Jakoba, Klare Mance, Urbana, Mojce in Lojzeta Popelarja. Mama Mojca in oče Lojze sta že več kot tri desetletja fotografa pri Mavrici. Bila sta tudi med prvimi v Mavrici, ki sta si prigarala naslov fotoamater 1. razreda. Prislikala sta si ga z uspelimi fotografijami, ki so zbirale točke na domačih in mednarodnih razstavah, imela pa sta tudi več odmevnih samostojnih razstav in predstav. Bila sta tudi ena tistih raziskovalnih fotografov v Mavrici, ki sta ugriznila v jabolko diseseja - niza diapozitivov, ki so povezani v zgodbo. Mnogi obiskovalci razstave so si v spomin priklicali tenkočuten Mojčin diaesej Nekoga moraš imeti rad iz leta 1991, od Lojzetovih pa je najbolj ostal v spominu Vsi so venci vejli iz leta 1994. Mavrica je oziroma je bila eden redkih fotografskih klubov, ki je gojil diaesej kot samostojno izpovedno zvrst. Samo ponekod v Sloveniji se je tak esej prijel: morda zaradi svoje
Lojze in Mojca Popelar sta med najdolgoletnejšimi člani Mavrice.
Katarina Popelar je ob odprtju razstave zaigrala tri skladbe.
zahtevnosti, ker je treba nanizati fotografsko zgodbo in jo uskladiti z glasbo, morda tudi zaradi narave fotografov, ki želijo čim več povedati zgolj v kratkem delčku sekunde.
Lojze je več razstavljal samostojno kot Mojca. Leta 1984 je v Radomljah predstavil dokumentarni utrip sarajevske olimpijade na črno-belih fotografijah. Dve leti kasneje je v kulturnem domu odprl razstavo Lepota v barvah. V Ljubljani se je samostojno predstavil pred sedemnajstimi leti z razstavo Jesen. V galeriji Lek je imel leta 1994 samostojno razstavo Letni časi; na tej
razstavi je bil prikazani tudi esej o vej-lih vencih. Leta 1996 sta imela Mojca in Lojze skupaj samostojno razstavo v Radomljah z naslovom Sprehodi. Potem je prišla v ospredje družina, ampak ker jabolko ne pade daleč od drevesa, so tudi njuni otroci v genih podedovali občutek za lepoto in natančnost ter širok, izostren in poetičen pogled. Zato lahko obiskovalci v letošnjem oktobru in novembru uživajo v podobah, ki so jih poleg Mojce in Lojzeta zanje nabrali, izbrali in po stenah Kodrove dvorane in galerije Dom razvrstili Janez, Katarina, Ožbej Jakob, Klara Manca in Urban. Sedmerica, sedem, srečno število fotografov, ki je motive našla v vsakdanji okolici in jih predstavila v perspektivi, barvah, pogledu in trenutku, ki očara. Ne mnogo stvari, pač pa ene stvari mnogo, kot bi se slovensko glasil prevod latinskega naslova razstave.
Razstava Janeza Gorška v Radomljah
V sklopu prireditev ob 50-letnici delovanja Turističnega društva Radomlje je bila v petek, 18. novembra 2011, otvoritev slikarske razstave mladega Radomljana Janeza Gorška, ki končuje študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Stene galerije Dom v kulturnem domu so zažarele v toplih jesenskih barvah, v barvi suhega zlata in bakra, pa z nostalgijo po Provansi - vonjem po sivki ^ in celo z belino prihajajoče zime. Avtor, slikar Janez Goršek, pravi: »Moja slika ne posnema. Ni iluzio-nistično okno v steni. Je zanimiva kot
hotel ambient 8. decembra
Avkcija likovnih del ob 10-letnici društva
Na estetskem vabilu za razstavo je radovedna, igriva deklica, ki od nas teče v travnik. Barve obleke se mehko zlivajo s pokrajino, a vendar gledalcu ne dajejo občutka, da bo pokrajina deklico posrkala. Prej obratno. Deklica prevladuje in njena pot je začrtana naravnost naprej, v smeri kolesnic poljske poti; klobuček v roki in odločen korak pa ne kažeta, da bi bilo deklico strah; želi raziskovati in občudovati. Podobno odločno in naravnost so se razstave lotili Popelarjevi - raziskali so raznotere izrazne možnosti fotografije, ki so jih obiskovalci z navdušenjem občudovali. Razstavo je odprl Janez Kosmač, predsednik FKVK Mavrica, v kulturnem programu pa sta nastopila Katarina s flavto in Urban z recitacijo pesmi Popotnik, preminulega pesnika Toneta Pavčka.
Igor Lipovšek
objekt. Biva in izpolni kot stvar, kot kos, ki visi na steni ter navduši (ali pač ne) s svojo prisotnostjo. Je utelešenje mojih čustev, misli, spoznanj, doživljanj, sanj In kot take slike vplivajo na gledalca, da podoživlja svoja spoznanja, čustva, sanje. Čeprav so slike tihe, pripovedujejo in se dotaknejo s svojo lepoto, z nekričečim, prefinje-nim kolorizmom in liričnostjo. Slikarsko razstavo je odprl predsednik TD Radomlje Peter Zvonc, nekaj besed je spregovoril tudi avtor sam. Otvoritev, ogledovanje razstave in klepet ob kozarčku, je nežno spremljal Uroš Makarič na električnem klavirju. Bilo nam je lepo in toplo.
Zlatka Levstek
Likovno društvo SENOŽETl Radomlje, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, bo v počastitev tega jubileja izvedlo avkcijo likovnih del, ki so nastajala na kolonijah in delavnicah ter kot študije v ateljeju. Del izkupička bomo likovniki namenili otrokom iz socialno ogroženih družin in tako sofinancirali projekte človekoljubnega društva Klic v sili, del sredstev pa bomo prispevali k obnovi kapelice pri gradu Črnelo. Leto 2011, ki se počasi izteka, je bilo za likovnike našega društva zelo delovno in ustvarjalno, saj smo se lotili vrste projektov, v katerih je sodeloval večinoma celoten 50-članski kolektiv. Poleg strokovnih ekskurzij - ogledov pomembnih razstav v italijanskem Roveretu, v Villi Manin ter v gradu Miramare pri Trstu, smo pripravili dve velika likovna dogodka. ^rvi je bil strokovna ekskurzija in likovna kolonija v francoski Provansi, natančneje na Azurni obali z bivanjem v Nici, kjer smo obiskali najznamenitejše in najbolj pomembne galerije ter muzeje in ateljeje velikih umetnikov: Picassa, Chagalla, Ma-tissa, Legera, Cezzana in vrste drugih. Drugi projekt pa je bil jesenska likovna kolonija na Krasu, v okolici vasi Prešnica in Podgorje, naslov de-
lavnice je bil Podobe tišine, zvenenje praznine, kjer smo prisluhnili zvokom narave in poskušali upodobiti neurbanizirane širjave Krasa. Za oba projekta je bil med člani velik interes, saj smo morali vsakokrat organizirati po dve skupini.
Ob 10-letnici smo izdali tudi obširen katalog, v katerem se predstavljajo vsi naši člani z najbolj značilnimi likovnimi deli, predstavili pa smo tudi vse dosedaj izvedene likovne kolonije doma in v tujini. Likovno kritiko je poleg mentorja društva Janeza Zalaznika prispevala tudi likovna kritičarka Nuša Podgornik. Vabimo vse, da se udeležijo avkcije v hotelu Ambient, ki bo 8. decembra 2011, ob 19. uri, saj bo to obenem tudi družabni in kulturni dogodek. Od 1. decembra 2011 dalje bodo v hotelu na ogled likovna dela, ki so nastala na dveh delavnicah, in sicer Motivi z gradu Črnelo ter Konji na gradu Krum-perk. Delavnice na gradu Črnelo so se udeležili tudi likovniki iz domžalskega društva Petra Lobode. Vsa razstavljena dela bodo na voljo na avkcijski dobrodelni prireditvi. Ne gre pozabiti, da je likovno delo lahko tudi lepo priložnostno darilo, obenem pa tudi prispevek za človekoljubne namene.
Danica Šraj
30. november 2011
domžale
17
41. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik
solisti: Petra vrezec, sopran Matej vovk, Tenor zdravko Perger, Bariton Dirigent: simon Krečič
Petek, 23. decembra 2011, ob 20. uri - Dom kulture Kamnik
Torek, 27. decembra 2011, ob 20. uri - Hala Komunalnega centra Domžale
Predprodaja vstopnic: dom kulture kamnik
kompas domžale, Ljubljanska 82, domžale (poleg Loterije)
prostovoljno gasilsko društvo žeje - sveta trojica
BOZICNO-
NOVOLETNI
KONCERT
V nedeljo,
18. decembra 2011
ob 18. uri v Žejah.
V skrivnosti božiča in želje prihajajočega leta vas bodo popeljali:
-	MPZ iz Doba, pod vodstvom profesorjaJaneza Osredkarja,
-	pevci CPV Helios, pod vodstvom Primoža Leskovca,
-	pevska skupina Dea,
-	tamburaška skupina BISERNICA iz Škofje Loke,
-	člani domače kulturne sekcije.
Udeležite se koncerta in preživite prijeten večer.
Vstopnine ni!
Vabljeni!
NOVOLETNI VIDEOMEH
Pet vstopnic za bralce Slamnika
Slamnik bo skupaj z Borisom Kopitarjem omogočil petim bralcem oz. bralkam Slamnika, da si bodo ogledali letošnji NOVOLETNI VIDEOMEH, ki bo 11. decembra 2011, ob 17. uri, v Hali Komunalnega centra v Domžalah.
Kupon z odgovorom na spodnje vprašanje do vključno 5. decembra 2011 pošljite na UREDNIŠTVO SLAMNIKA, KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale, s pripisom za NOVOLETNI VIDEOMEH.
NOVOLETNI VIDEOMEH
kateri po vrsti bo letošnji novoletni videomeh?
a) Enaintrideseti. b) Enaindvajseti. Obkrožite pravilni odgovor Ime in priimek
Naslov_
Tel._
c) Enajsti.
>ADI SMOLAR 'PRIFARSKI MUZIKAHTJE
•nusaderehda
»vbsbiisvatje stanka
petrica
• sns. eiTlNC ^HARMONIKARJI
PJSTOTNIK
■] ■ - ■—■
»harmonikarji UfiAELOVEGA sejma'ifteiioš
imtlfllf ^ Kcnirlsl
BORIS KOP™
VSfOPHÍCÉ
íQiw[t4i QUITS iu
« ^nocAJf
KONCERT V ZIVQ HALA KOMUNALNEGA C£Nm
DOMŽALE
fiUBEsrianeü tKwiAtt
'i M	ncu tOibe! ArTiU
^Himf	IHtHeei-
KRANJ
'	H FtiihFJi E^.«ayiiMJHeirieicr
18
koledar prireditev
^MJJ
30. november 20ii
Petek, 2. december 2011
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PIKINA ČAJANKA
Otroci od 4. leta dalje ste vabljeni na PIKINO ČAJANKO, kjer bomo skupaj prebrali Pikino pravljico, pripravili Pikine slastne piškote ... Prijavite se na oddelku za otroke in mladino!
KDAJ? od ponedeljka, 5. decembra, do četrtka, 8. decembra, med 10. in 19. uro
KJE? Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58 (Domžalski dom) KAJ? Tradicionalni prednovoletni bolšjak
V	prostorih Centra za mlade boste lahko, po simboličnih cenah, nakupili raznovrstna darila za prihajajoče praznične dni.
Hkrati vas pozivamo, da tudi vi prevetrite svoja stanovanja in k nam prinesete predmete, na katerih se nabira prah (spominki, knjige, nakit, igrače, slike Izkupiček bomo podarili v dobrodelne namene. Vabljeni na ogled in nakup.
Torek, 6. december 2011
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 6. decembra 2011, ob 9.30.
Sreda, 7. december 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: ANTON KOMAT: VARUHI VRBOVEGA LOGA
Vabimo vas na predstavitev knjige VARUHI VRBOVEGA LOGA.
Četrtek, 8. december 2011
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: GVIDO PEVEC: ČAROBNA INDIJA
Vabimo vas potopisno predavanje o Indiji, ki bo v četrtek, 8. decembra 2011, ob 19. uri. Vstop je prost!
Petek, 9. december 2011
KDAJ: ob 16.15 in 17.15 KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: NOVOLETNE VOŠČILNICE - USTVARJALNA DELAVNICA
Vabljeni na ustvarjalno delavnico izdelovanja novoletnih voščilnic. Mlajši otroci, od 4. do 8. leta, vabljeni ob 16.15 in starejši otroci, 9. do 15. leta, pa ob 17.15.
Delavnico vodi: Nives Podmiljšak Zaželena je predhodna prijava!
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: MATEJA A. KEGEL: LARI, GOVOREČA KRAVICA
Ura pravljic in ustvarjalna delavnica za najmlajše.
Ponedeljek, 12. december 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: MILENA MIKLAVČIČ: ŽENSKE - predstavitev knjige
V	knjigi ŽENSKE je zbranih 52 različnih zgodb o ženskah, ki ljubijo in zmagujejo, se smejejo in se jočejo.
IZMENJAVA DARIL
Vabimo vas, da v ponedeljek, 12. decembra 2011, od 7. do 19. ure sodelujete pri izmenjavi daril, ki ste jih prejeli, pa vam morda ne pomenijo toliko, kot bi nekomu drugemu.Darila, ki so lepa, a jih lahko pogrešate, prinesite v dvorano Knjižnice Domžale. Tam boste morda našli pravo darilo zase in svoje bližnje. Izmenjajte, vzemite ali podarite darila in s tem osrečite sebe in druge.
60 let
POLETNEGA GLEDALIŠČA
NA STUDENCU
AVTOR DR. VELIMIR VULIKIC SOBOTA, 10. DECEMBER 2011 Ob 18. URI
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Torek, 13. december 2011
KDAJ? ob 17. uri
KAJ? Medgeneracijska kulinarična delavnica »Kulinarične drobtinice s koristnimi kuharskimi nasveti« KJE? Center za mlade Domžale
Obvezne so predhodne prijave do zasedbe mest na tel.: 722 66 00 ali na-info@czm-domzale.si.
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 13. decembra 2011, ob 9.30. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: FILOZOFSKI VEČER
DR. DUŠAN RUTAR: KAJ POMENI MISLITI ALI LOGIKA EKSCESA.
Sreda, 14. december 2011
KDAJ: ob 18. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: VEČER ZA STARŠE
Večer bosta oblikovali specialistki zakonske in družinske terapije Nataša Bider Humar in Metka Mejač Toplišek. Na predavanje po modelu relacijske družinske terapije dr. Christiana Gostečnika vas vabimo v sredo, 14. decembra 2011, ob 18. uri. Vstop je prost!
Četrtek, 15. december 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: LITERARNA KAVARNA: DUŠAN MERC
Vabimo vas na LITERARNO KAVARNO z Dušanom Mercem, ki bo v četrtek, 15. decembra 2011, ob 19. uri. Pogovor bo vodila: Mirjam Štih Vstop je prost!
Petek, 16. december 2011
KDAJ: ob 16. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: USTVARJALNA DELAVNICA - skupina DELAVNICE MDJC
Vabimo vas na predpraznično ustvarjalno delavnico, ki jo vodi skupina Delavnice Medgeneracijskega društva Jesenski cvet. Zaželena je predhodna prijava! Vstop je prost!
Ponedeljek, 19. december 2011
KDAJ: ob 19.15 uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: LIKOVNO DRUŠTVO 2002: ENAJST - odprtje razstave
Člani Likovnega društva 2002 vsako leto priredijo pregledno letno razstavo, kjer želijo javnosti predstaviti likovne dosežke. Letos se bodo predstavili v Knjižnici Domžale. Odprtje razstave z naslovom Enajst bo v ponedeljek, 19. decembra 2011, ob 19. uri. Vabljeni!
Razstava bo v Knjižnici Domžale na ogled od 17. do 31. decembra 2011. KDAJ? ponedeljek, 19. decembra, ob 19. uri
KJE? Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58 (Domžalski dom) KAJ? Predavanje Računalniške igrice - zabavne in poučne ali nasilne in škodljive.
Predavanje v okviru Programa za odgovorno starševstvo. Predava Lili Jazbec, prof.
KDAJ? torek, 20. decembra, ob 19. uri KAJ? Srečanja za odrasle ob knjigah
KJE? Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58 (Domžalski dom)
Na tokratnem srečanju se bomo posvetili knjigi Erice Johnson Debeljak - Prepovedani kruh. Srečanje vodi Sabina Burkeljca, prof. slovenščine in univ. dipl. bibliotekarka.
Torek, 20. december 2011
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 20. decembra 2011, ob 9.30.
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PRAVLJIČNA URICA Z OBISKOM BOŽIČKA
Sreda, 21. december 2011
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PRAVLJIČNA URICA Z OBISKOM BOŽIČKA
Četrtek, 22. december 2011
KDAJ: ob 16.15 in 17.15 KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: NOVOLETNI OKRASKI - USTVARJALNA DELAVNICA
Vabljeni na ustvarjalno delavnico izdelovanja novoletnih okraskov. Mlajši otroci, od 4. do 8. leta, vabljeni ob 16.15 in starejši otroci, 9. do 15. leta, pa ob 17.15.
Delavnico vodi: Nives PodmiljšakZaželena je predhodna prijava! Vstop je prost!
(IZ)BR@NO
v Knjižnici Domžale
KNJIGE ZA ODRASLE:
Marie NDiaye: TRI MOČNE ŽENSKE, Modrijan, 2011
f	Roman sestavljajo tri zgodbe bridkih usod treh močnih žensk,
t ^^H Norah, Fante in Khady. Pisateljica mojstrsko prepleta zunanji in J' I^H notranji svet glavnih junakov in junakinj. Ti so se znašli tam, kjer I^H so, zaradi različnih dogajanj in vzrokov, ki nam jih zna ta temno-^^^ polta Francozinja senegalskega porekla »naslikati« z izrazitim talentom za psihološko analizo.
Aravind Adiga: BELI TIGER, Modrijan, 2010
Beli tiger je najredkejša žival v džungli. Vsaj enako redka pa je tudi življenjska zgodba glavnega junaka romana Indijca Balrama. Bal-ram se odloči napisati pismo kitajskemu predsedniku, ki prihaja na obisk v Indijo, in mu tako približati resnično življenje v Indiji, ki ga skozi obisk seveda ne bo spoznal. V sedmih nočeh Balram tako počasi razpleta svojo zgodbo - kako je iz reveža postal milijonar.
Andrej Perko: OTROCI ALKOHOLIKOV IN TIRANOV, Buča, 2011
' ' Andrej Perko nadaljuje delo dr. Janeza Ruglja. Uporablja sicer mi-^ lejše besede in sprejemljivejši ton glasu, a v bistvu se ne oddaljuje od prakse, ki se jo je naučil od slavnega učitelja. Njegova nova knjiga se končno loti tistih, ki so včasih prezrti. Otrok alkoholikov, za katere se redkokdaj kdo vpraša, kako so preživeli in kako živijo. To so globoko ranjene duše, ki trpijo celo svoje življenje, in brez pomoči jim skoraj ne more uspeti.
iHIM Drago Jančar: TO NOČ SEM JO VIDEL, Modrij an, 2010
H^^l Zgodba pripoveduje o skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik. Je
P^IH mlada, živahna ženska, ki se kaj malo ozira na mnenja drugih. O
1	njej pripoveduje pet ljudi, ki sojo tako aU drugače poznali. Najprej
■	oficir, njen nekdanji učitelj jahanja, s katerim je imela razmerje.
Z njim je odšla v prekomando. Po vrnitvi v Slovenijo sta živela v Mariboru. Kmalu se vrne k svojemu možu na grad, ki ga je kupil med njeno odsotnostjo. O njej pripoveduje njena ostarela in bolna mama, ki vsak dan sedi pri oknu in čaka vrnitev hčerke.
Brina Svit: HVALNICA LOČITVI, Cankarjeva založba, 2011
Avtorica si je za izhodišče svoje hvalnice vzela različne ločitve (od pisanja za časopise, od ljudi, od stvari, od moških, od prijateljev, od mame, od ljubimcev ki naj bi v temelju povzročale boleče in neprijetne občutke, seveda pa so, če jih pogledamo z druge, svetlejše strani, lahko tudi osvobajajoče in razpirajoče; če presekaš na eni strani, se namreč odpre na kakšni drugi. Vse to je v svojem stilu začinila z literarnimi doživetji in izkušnjami ter premešala s svojimi knjižnimi junaki, s čimer je ustvarila dopadljivo mešanico diskusije na temo ločitev in osebne izpovedi.
Vesna Karlin: OBŽALOVANJE: resnična zgodba o nasilju v
n ■ I družim,T&D, 2011
_O nasilju v slovenskih družinah se še vedno premalo govori, še
manj je tistih žrtev, ki bi poiskale pomoč, kadar so same priče tega terorja, zato je knjiga Obžalovanje lahko tudi vzpodbuda vsem, ki ste se znašli v isti stiski, da si najdete pomoč in rešite trpljenja. Knjigo bi si morali prebrati tudi vsi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tovrstnimi primeri, kajti nihče ne more vedeti, kako se te žrtve počutijo, razen če niso bile tudi same del tega ali če vsaj prisluhnejo trpečim.
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
Bina Štampe Žmavc: SVILNATE RIME, Mladinska knjiga, 2011
Pisateljica Bina Štampe Žmavc praznuje letos življenjski jubilej.
^	Ob njeni 60-letnici je izšla antologija Svilnate rime, ki zajema pe-
smi iz avtoričinih pesniških zbirk Caroznanke, Nebeške kočije, Zrnca sonca, Klepetosnedke, Duhec Hotimir, Živa hiša, Snežroža in Vprašanja srca.
Sue Mongredien: PREDEN GREMO SPAT, Učila, 2011
Preden gremo spat je pravljica za vse malčke, ki nočejo zaspati ... Po napornem dnevu se medvedek Branko in njegov dedek vračata domov. Dedek spravlja vnučka v posteljo, toda kot vsi »malčki«, Branko noče zaspati. Dedek mu.
Moore-Mallinos, Jennifer: BARVE MAVRICE, Didakta, 2010
Mavrica je barvni lok na obzoiju. Vsaka od barv, ki ga sestavlja, je edinstvena in neponovljiva. Ljudje smo kot barve mavrice. Razlikujemo se po barvi, polti, oči ... Smo si pa tudi zelo podobni. Vsi imamo čustva, upe in sanje, smejimo se, ko smo veseli, in jočemo, ko smo žalostni.
Bonny Becker: OBISK ZA MEDVEDA, Mladinska knjiga, 2011
Prikupna slikanica govori o medvedu, ki ni maral obiskov, saj je imel na vratih celo napis: Ne moti! Obiski prepovedani. A njegovo samotarstvo zmoti miš, majhna, siva, z žarečimi očkami. Najde jo v svoji kredenci, predalu, hladilniku ^ Nikakor se je ne more znebiti, skozi obilo situacijske komike pa pride medved do spoznanj o pomembnosti prijateljstva.
MEDIOTEKA:
Putumayo: INDIA - CD, Putumayo World music, 2009
Putumayo World music na tej zgoščenki predstavlja Indio, zbirko bogate različnosti indijske glasbe. Od akustične preko Bollywoo-da do že bolj elektronske obarvane. Skozi pester izbor se nam odstre vpogled v multikulturnost indijske družbe ter nas vabi, da jo še bolje spoznamo.
^^^ ZGODBA O PRVAKU (THE BLIND SIDE) - DVD, Continental film, 2009
_ ^^ Zgodba o prvaku je film, posnet po resnični zgodbi. Michael Oher rt^^j (Quinton Aaron) je najstnik iz revne četrti Memphisa. Ne pozna družinskega življenja, mama je narkomanka in tako je Michael prepuščen samemu sebi. Včasih prespi tudi pri prijaznem sosedu, ki ima sina enake starosti. Nekega dne sosed svojega sina pelje v krščansko srednjo šolo, prosit za njegov vpis. A trener ekipe ameriškega ragbija iz srednje šole zagleda Michaela, ki je prišel z njima, in takoj v njem vidi velik športni potencial. Michael je po gradnji zelo velik fant ... in tako ga vzamejo v šolo.
Uredil in izbral: Janez Dolinšek
30. november 20ii
kultura
19
DRuGi koncert NOVE 14. SEZONE KONCERTNEGA ABONMAJA v KDFB z MATEJEM BEKAVCEM
Večerne ure ali/in glasba z večerno tematiko, slovensko glasbo in Missonovo noviteto - krstno izvedbo že s presežki
Na drugem koncertu novega ciklusa, 7. novembra 2011, se je predstavila v glavnem nova vrsta izvrstnih mladih izvajalk in izvajalcev z glasbeno noto večernih ur ali/in glasbo z večerno tematiko: večerom, zarjo, nočjo, luno ^ Ta pa je bila še dodatno zanimiva, nova, celo inovativna na programskem področju. Še več: poleg morda naknadno uvrščene slovenske glasbe smo doživeli celo prvo izvedbo novega dela našega skladatelja Andreja Missona V moji sobi votli molk noči za tenor, klarinet in klavir na besedilo Jake Kralja.
Upravičeno je tale skladba postala kar »zvezda večera«, saj so vanjo njeni prvi botri tenorist Aco Biščevič, klarinetist Mate Bekavac in pianist Tilen Bajec pustili toliko izvajalskega naboja, da je delo vredno v tem primeru z več gledišč. In to ne glede na »hudo« konkurenco preostalih skladb in izvajalcev, ki so se spet pri vsaki točki zamenjali, kar je še dodaten šarm tegale novega domžalskega ciklusa. Koliko časa bo še trajala taka inercija, morda celo do konca te sezone, ki se je komajda začela? Zato pa je že zdaj jasno, da je škoda, da je vsi podpisniki tega projekta ne ponudijo še kam drugam po slovenskih koncertnih dvoranah. Tega je vredna, vredno bi jo bilo poslušati v kompletnih slovenskih diagonalah, če ne še kje drugje. Pa ne samo zaradi notranjega, Missonovega ustvarjalnega naboja, tudi zaradi čutenja in izvedbe vse trojice vokalno-in-štrumentalnega odra, ki je tako rekoč spet obvladoval tale domžalski glasbeni prostor: tenorist Biščevič je nasploh imel v primerjavi s prejšnji (prvim) koncertom svoj dan ali večer (če tukaj samo omenim vse tri pomembne, zahtevne in tenkočutno - na pamet izvedene pesmi v izvir-
ni nemščini in s poudarjeno dikcijo Schubertove samospeve: Zvečer, Noč in sanje in Njen grob), klarinetist Bekavac, ki nasploh, morda včasih kar preveč sramežljivo, stopa iz ozadja in vedno bolj obvladuje tale domžalski glasbeni oder kot klarinetist in ne samo kot glavni programski in organizacijski motor celotnega
ciklusa in pianist Bajec. To, kar smo tokrat slišali v izvedbi najprej navedenega tenorsko-klavirskega para in potem še vokalno inštrumentalnega tria, je terjalo morda samo še izvedbo podobnega (Schubertovega) tria Pastir na skali, seveda v povsem drugem in ne večernem kontekstu tega programskega večera. Še vedno ne morem mimo Missonovega posebej opaženega in izpostavljenega teksta, ki je vreden posebnega piedestala slovenske glasbene produkcije, pa četudi se je ta zgodil na (marginal-nem) domžalskem glasbenem odru. Po krivici bodo sedaj ostali zunaj teh ocen preostali in številni mladi izvajalci, ki so si sledili »attacca«: najprej v paru klarinetist Jure Goručan in klarinetist Bekavac v Uspavanki Dobrinke Tabakove ter potem malce manj uspešni pianist sam v Cho-pinovem Andante spianatu. Odlični klavirski Trio Ars Musica (Jerneja Grebenšek/klavir, Mojca Menoni Sikur/violina in Martin Sikur/vio-lončelo), ki je pravzaprav začel tale »Schubertov in potem Missonov vzpon in vrhunec«; to je bil čistokrvni Schubert! In za konec prvega dela koncerta skoraj malce bleda kot pa kaj boljša izvedba enega izmed številnih Vivaldijevih Koncertov za flavto, godala in continuo v g-mo-lu, RV 104 Noč s solistom - flavtistom Markom Zupanom, godalnim kvintetom s kontrabasom (Božena Angelova in M. Menoni/violini, Levente Gidro/viola, Gregor Fele/ violončelo in Branimir Vulič/kon-trabas) in čembalistom Domnom Marinčičem. Po odmoru pa takoj na novi uspešni programski in odlični izvedbi naskok na Boccherinijevo Musico notturno delle strade di Madrid za dve violini, violo in dva violončela (Žiga Faganel in Božena
Angelova; Mateja Ratajc; Još Kosmač in Martin Sikur). V še enem »sklopu« pa nato kar troje del, spet v »attacca« zaporedju: odlična Disco toccata Guillaumeja Connessona z (»novim«) klarinetistom Rokom Felicijanom in violončelistom Kosmačem, nato solo za Bekavca v Moonflowers baby Meyerja Kupfermanna in Astorja Piazzolle Bordel iz Zgodovine tanga za spet odlični kvartet saksofonov Color4 (Jan Gričar/sopranski saksofon, Štefan Starc/altovski, Bojan Sumrak/te-norski in Matija Marion/baritonski s.). V klarinetnem sekstetu Episodes of crescent moon Madžara Joszefa Balogha pa še »stari znanec« M. Bekavac in R. Felicijan, Jernej Albreht, Matic Kuder, Lilijana Poklukar in Nejc Herman. In za sklep še ena uspešnica, spet slovensko delo, zdaj na dveh koncertih kar troje tovrstnih del: Vora bije, sunce mi zahaja (priredba Janija Goloba iz Štirih ljudskih pesmi za klarinet in godala) z odlično disponiranim vodjem in klarinetistom M. Bekavcem in enajstimi člani (godalci abonmajskega ansambla); konec v neke vrste »ha-ppeningu«, kot že dolgo ne! Škoda, da se tako preračunljivo zastavljeni in naštudirani glasbeni projekti in ne le koncerti, ne pojavijo še kje drugje. Kot spodbuda izvajalcem, producentom in seveda glasbeni publiki, ki si jo je naš odlični multi glasbenik M. Bekavac v vseh teh letih zagotovo pridobil: ne le med klarinetisti, še kje drugje. Tudi zato komaj čakamo že naslednji napovedani koncert istega ciklusa. 22. decembra 2011 so napovedani valčki, polke, tango in ostale vesele muzike, spet z novimi izvajalci, zasedbami, predvsem pa z novo muziko.
Dr. Franc Križnar
MojcA MASEU razstavljala v MENAčENKovi DoMACiJi
Goričko na Mojčin način in sobotna ustvarjalnica
Če smo doslej v letošnjem letu vsak mesec najmanj trikrat obiskali Menačenkovo domačijo zaradi ogleda dogodkov, ki so prinašali vedno nova znanja z območja naše občine, so novembrski dogodki v Menačenkovi domačiji posvečeni slovenski pokrajini Prekmurju. Tako smo si 8. novembra 2011 ogledali razstavo fotografinje Mojce Maselj: Goričko v malem, ki je bila odprta vse do konca novembra 2011; le par dni kasneje smo lahko v sobotni ustvarjalnici ob spoznavanju Prekmurja ustvarjali izdelke, povezane s to značilno slovensko pokrajino, z uporabo naravnih materialov, več o Prekmurskem živem ljudskem gledališču pa smo izvedeli konec novembra, zato več o njem v naslednji številki.
»Fotografinja Mojca Maselj iz Domžal je,« kot je zapisala Katarina Rus Krušelj, ki v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale vodi Menačnikovo domačijo in prireditve v njej, »umetnica mlajše generacije, ki se v svojem ustvarjanju izraža skozi fotografski medij. K fotografiji pristopa izrazito subjektivno, saj se največkrat predstavlja s foto-inserti iz osebnega življenja ter z njimi na neposreden način dokumentira fragmente določenega prostora in časa. Lahko bi tudi rekli, da pripada krogu avtoric, ki jim ni treba potovati po tujih deželah, da bi našli snov za udejanjanje svojih ustvarjalnih stremljenj.«
Razstava v Menačenkovi domačiji je že Mojčina deseta po vrsti, je pa prva domžalska, zato so jo njeni prijatelji iz glasbene skupine Robeldule, ki so popestrili odprtje razstave, pozdravili z: »Ljubi prijateljici, ki se je vrnila domov.« Mojca od doma nikdar ne odhaja brez fotoaparata. Z njim, s svojimi posnetki na svoj način čisto vsakdanje stvari skuša povzdigniti v junake s skrivnostnim pridihom, v junake na Mojčin način. Tako so pred nami fotografski posnetki, ki vsak zase prinašajo pogled na značilnosti prekmurskega človeka, krajino, živali, predmete, predvsem iz kmečkega okolja. Vse pripovedujejo za Prekmurje značilne zgodbe, ob katerih obiskovalec lahko obuja spomine na svoj obisk te značilne pokrajine ali pa se v njem vzbudijo želje, da bi tudi sam stopil med te ljudi, se pomešal mednje ter okušal zanje tako
značilno govorico in njihovo prijaznost. Goričko na Mojčin način bi lahko na kratko označili razstavo, ki je bila deležna mnogih pohval.
Sobotna ustvarjalnica je bila namenjena ustvarjanju z naravnimi materiali. Voditeljica Katarina Rus Krušelj je o njej povedala: »S pomočjo fotografske razstave o Goričkem smo spoznavali slovensko pokrajino Prekmurje, nato pa izdelali slike iz lesa in različnih semen - koruze, pšenice, ječmena, fižola, bučnih pešk itd. Pri ustvarjanju so uživali predvsem otroci, ki so z velikim zanima-
njem raziskovali različne sadove slovenskih polj in z njimi ustvarjali prave mojstrovine.«
Prekmurje, posebej Goričko, nam je po razstavi fotografinje Mojce Maselj mnogo bližje - tako očem kot srcu, zato Mojci za razstavo iskrene čestitke.
V.
studijski krožek SLAMNIKARSTvo NADAUujE S SvojIM
delom
Pot bomo zaključili z muzejsko zbirko v Godbenem domu Domžale
Študijski krožek Slamnikarstvo, ki pripravlja muzejsko zbirko, s katero bomo v Godbenem domu Domžale predstavili zgodovino slamni-karstva, ki je pomembno vplivalo na Domžale včeraj in smo jo naslovili: Slamnikarstvo - naš dolg do prihodnosti, po uspešni razstavi v Knjižnici Domžale nadaljuje s svojim delom. V njem sodelujejo tudi številne strokovne institucije, saj je postavitev tovrstne zbirke zelo zahtevno, predvsem pa strokovno delo.
Eden od sestankov v novembru je bil tako namenjen pogovoru in določitvi vsebine posameznih panojev, na katerih se predstavlja posamezen segment slamnikarstva. Posebne skrbi so bili deležni nosilni teksti, vsi sodelujoči v študijskem krožku pa smo bili mnenja, da je potrebno ob tekstih pridobiti veliko fotografij, pa tudi drugega grafičnega gradiva, saj naj bi bili teksti kratki in hitro zapomljivi, pozabili pa nismo niti na vire in navedbo gradiv, pri katerih bomo skušali pridobiti čim več originalov. Pomemben del je tudi zapis ustnega izročila, v bodoči muzejski zbirki pa bo tudi veliko materialnega gradiva, saj bi radi, povsod, kjer bo le mogoče, čim več stvari nazorno prikazali.
Ob tem pa ne pozabljamo, da naj bi si muzejsko zbirko Slamnikarstvo - naš dolg do prihodnosti ogledovali predvsem mladi, ki jih bomo skušali motivirali s konkretnimi možnostmi, da ne le spoznajo, temveč se nekaterih del, povezanih s slamnikarstvom, tudi naučijo in tako ta del zgodovine še bolj ohranijo za prihodnost.
V.
IS *
20
kultura
^MJJ
30. november 20ii
ženski pevski zbor stane habe du prijetno preseneča Koncert zimzelenih melodij
Profesor Stane Habe, prvi pevovodja tedanjega Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Domžale, zanesljivo ni slutil, da bodo dekleta s svojim prepevanjem navduševala ljubitelje slovenske narodne in umetne pesmi že kar desetletja. Pa
nas navdušujejo, ob tem pa na pozabljajo na svojega prvega mentorja in so se zato odločile, da se imenujejo po njem. Prav vsako leto nam pripravijo tematski koncert in ta je bil letos sredi novembra namenjen zimzelenim melodijam. Polna večnamenska dvorana OS Domžale je pričala, da dekletom, ki jih vodi Marika Haller, radi prisluhnemo. Kot je obljubila napovedovalka Draga Jeretina Anžin, je bil to večer spominov, saj smo se sprehodili skozi zlato dobo slovenske popevke, prisluhnili pa tudi nekaterim ljudskim in drugim pesmim. Pesem je bila tudi tokrat vrelec mladosti, ki ne pozna starosti, ki je v vseh letnih časih in življenjskih obdobjih lepa, in tak je bil tudi večer zimzelenih melodij. Prisluhnili smo namreč najbolj znanim slovenskim popevkam, nekaterim že malce pozabljenim, pa vendar nepozabnim. Ženski pevski zbor Stane Habe nas je tokrat pre-
senetil tako z imenitnimi pevskimi zbori kot s povabilom znanega pevca Hervina Jakončiča ter z nekaterimi mladimi glasbeniki, ki so pomagali, da je bil letošnji večer zimzelenih popevk malce
drugačen, kot dosedanji tematski večeri. Dopolnjevalo ga je pravo medgeneracijsko sodelovanje starejših in mladih, ki vsi radi pojejo. Večer je bil prijetno presenečenje, zato pevkam ter njihovim gostom iskrene čestitke.
Gostiteljice, pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale, so se skupaj s kitaristom in pevcem Hervinom Jakončičem, ki je zapel tudi kot solist, predstavile z nekaj pesmimi, pri katerih sta jim pomagali solistka in kitaristka Eva Lovšin ter violinistka Kristina Kozjek, obe iz Glasbene šole Domžale. Sledil je nastop prvih gostov, Otroškega pevskega zbora OS Venclja Perka, ki so se predstavili s Srečo na vrvici, Papagajem in Belim cvetom. Vodil jih je zborovodja Gorazd Klep, z njimi pa sta bila glasbenika flavtistka Katarina Banko in fant na tolkalih. Dekliški pevski zbor Moj spev je zapel štiri zimzelene slovenske popevke ter nas pri Kreslinovi Dekle moje, pojdi z menoj presenetil kar s štirimi kitaristi, med katerimi je bil tudi zborovodja Peter Pogačar, pri eni od pesmi pa je na citre igrala Spela Ravnikar. Pa s tem gostujočih pevcev še ni bilo konec, saj smo prisluhnili še Moškemu delu Komornega zbora Limbar Moravče, »Narciseki«. Pod vodstvom Tomaža Pirnata so se nam predstavili s štirimi pesmimi, od katerih je bila malce nenavadna prisrčna K-K-K-Katy.
Nato so se vrnile gostiteljice ter pod vodstvom Marike Haler predstavile najbolj znane slovenske zimzelene melodije Zvončki in trobentice, Dan ljubezni, Prinesi mi rože, pa tudi malo manj znano Srečo vsem želim ter nas tako pripravile na skupno petje. To na koncertih prijetnih deklet nikoli ne manjka. Ker pevke niso bile povsem prepričane, ali vsi znamo Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje, so nam jo celo zapisale. In smo peli, veseli ..., da je vetrič veselo zapel,/preletel je prek sveta/in takih lepot ni našel nikjer,/kot tule, kjer sem doma ...
En lep in topel večer je to bil, kakšnih pogrešamo, zato upamo, da se s pevkami in njihovimi gosti še srečamo in tudi skupaj zapojemo. Čeprav, kot so zapele, enkrat vse mine, same s svojo pesmijo prinašajo čar otroštva, ki se vedno znova vrača, in luč upanja, ki nikoli ne ugasne.
Vera Vojska
Žygec pripravlja videospot za pesem »Domžale muska«
tributi v cvetlicarni
Oživljena glasba Nirvane in Jimija Hendrixa
Škrjanček poje, žvrgoli
Brez glasbe ne gre. Ze v pradavnini si je jamski človek rad zigral kako melodijo na svojo koščeno piščal, pastir zažvižgal in zapel kako na paši, da je čas hitreje minil ... Danes pa nas glasba spremlja skorajda povsod - ko gremo v trgovino, ko smo v avtu, na televiziji ... Če dobro prisluhnemo, nam tudi mati narava stalno igra lepe melodije prek raznih ptic pevk, in če dobro prisluhnemo, še kako drugače. Kako bi se potem lahko uprli glasbi? V letošnjem koledarskem letu so se iz istega razloga zbrala dekleta iz Radomelj in njene okolice ter začela prepevati s skupnimi močmi (beri: v zboru). Vsakdo ima rad takšno in drugačno glasbo in marsikdo si rad požvižgava njemu prijetne viže; imeti pogum zapeti kako skupaj je pa druga stvar, pravijo. Ni važno, ali misliš, da imaš posluh ali ne, važno je, da imaš rad glasbo in da rad prepevaš ter se družiš z drugimi - takrat nastane prava glasba. Tako se enkrat tedensko ob koncu vikendov srečujejo v KD Radomlje in posegajo po razni zborovski literaturi - od slovenskih ljudskih do popularnih melodij ob
taktirki Uršule Jašovec. Ker pa pevk ni nikoli premalo, si tudi ti vabljena, da se nam pridružiš, a le pod pogojem, da rada poješ in nasploh uživaš v glasbi, spoznavaš nove prijatelje in ti ni nikoli dosti smeha in zabave. Vse zainteresirane pevke lahko pišejo na zepz.radomlje@gmail.com ali pa kar pridejo na vajo v nedeljo, ob 18.30, v malo dvorano KD Radomlje. Se torej vidimo v koncertnih dvoranah ali pa kar na vajah! Če pa morda nisi prepričana, da je petje primerno zate, nas vseeno obišči in se pusti presenetiti. Petje v družbi je med drugim učinkovita tehnika sproščanja, ki nas prepriča, da kljub večernemu mrazu pevke ne zamudimo nobene vaje. Pa brez skrbi - prostor, v katerem se srečujemo, je dobro ogrevan! Poleg sproščenega druženja in skupnega ustvarjanja lepe zvočne harmonije na vajah pridobimo tudi koristne napotke za govor in pravilno dihanje, ki nam pridejo prav v raznovrstnih situacijah vsakdanjega življenja. Če smo ujele vsaj kanček tvojega zanimanja, nam brez pomislekov lahko pišeš ...
ŽePZ Drouz
V glasbenem prizorišču Cvetličarne v Ljubljani, v bližini POP TV, sta se dve soboti zapored odvila še dva koncerta v spomin na znane izvajalce zabavne glasbe. Skupino Nirvane je podoživela zasedba Nervana Tribute iz Bostona, ZDA. Podobnost z originalno skupino je bila presenetljiva. Osrednjo figuro Nirvane Kurta Cobaina, pevca, kitarista in avtorja večine izvedb, je poosebljal pevec John Paul O'Connor. Sedemnajst let je že minilo od tragične smrti Cobaina, prav toliko tudi od koncerta Nirvane v L'ubljani v Hali Tivoli. Dvajset let pa se je izteklo od izida plošče »Nevermind«. Razgreti občudovalci Nirvane so lahko prisluhnili uspešnicam skupine kot so bile Breed, Smells Like Teen Spirit, Come As You Are, Heart Shaped Box, Lithium, In Bloom, pa še drugim, tudi manjznanim izvedbam. Nekatere so bile prvič objavljene šele po Kurtovi smrti. Glasba, polna bolečin, petje, ki mestoma izzveni kot klic na pomoč, pa nenavadne kombinacije akordov in prijemov so držale publiko v nenehni napetosti. Zahtevne izvedbe so terjale garaško delo basista in bobnarja, ki sta ju v tribute skupini poosebljala bobnar Steve Kilroy in basist Dave Eve. Še posebej ob originalnem izvajalcu Kurtu Cobainu, ki je nastopal kot v transu, v nekem svojem svetu, ko se je komajda kaj zmenil za publiko, pa tudi za spremljevalno dvojico na odru. Izvedel je pač svoje.
Še posebna poslastica pa se je dogajala v Cvetličarni teden dni pozneje, z nastopom skupine Jimi Hendrix Tribute - Are You Experienced, iz Velike Britanije. Kitarist John Campbell je Jimiju več kot podoben, enako velja tudi za izvedbo njegovih pesmi. Višek nastopa je bil ob koncu koncerta, ko je kot pogosto Hendrix razbil kitaro, tokrat na
Srebrni Slamnik
Mešani pevski zbor Slamnik Ihan je 10. novembra 2011 praznoval svoj tretji rojstni dan, pevci pa so si najlepše darilo pripeli kar sami: 19. novembra 2011 so na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov v Škofji Loki za doseženih 79,6 točk prejeli srebrno priznanje.
Mešani pevski zbor Slamnik na majskem letnem koncertu z gosti
Žiga Stiftar, pod umetniškim, imenom ljudem bolj poznan kot Žygec, pri svojih 19 letih že točno ve, kaj želi od svojega življenja. Strast do hip hopa in rapa je negoval celo otroštvo in vse do danes. Bil je deležen vzponov in padcev, a ljubezen do te glasbene zvrsti, do petja, rapa-nja in nastopanja mu je dala moč, da se danes predstavlja svetu. Rapa zase, za svojo dušo in predvsem za ljudi, ki se najdejo v njegovih besedilih. »V mojem rapu je resnica!« pravi Žygec, ki se je v poletnem času odločil posneti videospot za pesem »Domžale muska«. V videospotu bo sodelovalo veliko število ljudi, med njimi tudi medijsko odmevne osebe iz _sveta športa, zabave in politike. Po Žygcevih besedah bo pesem „Domžale muska" odmevala po domžalskih ulicah in ostali Sloveniji. Spot bo ljudem prikazal kaj je v mestu »Domžale« vredno pozornosti. »Enotni smo si, da je premalo stvari, ki povezujejo vse meščane in krepijo našo mestno zavednost. Z glasbenim spotom bomo dali vse od sebe, da osvežimo občutek pripadnosti pri vseh mešča-
:upaj 1
Slovenijo pokažemo, od kod prihajamo,« še pove simpatični Zygec. Snemanje videospota je že zaključeno, na vrsti je le še montaža. Zygec se je odločil, da ga tudi javnosti predstavi, tako kot se spodobi, in tako bo v soboto, 17. decembra 2011, organiziral zabavo v kavarni »Med zvezde«, ki se nahaja v Breza centru v Domžalah. Predvidena ura premiere Videospota na velikem platnu bo ob 22. uri. Za glasbo bo poskrbel DJ, nastopil pa bo tudi Zygec z nekaj gosti, ki pa bodo pri-
gravljeni kot presenečenje večera. esmi, ki nastajajo izpod Zygceve-ga peresa, lahko poslušate tudi na Youtubu.
»Napisu bom kar mislm
ne kar pravjo drugi, lohka rečš da sm pussy ampak čustva mamo vsi in treba žvet je tko da cele dneve srečn si.«
~Žygec
šest delov in jih zmetal med navdušeno občinstvo. V spominski zasedbi sta bila še bas kitarist Mark Arnold in bobnar ter vokal Kevin O'Grady. Obema John ni dovolil kaj dosti počiva-nja, saj je originalno Jimijevo izvajanje terjalo dinamično spremljanje ritmičnih podlag, kot sta boben in bas kitara, podobno kot v zasedbi Nirvane. V primerjavi s Kurtom so Jimijivi kitarski solistični vložki bolj čisti, nota pade tja, kjer je treba, povečini »solaže« z zavijajočimi zvoki so osnova skladb, pri katerih petje nima tako primarne vloge kot pri Nir-vani. Pa vendarle sta bila nastopa obeh tribute skupin nadvse zanimiva, saj sta prikazala celovito glasbeno podobo rock skupin, ki jo je moč v popolnosti doživeti le na koncertni predstavi. Pa četudi le kot podoživljanje originalnih zasedb. Skupina Jimi Hendrix Tribute - Are You Experienced je zaigrala večino uspešnic prvotne skupine Jimija Hendrixa: Voodoo Child, All Along The Watchtower, sicer pesem Boba Dylana, Foxy Lady, Little Wing, pa legendarno Hey Joe, ko je tudi občinstvo s petjem pritegnilo pevcu in kitaristu Johnu. Pretresljiva je bila solo izvedba ameriške himne, ki jo je John izvajal tudi s kitaro za vratom. Koncert se je končal z uspešnico skupine The Troggs iz sredine šestdesetih et prejšnjega stoletja Wild Thing, ki je udarna pesem za večerni koncert. Najbrž Jimi svojega koncerta ne bi zaključil s to pesmijo. Toda predstava mora storiti svoje. Še posebej simpatično je bilo, da je med eno izmed izvedb pevec John povabil na oder dekleta iz občinstva, ki so pridale predstavi še svoj plesni vložek. Basist Mark kar ni mogel skriti nasmeška pred sproščenim gibanjem, ki se je dogajalo pred njegovimi očmi.
Jože Skok
kulturno društvo joZEF viRK dob
Čebelica Debelica in njen ZUM-ZUM čebelji nauk za otroke
»Mnjam, je okusen tale cvetni prah. Tile medeni tedni na čudovitem travniku so kot v pravljici,« je na cvetočem travniku uživala čebelica Debelica in veselo letala od rdeče do rumene rožice in nazaj. Ni lepšega od pisanega travnika in cvetlic, ki s svojimi živahnimi barvami kar vabijo na obisk. A tudi travnik ni popolnoma varen ...
Na oder kulturnega doma na Močilniku je v nedeljo, 13. novembra, priletela čebelica Debelica, ki sta ji v izvedbi Gledališča Ku-Kuc iz Lendave družbo delala še teta Matica in sršen z veliiiiko glavo. Teta Matica je igrivi čebelici skušala razložiti nevarnosti, s katerimi se lahko sreča med travami in rožami, a je nagajiva čebelica ni imela časa poslušati. Skrivnosti rožeslovja, nevarnosti travnika - in še najpomembnejše za mlade čebelice - sr-šenjo nevarnost, je Debelica kar preslišala ... S prvim sončnim jutrom je poletela med pisane cvetke in naletela na strašnega in lačnega sršena. Navihanka bi skoraj postala njegova čebelja večerja, če ji ne bi pomagali prijatelji, »človeški mladički« iz publike v dvorani na Močilniku. Otroci so Debelici najprej pomagali najti najbolj strupeno cvetlico, zaradi katere lahko čebelice za vedno zaspijo, potem so ji pomagali ukaniti še sršena. »Kako pametni so ti otroci in kako fino je, da so moji prijatelji,« si je mislila čebelica, ki si bo zagotovo zapomnila eno
izmed čebeljih modrosti: »Če te dobi v roke sršen, si lahko pomagaš le s pravo čebeljo pametjo. Sršeni so najmreč kljub svoji moči zelo neumni, saj nikoli niso hodili v vrtec ali šolo.« Zabavna predstava je polni dvorani otrok in njihovih spremljevalcev na humoren način prikazala, kako pomembno za življenje je učenje in kako lepo je imeti pri-jateje, ki ti v stiski priskočijo na pomoč.
Bojana
Vabljeni na četrto ŽIV-ŽAV otroško predstavo OD KOD SI, KRUHEK?
v nedeljo, 11. 12. 2011, ob 16. uri. V kulturnem domu na Močilniku bo gostovalo
Gledališče UNIKAT. Informacije in rezervacije vstopnic na tel.: 041/420-610
PROFUNDIS
V Drago mlju prodamo komunalno opramijera stafvbna Zismlji&£.a velikosti 55570m'^ in	Komunalni prispevek je plafian.
Na vsakem zemljišCu 30 zgr^sfti novi loEeni komunalni prikljuCki.
kiffDrmacijet PROFUHDIS iLo.o. SlanHiikarsIca Sb, Domžale T^.: 051 €07 277 041 733 7GS
•••
30. november 20ii
kultura
21
GLASBENA SOLA DOMZALE
Mojstrski tečaj za zborovodje pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika
Od 9. do 12. novembra 2011 je v prostorih Glasbene šole Domžale in Kulturnega društva Ihan potekal mojstrski tečaj za mlade zborovodje. K udeležbi smo povabili mlade ambiciozne zborovodje, ki želijo izboljšati tehniko dirigiranja, pridobiti nova znanja o oblikovanju zborovskega zvoka in reševanju intonanč-nih problemov, izpopolniti dirigentsko tehniko ter spoznati didaktične postopke pri reševanju prej omenjenih težav. Odziv je bil kar velik, saj je na tečaju sodelovalo šest aktivnih in šest pasivnih udeležencev. Seminar se je začel v sredo, 9. novembra 20l1, z vajo Mešanega pevskega zbora Slamnik, ki jo je vodil predavatelj Sebastjan Vrhovnik. Na njej je izpostavil glavni temi seminarja: oblikovanje zborovskega zvoka in intonacijo v zboru. Sebastjan je pevce in seminariste navdušil s svojo pozitivno energijo, sproščenimi didaktičnimi pristopi, karizmo in znanjem.
V četrtek in petek dopoldne so imeli aktivni udeleženci individualne ure s Sebastjanom. Na teh srečanjih so reševali dirigentske zagate izbranih
skladb, ki so jih v petek popoldne in zvečer ter v soboto dopoldne vadili in izdelovali z demonstracijskima sestavoma: Mešanim pevskim zborom Slamnik Ihan in Komornim zborom Limbar Moravče. Seminar smo s koncertom Zapojmo pesem zaključili v soboto zvečer, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Na koncertu so se predstavili aktivni udeleženci seminarja: Petra Habjanič, Uršula Jašovec, Vito Zerdin, Tadeja Osredkar, Klemen Benko in Ana Černe, ki so pevce uspešno vodili k lepim interpretacijam skladb in navdušili prisotne v dvorani.
Tako zborovodje kot pevci so na izobraževanju pridobili veliko novega znanja, ki jim bo koristilo pri njihovem nadaljnjem delu, zato upamo, da se vidimo naslednje leto na podobnem seminarju. Kulturno društvo Ihan se zahvaljuje Glasbeni šoli Domžale in Občini Domžale za pomoč pri izvedbi seminarja. Iskrena hvala Komornemu zboru Limbar Moravče in njihovemu zborovodju Tomažu Pirnatu ter Mešanenu pevskemu zboru Slamnik
za potrpežljivost na seminarju in doživeto petje na koncertu.
Predavatelj Sebastjan Vrhovnik
Sebastjan Vrhovnik je od leta 2001 do leta 2006 vodil Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik. Z njim je dosegel svoja prva velika priznanja, s tem pa tudi ansambel umestil v sam vrh slovenskega zborovstva (Naša pesem v Mariboru, 2001: zlata plaketa in nagrada za najbolj perspektivnega zborovodjo tekmovanja; 2003: zlata plaketa; Mednarodno tekmovanje Naša pesem v Mariboru, 2006: zlata plaketa, nagrada za najboljšo izvedbo obvezne skladbe in posebna nagrada za najboljši slovenski zbor; mednarodno zborovsko tekmovanje v Spittalu (Avstrija), 2005: 2. mesto in nagrada publike; mednarodno zborovsko tekmovanje v Mernesu (Nemčija), 2006: 1. mesto, delo pa leta 2004 ovrednotil tudi z izdajo zgoščenke Most). Tudi koncertni in tekmovalni dosežki Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Adamič, ki ga je prevzel leta 2003, so njegova zasluga (regijsko tekmovanje pevskih zborov, 2004: zlata plaketa in posebno priznanje za
Noui Vans. Ko ves, da si pametno porabu svoj kes!


NADZ0RsiAB3LM«-n
UDZILA
NADZOR ZDRSA
7zračn[h blazin widna dotik
KAMERAift VZVRATNO
WmiflllMUJE
iHutnraoMTraCH Gr GO


»v,
uiuim.tovcui.it
flCLDVSE
JjifkB^ U^Eiainiali lOliTi&SÜOD
ftCLOiriE
otta slw^tj ¿aqbija 6s b^ krinj
ruf ii^iM« v i^nCiü'tü o imiMj hÉ hVtdi^rC^, tífd bUj.
hrn J^Hi rfucni^ d tf ¡¿A B^ on lU Al i uwOh^
J.tn^iOd ka-i^j
Srečanje članov ŽPS domžalske dekanije
V učilnici smo prisluhnili gostji srečanja, dr. Mojci Kucler Dolinar, ki nam je spregovorila na temo Kristjan v javnem življenju, in se po predavanju razdelili v skupine in ugotavljali, kakšna je vloga kristjana v javnem življenju. Po končanem delu smo ob pomoči tokratne gostje po skupinah
!
i.''
jšo izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes; mednarodno tekmovanje učiteljskih pevskih zborov Evrope v Ostr6wu Wielkopol-skem (Po jska), 2006: 1. mesto; mednarodno zborovsko tekmovanje v Bad Ischlu (Avstrija): 1. mesto in posebno priznanje za izvedbo skladbe Pie ^ esu Ambroža Čopija; mednarodni zborovski festival na Ohridu (Makedonija), 2008: posebno priznanje za visoko umetniško izvedbo programa). Poleg omenjenih priznanj za umetniške uspehe je Sebastjan Vrhovnik dosegel vidne rezultate in pozitivne kritike tudi z Vokalno skupino Ecce (državno tekmovanje malih vokalnih skupin v Slovenski Bistrici, 2007: 1. mesto; tematski koncert Živalski ma-drigalizmi) in z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice Ljubljana (2007/2008), leta 2005 pa je za svoje delovanje na področju kulture prejel tudi bronasto priznanje Občine Kamnik ter leta 2006 študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko delo. Enega izmed vrhuncev njegovega umetniškega poustvarjanja predstavlja izvedba Pasijona po Janezu Johanna Sebastiana Bacha, ki ji je leta 2009 dirigiral v Gradcu v okviru magistrskega študija. Za scensko izvedbo, ki jo je vodil režiser Christian Poppelreiter in ki je bila vključena v koncertni abonma Mumut, je Seba-stjan Vrhovnik prejel pozitivne kritike in s tem utrdil svojo dirigentsko in interpretativno pot.
Ana Cerne, zborovodkinja MePZ Slamnik Ihan
* "^december
MblTVifPtn iVk^jTbAjneni dHiM^nr»

iskali odgovore na vprašanja vsake skupine.
Povabilu domačega župnika, da na praznik nihče ne sme domov žejen, smo se radi odzvali in se na koncu srečanja zadržali v medsebojnem pogovoru ob Martinovi pojedini, ki so nam jo pripravili v župnišču v Dobu.
DJD
ubota^ifi. ruwrlHr
IBh MEDVEDEK / dnlmir^nl druilnslb füni f Winnie the Pooh yiflai^iDift/sinJifaniijrjnü.ii-
llJWIiUrMjd6QäH«CNA/l>kiezen5kB drama ^^Ü. Sloufift^rHrvaikaŽr; Metod Pievec
prtid^ ^ dfiCGfnbsf
iSh AjÜDflAt2PHLADElJ)t4l£/rDraantifriBleDtnedlJa/The l>lillädel[ilila Stury f mfl,} r: Gaof^ Cukür f ÜcfMs Bill Jdnneaa Bteuart^
2i>JÜh KAMÜSEMMCZn^TD^^Oifrjf/drdnuyKjkJa Hiovicil etlm letam / 2ÜlJ(!v Ihüija / f:: Alekse^ t'opaefietekJ
utaoti, decitnb« Joletafn letom/ZDlO, AuslJa^r.Alelc&eJ Püpqereb^kl
piVKEICfC^i 3i □cQaniKr
Jäh JUfKUNDHIHKE^dokumentarni Film
rdlja: Metod Pevec / 23d[>|i£ v Dixiiisläh
IbA t r, Tenence Malki! / (AA fllmovTerrencj Matdü fi^ deeembef
iah ^HEÜIIAlaÜMAlVtJiML/drBrnB/rLB&NelgeEdünt fnamHaro^ idfll, Francija ^r.ltoibertGu^jl^lan 20:3ah TlfffiOvlMAZAVtMifUjaMy^QinanttjnakD The Shop Around Die Cwna }	r. Emst LjMsch /
f}ajble mil Jamesa ^tewjru
ircdBj ^dcticfufacr
slcrimosti / dnltiWiana ptdolou^na / The Adventures of Fn-Tlni2011,7DA.Hl/r SAe^n Splelb«]g f podhäpU
Kllmant^na / 20dL Frar^Ja i r. hobert Cu^dlgulan
Sßffiifli^jöÄ
sloiwHHití / aninwana pistolDÄIna J The Adventures of Tln-Tln/2011,m/r aieuien Splelb^/pocbupbi
ialfanaH|^ro./:3011, Fraricjja / t: Hcibert Cuédlgulan ponedie^efc. LL december
20h if&U P^/ cbsma / Raute Irish f »10. Velika Orttan^. írBfidjd, Italija, Belgija, ^nlja/n K^iLüadi
^ — - — i- n 3
ima^ J^i EW^BillKP
lah K[M)aiNOÜMVli/drLi£nslapLis«alovi¿lna/2]Oll, HivaäkB / r: Dtanldl Kuäan f podnapisi, 74 20h IhSMPOr/dnmai/ líDutfilrbh/^iÜlO.^llkaQrttan^. Frandja, liallja, Belgija, ^nlja/r^ Klen Loach
aned^j 14. december
iSh IUlAK5ViAI]ftE(H/mladlnskinim/htaKplnlg/2H% baruLa (r: Lotle ^ixlsen } mdrrapüj, 10<- / v sodelovanju z 2f\iA otroci brezsUfno
20h bAfVD iiVLiENiA/drama/The Thnee of Ufe/3011, JÜA / r^TenencG Malhi / Ühcl, fllmovtierreflca Matcla
20h SÚfANSkl ElNE^/nimBfiliCfu drama/Daysof 19TÉÍ,2nA/ r lefTHice Maltk/CMoel ñirrww Ttrrenca Malickí
iNrafiMAniE
HEjnyiiKHOüOhäuf He. nhlta^ V l^lburtvan dämj fftfja Bä^bJ, UL^«^ IZUDútnbit
INK:» 72350»
it^b^kltdainukiJl wwwJtd-datimled

Tokrat smo se člani župnijskih pastoralnih svetov zbrali na Martinovo nedeljo, 13. novembra, najprej v cerkvi sv. Martina v Dobu in s pesmijo ter skupno molitvijo za slovensko domovino začeli naše druženje. Po končanem molitvenem delu sta nas
nagovorila domači župnik Jure Fer-lež in animator za ZPS v domžalski dekaniji, župnik Janez Avsenik, ki sta nam zaželela prijetno počutje in čim večjo ustvarjalnost, da iz srečanja na priprošnjo sv. Martina odne-
semo čim več.
22
šport
^MJJ
30. november 20ii
Prvi JKA pokalni turnir Celje
Člani karate kluba Wankan smo se v nedeljo, 13. novembra 2011, udeležili prve pokalne tekme v Celju, ki je potekala na OŠ Hudinja. Na tekmi je nastopilo 182 tekmovalcev iz Slovenije ter iz Bosne in Hercegovine. Vsi člani smo se na tej tekmi tudi prvič udeležili tekmovanja v borbah. S tribun so nas glasno spodbujali starši, naš trener Boris Grad, 3. DAN, pa nam je skozi celotno tekmo stal ob strani s svojimi spodbudnimi besedami in nasveti. Rezul-
tati tekme so bili odlični, saj smo si priborili dve bronasti in eno srebrno medaljo. Moramo pa se pohvaliti, da klub ne počiva, ampak se vsi od najmlajših pa do najstarejših pridno
pripravljamo na izpite ter naslednjo tekmo, ki bo v decembru. Več o tem naslednjič.
Karate klub Wankan
SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE
■v
Štirje novi državni prvaki
V nedeljo, 13. novembra 2011, je v Ivančni Gorici potekalo težko pričakovano državno prvenstvo za dečke in deklice. Prišlo je veliko ljudi in starši, prijatelji ter znanci so skupaj glasno navijali za svoje otroke. V Karate klubu Domžale smo zopet dobili štiri nove državne prvake iz posameznih kategorij. Veliko je bilo osvojenih tudi drugih in tretjih do četrtih mest, na naše dečke in deklice pa smo seveda zelo ponosni. Med mlajšimi dečki je v kategoriji do 30 kg postal državni prvak Jan Keržič, ki mu za uspeh iskreno čestitamo. Prav tako med mlajšimi dečki, vendar v kategoriji od 35 do 40 kg, je kanček športne sreče zmanjkalo Amarju Ličini, ki pa je vseeno dosegel odlično drugo mesto. V kategoriji mlajših dečkov od 40 do 45 kg je tretje do četrto mesto
dosegel Gal Banko, bronasto medaljo, v kategoriji mlajših dečkov od 45 do 50 kg, pa je prav tako odnesel Gal Štempihar.
Tudi starejši dečki so se odlično izkazali, saj je v kategoriji od 40 do 45 kg naslov državnega prvaka osvojil Kristjan Strehar Šorotar, tretje do četrto mesto pa je v isti kategoriji pripadlo Leonu Hribaju. V kategoriji višje, in sicer starejši dečki od 45 do 50 kg, smo v Domžalah prav tako dobili državnega prvaka, saj se je uspeha veselil Matija Leštan, Marko Kranjc pa je bil v isti kategoriji prav tako vesel bronaste medalje. Jakob Drašček je v kategoriji od 50 do 55 kg pri starejših dečkih dosegel drugo mesto, prav tako je bil drugo-uvrščeni Benjamin Letič, in sicer v kategoriji od 55 do 60 kg, prav tako pri starejših dečkih. V kategoriji z
TEZKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Pokal, že šesto leto zapored, odhaja v Domžale
V nedeljo, 13. novembra 2011, se je v Ljubljani odvijalo zadnje kolo tekmovanja v dviganju uteži za ekipnega državnega prvaka Slovenije. Ker so fantje iz Domžal imeli veliko prednost že s spomladanskih tekem, so tudi to tekmo vzeli zelo resno, saj so hoteli dokazati, da so že šesto leto zaporedoma nepremagljivi. In res. Fantje so kot risi pometli z vso konkurenco in ponosno ter visoko dvignili največji pokal. Hrabro in z velikim veseljem so iz prestolnice Slovenije prinesli v Domžale pokal ekipnega državnega prvaka Slovenije. Pokal ima posebno mesto v vitrini, saj so konkurenco premagali z rekordno razliko točk: 1. mesto TAK
Domžale - 1321,67 točk, 2. mesto KDU Ljubljana - 1075,51 točk, 3. in 4. mesto pa so zasedli TAK Rudar Velenje in Body Fit Celje. V zadnjem kolu so za TAK Domžale nastopali: Jernej Orešek z rezultatom poteg 117 kg, sunek 130 kg, biatlon 247 kg - 304,41 točk, Boštjan Peterca z rezultatom poteg 103 kg, sunek 140 kg, biatlon 243 kg - 267,79 točk, Tine Orešek z rezultatom poteg 97 kg, sunek 120 kg, biatlon 217 kg - 255,58 točk, Štefan Dominko z rezultatom poteg 98 kg, sunek 116 kg, biatlon 214 kg - 251,37 točk, Dominik Kozjek z rezultatom poteg 95 kg, sunek 120 kg, biatlon 215 kg - 242,52 točk in
Uspešni mednarodni nastopi za članice KDK Domžale
Za tekmovalkami KDK Domžale je uspešna kotalkarska sezona, kar so dokazale tudi z številnimi uvrstitvami na mednarodna tekmovanja. V nemškem Freiburgu je v začetku septembra potekalo evropsko prvenstvo za kadete in mlajše mladince. Udeležili sta se ga tudi dve
članici našega kluba. Neža Pezdirc
je bila med mlajšimi mladinkami 13., Chiara Mordej pa med kade-tinjami 14. Manca Capuder se je morala nastopu zaradi zdravstvenih težav, ki so jo pestile v času priprav, žal odpovedati.
Nemčija je gostila še eno mednarodno tekmovanje, ki je bilo tako po
številu nastopov kot tudi po dobrih uvrstitvah za KDK najuspešnejše. Šest naših tekmovalk se je udeležilo tekmovanja Interland, Iz Weil am Rheina, mesta na nemško-franco-sko-švicarski tromeji, pa so se vrnile z lepimi rezultati in osvojile tudi tri medalje. V kategoriji mlajših deklic je Vesna Hribar dosegla 5. mesto. V kategoriji starejših deklic je Manca
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
Benijaminom se je boril tudi Luka Trojanšek, ki je končal na tretjem do četrtem mestu in domov odnesel bronasto medaljo.
Pri starejših deklicah, ki so se pomerile v znanju kat, je postala državna prvakinja Alja Valenčič. Vsem tekmovalcem, ki so bili na tekmi uspešni, iskreno čestitamo, tistim, ki jim je do zmage zmanjkalo nekaj treninga ali pa morda le športne sreče, pa želimo še naprej delovno leto, saj bodo imeli znova priložnost spomladi, na državnem turnirju.
V klubu se je poleg glavnega dogodka - državnega prvenstva - odvilo še nekaj pomembnih dogodkov. V začetku novembra smo imeli sodniški seminar za kate, na katerem smo znova izpopolnili naše znanje. Prav tako je v nedeljo, 20. novembra 2011, potekala šesta pokalna tekma za člane in članice, ki so se več kot odlično izkazali. Tudi njim za osvojene rezultate čestitamo!
Tjaša Š.
Priznanja Atletske zveze Slovenije tako tekmovalcem kot organizatorjem
Jure Svetlin z rezultatom poteg 75kg, sunek 100 kg, biatlon 175 kg - 212,21 točk. Na tekmovanju pa niso manjkala niti dekleta, saj sta Tjaša Rajh in Petra Pavlič s svojimi odličnimi dvigi popestrili navijaško vzdušje v dvoran. Še posebej Petra Pavlič, ki je v kategoriji do 69 kg pri maldinkah in članicah postavila tri nove državne rekorde, in sicer v potegu 57 kg, sunku 73 kg in biatlonu 130 kg. Tjaša pa uspešno na-predujeje z rezultatom poteg 43 kg, sunek 60 kg in bitlon 103 kg.
Na tekmovanjih vse zgleda enostavno: noge se vrtijo kot navite, orodja letijo kot bi jih izstrelil, padajo klubski in državni rekordi, beležijo se naslovi državnih prvakov in reprezentančni nastopi. Na drugi strani se v vrste vključuje vse več mladih in rekreativcev, krepi se sodniški zbor, v Domžale na odlično organizirano veliko mednarodno tekmovanje pride več kot tisoč tujih gostov. Vse to in še kaj se je dogajalo v letu 2011 v Atletskem klubu Domžale. Vsi dosežki in uspehi so plod vnetega in predanega dela članov domžalske atletske sredine. Športniki pridno beležijo ure treningov, svojo energijo razdajajo številni prostovoljci in simpatizerji kluba. Ker pa vse to zaradi naglice velikokrat ostane spregledano, je razglasitev najboljših atletov in atletinj v 2011 in podelitev priznanj s strani Atletske zveze Slovenije idealna priložnost, da pohvalo prejmejo najuspešnejši in da se zahvalimo vsem, ki pomagajo k več in boljši slovenski atletiki. Bernarda Letnar je prejela priznanje za najboljšo mlajšo članico v letu 2011 v Sloveniji. Spomnimo: deveto mesto na evropskem prvenstvu za mlajše članice, deveto mesto na poletni univerzijadi, izboljšanje lastnega rekorda z novim rekordom Slovenije za mlajše članice v metu kopja (56,51 m). Vse to so dosežki, s katerimi se ne more meriti nobena druga mlajša
članica v Sloveniji, z njimi se je Bernarda zapisala med pet slovenskih atletinj, ki so prejele lične kipce za najboljše. Priznanje je prejel tudi njen trener Robert Teršek. Alja Sitar je bila proglašena za drugo najboljšo starejšo mladinko in je prejela priznanje takoj za evropsko mladinsko prvakinjo v metu kladiva Barbaro Špiler. Najhitrejša Domžal-čanka je v sezoni 2011 postavila nov državni rekord na 100 m za starejše mladinke (11,69 s), osvojila je tri naslove državne prvakinje, dosegla zavidljivih 1068 točk po lAAF tablicah, manjkala pa ni niti vrhunska uvrstitev med 10 najhitrejših evropskih mladink! Čestitke je prejel tudi Aljin trener Damjan Zlatnar. Nataša Aljančič in Tomaž Jarc sta na oder stopila ob podelitvi posebnega priznanja, in sicer je bil aplavz namenjen Atletskemu klubu Domžale in organizacijskemu odboru XXl. Balkanskih atletskih veteranskih iger za BAVl. Glede na odlično izvedbo velikega mednarodnega tekmovanja, ki je poskrbelo za promocijo Domžal, in številne pohvale s celega Balkana, je bilo priznanje več kot zasluženo, pohvala za nazaj in spodbuda za naprej. Kljub temu, da je podelitev spremljal iz občinstva, je bil aplavz namenjen še tudi predsedniku AK Domžale, Romanu Lazarju. Čestitke!
Bojana
Čestitamo!
Tanja
Foto (z leve): Tomaž Jarc in Nataša Aljančič (s priznanjem za BAVI), Roman Lazar (predsednik AK Domžale), Bernarda Letnar in Robert Teršek (naj mlajša članica in trener), Alja Sitar in Damjan Zlatnar (druga starejša mladinka in trener)
Hribar dosegla 6. mesto, Ajda Tič pa je le za malo zaostala za špansko predstavnico in se tako veselila 2. mesta. V kategoriji kadetinj smo bili še uspešnejši, saj je Manca Capuder dosegla 2. mesto, Chiara Mordej je bila 3., Tjaša Kovačič pa 14.
V	času krompirjevih počitnic je potekalo še zadnje mednarodno tekmovanje, katerega so se udeležile naše predstavnice. Ajda Tič in Chiara Mordej sta odpotovali v francosko obmorsko mesto na atlantski obali, Gujan Mestras. Tu je potekalo tekmovanje za Pokal Evrope 2011. Ajda je kljub nekaj smole pri izvedbi kombinacij skokov v konkurenci španskih, italijanskih, francoskih ter portugalskih tekmovalk dosegla odlično 8. mesto, Chiara pa je bila med kadetinjami v kombinaciji kratkega in prostega programa dvanajsta. Tekmovanje je bilo tudi sicer uspešno za slovensko reprezentanco, saj so kolegice iz KK Renče osvojile prva mesta kar v treh kategorijah.
V	KDK se že pridno pripravljamo na novo sezono, ki se začne v sredini marca. Do takrat bodo pod trenerskim vodstvom Violete Mor-dej pridno vadili nove programe. Kljub napornim treningom so se dekleta z veseljem odzvala povabilu KUD Fran Maselj-Podlimbarski iz Krašnje in nastopile v gledališki predstavi Kako je izginilo Gradiško jezero, avtorice Alenke Klopčič.
KDK
Čestitke Domžalčanki Saši Golob, novi državni prvakinji v mnogoboju v športni gimnastiki!
Obsežnejši intervju s športnico, ki jo od olimpijskih iger 2012 loči le še uspešen nastop na januarskem predolimpijskem turnirju, bomo objavili v naslednji številki Slamnika.
28. SLOVENIJA KICKBOXING OPEN 2011
Uspešni nastopi domžalskega kluba
V Zagorju ob Savi sta klub Pon do kwan Zagorje in Kickboxing zveza Slovenije v novembru, že 28. po vrsti, organizirala Slovenija kickboxing Open 2011. Na edinem tradicionalnem tovrstnem turnirju z močno mednarodno udeležbo aktualnih evropskih in svetovnih prvakov ter najboljših slovenskih borcev so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz osmih držav. Med slovenskimi
tekmovalci je uspešno nastopil tudi Klub borilnih veščin Domžale. Tako so kadetinji Teja Mihelčič in Hana Mihelčič ter kadet Jan Kre-snik osvojili odlično peto mesto. Z borbenim pristopom pa so se odlikovali tudi ostali. Med člani Marjan Bolhar, ki je osvojil drugo mesto, ter med člani Aljoša Šlebir in med mladinci Andrej Repnik, saj sta oba osvojila odlično tretje mesto. Aljoša
Šlebir se je v polfinalni borbi dobro zoperstavil aktualnemu slovenskemu reprezentantu v K1-ruUsu Alešu Za-vcu iz Maribora, Andrej Repnik pa je v polfinalni borbi proti aktualnemu svetovnemu članskemu prvaku 2011 Radotu Ljutiču izgubil po točkah. Predsednik Kluba borilnih veščin Domžale, Marjan Bolhar, o njunih uspehih pravi: »Ker sta oba še zelo mlada športna tekmovalca, oba
tudi državna podprvaka 2011, in se borita proti starejšim izkušenejšim tekmovalcem, si predvsem nabirata izkušnje za novo sezono, ki se prične že konec januarja, in sicer v ltaliji na velikem mednarodnem turnirju Zlata rokavica kickboxinga.« Vsem sodelujočim iz Kluba borilnih veščin Domžale iskrene čestitke! S predstavitvijo svoje dejavnosti in občnim zborom v decembru Klub borilnih veščin Domžale zapira zadnjo stran športno-rekreativne knjige leta 2011 ter se z dobro pripravljenimi tekmovalci in tekmovalkami že veseli novih uspehov v letu 2012.
Vera
30. november 20ii
šport
23
PRVA SLOVENSKA NAMIZNOTENISKA LIGA
Izgubili in zmagali
Igralci Namiznoteniške sekcije Mengeš (NTS Mengeš), za katere že vrsto let uspešno igra Domžalčan David Grešnik, so tokrat dvakrat igrali v gosteh. V tekmi proti favorizirani ekipi NTK Sobota iz Murske Sobote so sicer izgubili, vendar so se dostojno upirali, saj je eno zmago v dvobojih dosegel Andraž Avbelj, dve pa Klemen Jazbič, tako da je bil končni rezultat 5 : 3 za Prekmurce. Na drugem gostovanju, pri NTK Iliriji iz Ljubljane, pa so igralci NTS Mengeš pokazali zobe in premagali ekipo Ilirije kar s 5 : 1, pa čeprav so Ilirjani nastopi-
li s svojo novo, bistveno okrepljeno in po rangirani lestvici močnejšo postavo. Glede na sam potek tega dvoboja ter tudi že odigrane letošnje tekme v preteklih krogih 1. Slovenske namiznote-niške lige je sedaj morebiti že napočil čas, ko se bo ekipa NTS Mengeš začela boriti za mesta v zgornji polovici ligaškega tekmovanja, saj s svojimi nastopi že kažejo tisto stopnjo zrelosti in odločnosti v namiznoteniški igri, ki so potrebne za preboj na višja mesta.
Janez Stibrič
Za prvoligaško ekipo NTS Mengeš igrajo (od leve proti desni): David Orešnik, Andraž Avbelj in Klemen Jazbič.
1. ODPRTO PRVENSTVO GORENJSKE
v namiznem tenisu za najmlajše Osnovnošolci odlični
Namiznoteniška sekcija Mengeš (NTS Mengeš) je v telovadnici GS Mengeš nedavno organizirala dobro obiskano namiznoteniško tekmovanje za osnovnošolce v namiznem tenisu. Nastopilo je 68 tekmovalk in tekmovalcev iz gorenjskih osnovnih šol, večina od njih tudi trenira v namiznoteniških klubih. Tekmovanja so se udeležili tudi otroci iz osnovnih šol domžalske občine (GS Preserje pri Radomljah, GS Ro-dica, GS Domžale, GS Venclja Perka in GS Dob). Veliko jih redno trenira namizni tenis v okviru NTS Mengeš. Dosegli so imeniten uspeh, saj se je večina izmed njih prebila iz predtek-movalnega v finalni del tekmovanja. Jan Čirič (GS Preserje pri Radomljah) je tako dosegel prvo mesto v kategoriji dečkov 2.-3 razred, Luka Zore (GS Dob) 5.-6. mesto v kategoriji dečkov 4.-5. razred, Tim Pavli (GS Venclja Perka) 3.-4. mesto v kategoriji deč-
in uspe
Trenerja Janez Stibrič (levo) in David Orešnik (desno), skupaj s tekmovalci in tekmovalkami
kov 6. in 7. razred, od 5. do 8. mesta pa sta bila v isti kategoriji uvrščena še Peter Topic (GS Rodica) in Žan Stankovič (GS Domžale). V kategoriji dečkov 8.-9. razred je Martin Peterlin (GS Preserje pri Radomljah) po razburljivem finalu osvojil drugo mesto, Tim Mušič (GS Domžale) pa je v isti starostni kategoriji delil 5.-6. mesto. Pri deklicah je v kategoriji 2.-3. razred Gaja Kobetič (GS Rodica) osvojila drugo mesto, v kategoriji 4.-5. razred je Katarina Stražar (GS Preserje pri Radomljah) osvojila prvo mesto, Nika Kobetič (GS Rodica) 3.-4. mesto, Tara Kobetič in Vita Kobetič (obe GS Rodica) pa sta dosegli 5.-6. mesto. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke za dosežene uspehe, ki bodo vsekakor lepa vzpodbuda za nadaljnje treninge ehe na tekmovanjih.
Janez Stibrič
Z drugačnimi prijemi NK Radomlje postaja še boljši ^
V	preteklih tednih smo v NK Radomlje večkrat dokazali, da smo drugačen nogometni klub. Klub, v katerem smo ponosni na rezultate, ki jih dosegamo v zadnjem času, in dober nogomet, ki se igra v vseh selekcijah. V prvi vrsti pa klub, kjer so pomembni duša, dobro počutje in povezanost vseh akterjev, ki sodelujejo v zgodbi, ki se dogaja v Radomljah.
Že nekaj let se trudimo, da vsem igralcem in igralkam ponudimo nekaj več in jim omogočamo, da kar se da hitro napredujejo in da med seboj spletajo prijateljske vezi, ki bodo ostale tudi po tem, ko bodo z aktivnim igranjem prenehali. V ta namen smo izvedli kar nekaj aktivnosti, ki predstavljajo pomemben dodatek rednemu treniranju in igranju v ligaškem tekmovanju. Krompirjeve počitnice sta kadetska selekcija pod vodstvom trenerja Robi-ja Zorca in mladinska ekipa, ki jo vodi Asad Alilovič, preživeli v mondenem italijanskem letovišču Rimini. Imeli so priložnost odigrati prijateljske tekme z zelo močnimi ekipami Cesene, Riminija in Chieva. Takšne tekme fantom ponujajo priložnost, da se izkažejo tudi v mednarodnem okolju in postanejo tržno bolj zanimivi. Posebej se je izkazala mladinska ekipa, ki je premagala vse svoje tekmece in kar nekaj igralcev naše ekipe se je znašlo na spiskih oglednikov, ki jih na tekmah ni manjkalo. Bravo fantje in prepričani smo, da bo v prihodnosti tudi kakšen igralec iz Radomelj zaigral na kakšnem od najmočnejših tekmovanj v Evropi.
V	Radomljah pa je vedno bolj popularen tudi ženski nogomet. Pred nekaj
tedni smo organizirali prvi turnir za deklice U1-4 in odziv ter zadovoljstvo nastopajočih sta bila na zelo visokem nivoju. Dekleta, starši in navijači so dokazali, da je tudi ženski nogomet zelo zanimiv in veliko nejevernih Tomažev je bilo prav prijetno presenečenih nad kvaliteto igre, ki so jo punce prikazale. Gdločili smo se, da bomo možnost treniranja nogometa ponudili tudi deklicam, mladinkam in članicam in prepričani smo, da se bo projekt dobro obnesel. Prihodnje leto bomo tudi uradno sodelovali v uradnem ligaškem tekmovanju NZS in prepričani smo, da bodo dekleta prinesla novo dimenzijo NK Radomlje.
NK Radomlje - Ekipa U-12 na prijateljskem srečanju v Buzetu
Ekipa U-12 je v nedeljo, 6. novembra 2011, preživela prijeten dan in si omislila kulinarični zaključek vikenda v Istri. Izlet ekipe U-12 v Buzet se je pričel ob 7. uri zjutraj. Namen srečanja je bil v navezovanju stikov med kluboma ter da fantje med seboj odigrajo prijateljsko srečanje s svojimi hrvaškimi vrstniki. Dobro nogometno srečanje se je na koncu končalo s prijateljskim rezultatom 5 : 5. Kakor se po vsaki dobri tekmi prileže nekaj dobrega za na zob, nas je v domači istrski oštariji
I . f ^
Na črno-belih poljih
Osrednja slovenska liga - Zmagovalec Komenda Popotnik
Konec meseca oktobra smo za starše naših nogometašev organizirali predavanje Vloga staršev pri vzgoji nogometaša, ki ga izvaja profesor športne vzgoje Rajko Korent. Predavanje je še enkrat potrdilo, da smo tudi starši zelo pomemben dejavnik vsakega kluba in da odločilno vplivamo na športni in osebnostni razvoj naših otrok. Gdziv staršev, ki so se udeležili predavanja, je bil zelo dober in tudi v bodoče bomo nadaljevali z izobraževanjem, ki širi obzorja vsem, ki sodelujemo v NK Radomlje.
S podobnimi projekti nameravamo nadaljevati tudi v bodoče. Trudili se bomo, da bodo naši igralci imeli vse pogoje za dobro delo in da bomo širili njihova obzorja tudi s projekti, ki imajo dodano vrednost ter pomagajo pri vzgoji otrok v dobre nogometaše in - še bolj pomembno - v zdrave osebnosti.
V	osrednji slovenski ligi, ki nadaljuje tradicijo kamniško-domžalske lige, se je tokrat pomerilo 26 ekip, ki so tekmovale v super, prvi in drugi ligi. Liga se je začela v začetku septembra, končala pa konec novembra. V super ligi, v kateri je igralo osem moštev, je zmagala Komenda Popotnik, domžalska ekipa Sahara dogs je zasedla šesto mesto.
Komenda Popotnik je zmagala več kot zasluženo, saj je premagala vse nasprotnike. Dobro so igrali vsi njeni člani, saj je na prvi deski Bojan Hribar osvojil zlato medaljo, prav tako Boris Skok na četrti, na drugi Gantar srebrno, na tretji pa Debevec bronasto. Druga je bila mlada zasedba Iga, tretji pa IBM iz Ljubljane. Sahara dogsi so bili naposled šesti. Trikrat so zmagali, vendarle štirikrat izgubili. Najbolje so igrali kapetan Franci Košir, ki je iz štirih partij zbral tri točke, Vavpetič in Vilma Nadvešnik pa iz štirih dve točki in pol. Ekipa Domžal tokrat ni igrala v prvi ligi, predvsem zaradi prevelikih šolskih obveznosti mlajših članov ekipe ob četrtkih, ko so potekala kola. Vrstni red: Komenda Popotnik 22, Ig 20.5, IMB 18, Komenda pogi 15, Vrhnika 14.5, Sahara dogs 14, MKK Podpeč 4.5 in BG71 Podpeč 3.5.
V	prvi ligi je med desetimi moštvi slavil Buscotrade Trzin 25.5, pred SS Bor Dobom 21 in DU Komendo 20.5, sledili so Črni graben 19.5, DU Kamnik in Višnja Gora-Stična s po 18.5, Železničar 17.5, Barob Smarca 17, Loka pri Mengšu 13 ter Dom in
agencija za nepremičnine 9. Pri Dobu sta se najbolje odrezala kapetan Edo Bohorč, ki je osvojil štiri točke in pol, Zoran Majcen pa štiri, oba sta odigrala osem partij. V drugi ligi je med osmimi ekipami zmagala Borovnica 20, pred drugo zasedbo Vrhnike 19, tretji je bil Mengeš 15. Celotno ligo je tudi tokrat vzorno vodil državni sodnik Franc Poglajen.
Domžalski turnirji
v
Tri zmage Cepona
Na septembrski turnir v pospešenem šahu se je odzvalo 27 ljubiteljev šaha, Premočno je zmagal Ljubljančan Dušan Čepon 6.5, sledili so Bojan Hribar, Boris Skok, Petra Grošelj, Ggradi in Remetič s po 5 ter Spela Grehek 4.5. Tudi na oktobrskem turnirju je zmagal Čepon 6.5, pred Ivačičem in Jazbecom s po 5.5, ter Debevcem, B. Skokom, Zupancem in Pavlo Košir s po 4. Sodelovalo je 16 udeležencev V novembru je tokrat tesno slavil Čepon, saj je osvojil 6 točk, enako kot drugo uvrščeni B. Hribar. Kar precej pa so zaostali kamniški mojster Kragelj, Debevec in P. Košir s po 4.5 ter Vilma Nadvešnik, Ivačič, B. Skok, Banfi in Jerina s po 4. Sodelovalo je 19 šahistov, na turnirjih so odigrali sedem kol. Po oktobrskem turnirju je v skupnem seštevku domžalskih pospešenih turnirjev za leto
2011 vodil Bo^ Ivačičem 107,
an Hribar 153, pred
3, pr
Jazbecem 81, B. Skokom 76, Čeponom 71 in Vavpetičem 60. Na turnirje se je skupaj odzvalo 61 šahistk in šahistov.
Jože Skok
Gibanje, pomemben dejavnik v otrokovem življenju
Kolinasi, v bližini uradno najmanjšega mesta na svetu - Hum v Istri, čakalo istrsko kosilo. Pot po Istri se je nadaljevala na pokušino šampanjca v kleti bratov Grbac, kjer izdelujejo šampanjec po klasični metodi, ki izvira še iz Napoleonovih časov - ročno in butič-no. Na koncu pa je bilo kulinaričnim apetitom zadoščeno še z obiskom sejma istrskih tartufov. Lepo preživet dan in še ena nova izkušnja za naše mlade nogometaše, ki vsako leto naberejo kakšno novo mednarodno izkušnjo.
Dušan Balutto
Zakaj je gibanje tako pomembno v otrokovem življenju? Ker je to primerna potreba človeštva. Potreba po doseči nekaj, narediti nekaj, zadovoljiti nekaj ^
Normalen razvoj otroka sledi iz ležečega v sedeče stanje in iz sedečega v stoječe stanje telesa. Ko otrok stoji, zmore več, hitreje in bolj doživeto. Zato otrok nujno potrebuje gibanje. V gibanju, naj bo to sprehod, tek, plazenje, lazenje, plezanje, vodena dejavnost ali nevodena dejavnost, otrok postaja samozavesten. Zaveda se, da on nekaj zmore in bo, počasi, ponavljajoče, z občutkom in previdno. Vodene dejavnosti, predvsem kvalitetne vodene dejavnosti, lahko otroku doprinesejo tudi
karakterno stabilnost, lahko postane bolj odločen, bolj prepričan v to, kar počne, bolj samozavesten. In to je cilj dobre, vodene dejavnosti. Tisti otroci, ki v svojem otroštvu niso šli skozi fazo lazenja in plazenja, so zamudili priložnost v razvoju tistih mišičnih skupin, ki otroka gradijo v stabilnost, trdnost in spretnost. Zato spoštovani starši, bodoči starši, babice, dedki, vzgojitelji, učitelji, tete, strici ..., dopustite, da je »vaš« otrok umazan, naj se plazi, naj lazi pod stoli, mizami ^ Tako pridobiva na spretnostih, ki mu bodo kasneje v življenju prav prišle.
Mojca Grojzdek Predsednica ŠAD MAVRICA
■ lüU'ÜM
VSTOPNICA
TVD Partizan Domžale
Flowin se je uspešno prijel v naši ponudbi rekreativne vadbe. Zasedenih imamo vseh štirinajst vadbenih
blazin. Imamo zelo raznoliko vadbeno skupino, različne starosti in tudi različne telesne pripravljenosti vade-čih. In ravno tu se izkaže prednost flowin vadbe, saj si vsak posameznik lahko popolnoma priredi težavnost vaj svojim zmožnostim in počutju. Zato tudi ni nobenega problema delati polurno vadbo na flowinu. Vadbo vedno pričnemo z ogrevanjem. Sledi glavni del, ki je sestavljen iz šestih vaj. Vaje imajo namen razvoja moči
in krepitve sredice telesa (core stability), ki jo vsakodnevno rabimo pri naših aktivnostih. Seveda kot pri vsaki funkcionalni vadbi razvijamo tudi gibljivost, ravnotežje, koordinacijo in preciznost. Vse vaje se izvajajo le s težo in bremenom lastnega telesa na drsni podlagi in z drsniki za roke in noge. Ob zaključku naredimo še krajše raztezne vaje.
Že lansko leto se je ta zvrst vadbe izkazala za izredno kvalitetno vadbo, saj v kratkem času naredimo za naše potrebe vrhunsko vadbo. Če se bo zanimanje še povečalo, bomo za naslednjo sezono pripravili še kakšno dodatno vadbeno enoto, saj hočemo to kvalitetno vadbo ponuditi čim večjemu številu rekreativnih športnikov.
Primož
sportniko
FLOWIN
24	volitve 2011	s^^Smmk 30. november 20ii
		
PAMETNA REŠITEV
SDS 10+
100
Lovro Lončar
kandidat za poslanca na območju občin Domžale, Trzin, Mengeš
(4. vulilna enota ll.valltitF okraj)
plsfCe m/
JiHTiaJaiTipq rí^ílS '
pridružil se mJ
U J sJedite JTíí
I	Pravic na st In gospodarski ra^vp) sta tisti toč ki, na kater jli b d te me IJ11 a moje dePo poslanca,
Í	Vaš glas bam upravi £11 & strpn Im In do sled n Ent delom, p re dvsem pa s« bom zavzemal za:
i	- dohonča nje Izgradnje obvoznIce Želodnlh - Mengeš -Vodice
1	- ti Itrejše In enostavnejše pri dobivanje razif c nih dovoljenj in soglasij s stra n I
I	dría vn i|i In loka I n f li orga n p v
J	' boljšo javno prometno povezavo okoliških občin z Liubljano
I	- p r avič nost na vseh podrocjlii našega živi j e n J a
PAMETNA REŠITEV
Spoštovane volllke, c&nlenf volllci!
|nnwl|q nBjraitlčnejsjh iH«H[il(Hq »K^ wiBW med \\i\(ti iriEda ijt nemkr, (lamestapdq bi S® skušgiodgiKj fivnp na^KQtnqrJftSnuíl iHHrtiíBlnlhitdfiiUfflnitf np íií[]lii¥l[ii>KtrBÍar|a,
tudi	In patJ(Jii«ii koK rvak|qnJ«iJh£43lli, wvedn« loí^q a$«hTie hmdltMItioai:! lititagum^,
da K?[tvK3|Djnu>| rluvHjldaluF« la »Itnrc^isM parlnment. Inl«l Tun^tln npfTiii^tli|iive, pri nem pí vse firEMtčbfrnt rastan^fen^ vpfaünl? lenicIJIlD na vsem drugiMii, (e n^ proFf^amsha Nonhreteen ne. te aflktnkatTanJ ttWWK5ds.ít|eiHíclsíflírf|wi prneram pametnih rešitfliv, Katere punujamn v atrsukihSOS, KweiíeFil «iliM|učno ^ iBino-hPiWiTEhil pdECfnirt "fl liDiriuTeim (fpraaaiilft, (tstisrlin fe, lisem pn n^n, Iflaliis enn SBina ne lap^li^nn ludl ^ivecUiln. In Id še kaka 5tb|e,
Iskreno jpam, ds ba^te sinj ^as na Eehišnllh volthrah načne nDF mml, m. Sitranht Hvaležna Vani bova, □ba,^lTBiilia In [ain hlvatežna za niDiIraEtln pag^nii Hvata^ že v napt^J. SFČna!
Rotiert Hrovat
4. ynNlna enotA/lD. Unlllnl okraj (del Dbciiie HcniialB.Občtna 'IjjhBvfc:^ In abctna UojBfčaf
14
pišite mi
fo^Q rt. ^tamaiSsduJ
prfdružfte se mí
It (ÍP^y H'^nr. u » . C »OT/f. iira v (Tf
siedUe mi
Robert Hrovat
4
J
S^MMIK 30. november 20ii	volitve 2011	25
		
26	volitve 2011	s^^Smmk 30. november 20ii
		
uspešno Slovenijo!
m.

Marija Pukl
Zavzemam sei
ZA soclatno in pravno državo I ZA zaposlitven« možnosti delovno sposobnih! ZA pravice delavcev ter pošteno plačilo I ZA v«em dostopno Javno zdravstvo in iolstvo t ZA dostojno ži^jenje upokojencev, invalidov in socialno ogroženih ! ZA odvzem nezakonito príg rabljenega premoženja! ZA dsto in zdravo okolje!
ZA odpravo privilegijev nekaterih struktur zaposlenih in poslancev ! Odločno sem:
PROTI razprodaji skupnega premoženja I PROTI prhratizaciji v zdravstvu, šotstvu, vzgoji in kulturi I PROTI vplivu lobistofv In pomembnežev iz ozadja !
Zm enakopravnos'Xr solidarnoft In doveškjo dostojanstvo m se nvora^ boñti generacije^ zato v straiTki DeSUS ne tiamo dovoTllf nišenj» vs«Qa, kar so ljudj« s tvžavo pridahill.
Prepričana sem, da sem VAŠA prava Izbira za posfanko, zato dajte svoj gías meni,	^^_
Pojdite na volitve in obkrožite številko
Vb^ino ^ »m delala w gospKUar^ na vodilnih delovnih mestin. zaposlena sem bila v Heihmir tm Km porm^k^e	v trgovskem	dlrektofica imeJa na AiweAshi obau
In ^gíta^nlkd direktorja v junanje íjigctuln^kd flinil. lirnabi posainosvoijltvl ^pvenlje	podje^ v k^iteiwi sem ^ Cs trdo (feJ^le.. Aktivna iXd n^ pol)Q(neni podroi^ hcit
flanio predsedstva Zveze sindikabw Skwenq^r zadoáiena s deloviE In f tvtienjsk£ pcigq}E debvoev. Secbj siem s^^eAvQ v ÜtElnskiem svetu Obtine bom^le In prBdsedfUca Občinskega «Bnra DeSUB, V Donu upckojenoev Domíale sem Oanica svetB zsiioÓB. Aktivna sem v razlifnih dm^ih n podporra fJanica MedobCind«e^ dništ^s ¡nvslidciv Domžale.
Sem močna En stabilna osebnost z mnogo energije In zdravega razuma ter svobodnega duha.
Dragi volivci in volivke!
Obljubljam, da se bom borila za v^e, kar je v prid človeku in naravi I
o programu strank« DeSUS in aktivnostih lahko preberete na; www.desus.si
30. november 20ii
volitve 2011
27
28	volitve 2011	s^^Smmk 30. november 20ii
		
id c 13
tí y
¡5
o Al
Ë o
■OT;
Spn^v^f)« vofiiftiif fn vQiivcf;
Totff^t VM ™sBvar/am )tot h^fttfifißt irW ifl driwiri^iZibarsftt vttiitv^ v 11- v<tiitptrn oftr^ ((tif^n« JM&rtjrtij oti^rfi? Trjfn ¡n v^lM dtf oitifnt OATTr^a^t tfisnem biiegy Ksmnlikf Blütri^i vWAJ^nP I fiff/iiBvflimyic KS ^landra [iami^e fn KS Wente^'
R&Jen »em la, junija 1v Br&iicah. osnovro Sfllo in del gimnazije sem ohiskoval v Breiicah in srednjo icAo zakljuiil Iet3 I&e7 - v mednarodni ^oli E^itlanitic Clollege« v juznem Walesu V Velijii Biitaniji itorej sem si zdo zgodaj srečal s Kapitalizmom in britanskim demijkraticnim pijiiliinim sislemom). ¿iudij SBm nadaljeval na ^adbeni fskulteli v Ljubljani in konec lele 1574 postal univerzitetni diplamirani infenir gradbeni^tViS Sem Ereäno poročen in imam Eine.
Najprej aem aluzbovai kiot mlad inženir v Maribaru (Z^vod za urbanizem), naito v Ljubljani (Miva Celje), od le^a 197Q de le^a 1931 pa v Ctomžalah. Opravljal sem na lüge lajnika SKIS {aamaupfavne komunalne inlereane sKlupnos1j),bi semtehniäni direktor Razva^ega zavecia Damiale. Neka časa pred in po demokratičnih sprEineiiitah v Slo-venip 3em bil predaednik izvršnega aveta takratie Bvelike« Občine Domžale, kije zajemala sedanje ebäne Mengeä, Trzin. Domžale, Lukovir^a in Moravče s 27 krajevnimi skupncBtmi. VäaBU rmjega dela v Domžalah a^i bili te razvo^o najbolj
Anton PRESKAR ZA DRŽAVNI ZBOR
4. volilna enota - 11, volEDnl okraj
UBpeBni čaai obline Domžale {infrastruk-lurni prodam, aamopriapevki za gradnjo iol in vrtcev, Obrtna cona Trzin, Kulturni dom Uengea, itd.). Veliko sledov Bem pustil tako v Domžalah, Mengšu in Trrzinu kot tudi na vaeh koncih naBe države.
Nisem htajkunci, pač pa visoko strokovni delBvec z nBjdaljši m stažem v ot^fini kot delegal v občinski skupičini in svetnik v obfinBkem svelu, kjer sem ie danea avetnik LDS. Sem flan svela KS Simona Jenka Domžale, bi sem dolgoletni član fin ludL predaednik) dobrodelne organizacije Rolarv olub Domžale. Prav lako aem bi do pred kratkim član aveta Zavoda za iport Domžale in sem ¿lan vodstva športne unije Slovenije.
V svojem delu Be bom kljub svo| sta-roali zavzerrtal za mlade - prihajajoče
generacija, da bodo dobili zaposlrtav in ustrezno plačJo tar da bodo £im la±je reSavali svojo alanovanjske probleme. Seveda bom naprej aklivno dalal na pockočju medgenEradjskegB sodelovBn-ja m v skrbi za vae Sle vilčnejšo starejšo generacijo. »Spori za vse« je pomemben BlsirHnt v politiki EU (za razliko od vrhunskega športa) na po±o£ju z±avega življenja vseh generacij.
S avojim znanjem in izkušnjami bi kot poslanec v državnem zboru veliko doprinesel k njegovemu boljšemu delu v lah (eikih kriznih časih - predvaem pri urajanju prostora in varovanju okolja, gradbeništvu, stanovanjski gra±iji in državnih mveeUr^ijah. PrBpričan sem, da bi se znal tudi borili In izt>oriti za določana nujio potrabna državna ared-Btva za področje mojega volilnega okraja.
Večkrat sem se doslej oglašal v glasilu Slarmik kot predsednik Občinske organizacije LDS v občini Domžale, v lanskem letu pa tudi kot županski kanct-dat. Ljudje — včasih ludi povsem neznani — me dostikrat ustavljajo na cesti nn povedo, da se strinjajo z mopmi oziroma strankinimi pogledi, objavljenimi, v rubriki pod LDS. To mi je v veliko zadoščenje.
Član Liberalna demokracije Slovenija — LDS, aem vrsto let vse od Blejskega združitvenega kon^asa. Aktivno delam v stranki LDS v itdobromr in i»slabem« -ne prestopam v druge sbanke ali liste ob slabših volilnih napovedih, kol marsikdo v ndSl Občinski srtdinl In hjcfe na dr2avn«m nr^roju
Osebno nitem eslepi ^emikir fjfedsed-iifce sbankie Katannt Kresa I, ne prtjsnjih
predse±iikov Aniona Ropa in Jelka Kacina, sem pa «vemikti ideje Liberalne demokracije in znam misliti s svojo glavo I O le m - o tej idej smo se dos-likrai pogovarjali s pokojnim dr. Janezom Drnovškom, ki ja rad prltiajal na našo airanko in v l?omžale. aaj je imel tu kar nakaj dobriti prijateljev.
Prepričan sem^ da brez opcije LDS v državnem zboru v Slovenije ne more biti lisle prave DEMOKRACIJE^ SVOBODE, LIBERALNOSTI.
Naš voLIni program »S x 5« je zelo dober - podroben in konkrelan program lahko preberete na h1(p:^hrolitve2D11 Jds.sl. A povejte, kateri program od več kot20 nastopajočih strank na letošnjiti volrtvah na papirju m dober oziroma odltčenl
NOVA DELOVNA MESTA ENOSTAVNA DRŽA\M, PRAVIČNA DRŽAVA, ŽENSKE SO ZAKON, OBLJUBE IZPOLNIMO — to so samo nekateri poudarki iz našega programa, kije podrobno izdelan z opredelitvijo ciljev in potretmih aktrvnosb, da dosežemo te cilje.
Glede na številne uspehe LDS pri odgovornem vodenju države Slovenije, od demokratičnih sprememb v letih prejšnjega stoletja do danes, verjamem, da bo LDS na bližajočih se volitvah ostala parlamentarna stranka.
ZatQ iiričahujem vb£ glas zbjivg -ANTON f>RESKAR in oLDS^r p^^ itAV lika S na v^i^nK v^lilA^m
llsttCil v nad^U«. 12. 2011,
Ant&n PRESKAFt
S^MMIK 30. november 20ii	volitve 2011	29
		
30
volitve 2011
^MJJ
30. november 20ii
S^MMIK 30. november 20ii	volitve 2011	31
		
32	volitve 2011	s^^Smmk 30. november 20ii
		
30. november 20ii
volitve 2011
33
34
objave
^MJJ
30. november 20ii
Bog ni ustvaril oči, da bi jokale, ne jezika, da bi preklinjal. Ne srca, da bi obupavalo. Tam zadaj je še drug svet, tam daleč je drugo življenje, tja se napotim!
Ivan Cankar
V SPOMIN
Tončka Rode,
• A 1 • v« v
roj. Andrejčič
V četrtek, 17. novembra 2011, smo se na pokopališču v Domžalah še zadnjič poslovili od pokojne Tončke Rode, ki nas je zapustila v 82. letu starosti. Trpljenje je močno zaznamovalo njeno življenje, vendar se po svetopisemskih besedah trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami, ko bo Bog obrisal vse solze z naših oči. Nox praecessit, dies autem appro-pinquavit. Noč je minila in dan se je približal (Rim 13). Ko je nekemu znanemu slovenskemu kulturnemu delavcu umrla mama, je zapisal v svoj dnevnik pomenljive besede: »Draga mama, sedaj, ko te ni več med nami v zemeljski podobi, izgubljam tla pod seboj in noge se mi strahovito tresejo. Kaj vse bi dal, če bi me še enkrat oplazil lesk tvojih oči kaj vse bi dal, če bi se mogel še enkrat, samo še enkrat dotakniti tvojih zgaranih rok kaj vse bi dal, če bi ti mogel še enkrat, samo še en-
krat in enkrat samkrat storiti kakšno uslugo Kaj vse bi dal? O, vem, draga mama, da je to sedaj nemogoče, toda Božja ljubezen do človeka, ki tako razločno sije zlasti iz Svetega pisma Nove zaveze, ki ga po odlomkih prebiram vsak dan, je tako prepričljiva, da s smrtjo ne more in ne sme biti vsega konec.« To upanje pa naj ob zadnjem slovesu od pokojne Tončke Rode ponovno zaživi tudi v nas. Jezus Kristus, naš Gospod, nas prav v tem opogumlja z besedami: »Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.« Življenje imeti v izobilju pa pomeni imeti večno življenje. In prav to z vso močjo želimo naši dragi pokoj-nici, ki se ji zahvaljujemo za vse, kar je dobrega storila v življenju in jo še zadnjič pozdravljamo. Pokojničinemu možu Nacetu, sinu Andreju ter hčerki Poloni z družino kakor tudi svaku kardinalu dr. Francu po tej poti pošiljam izraze svojega sočutja in sožalja.
Ivan Kepic
IN MEMORIAM
Jože Vodlan
Na pokopališču v Dobu smo se v petek, 21. oktobra 2011, še zadnjič poslovili od gospoda Jožefa Vodla-na z Vira, Bukovčeva cesta 35. Bil je ustanovni in častni član Društva upokojencev Vir, ves čas zelo prizadeven, še posebno v balinarski sekciji, ki jo je pomagal ustanoviti in jo je več let tudi vodil. Tako so balinarji že pod njegovim vodstvom in tudi pozneje dosegali lepe rezultate, organizirali tekmovanja za balinarske sekcije DU bližnje okolice: iz Pre-voj, Domžal, Mengša, Kamnika in drugod. Skoraj na vseh tekmovanjih je tudi tekmoval ali pa sodeloval. Kljub visoki starosti - ali pa prav zaradi tega - je bil vzgled mlajšim, njihov vzornik in svetovalec.
Veliko svojega časa pa je posvetil tudi nabiranju zdravilnih zelišč, jih skrbno proučeval, si o njih nabiral znanje iz knjig, se o njih posvetoval z drugimi zeliščarji in s svojim znanjem in vedenjem o njih seznanjal nas, ostale člane DU Vir, ter ostale krajane, saj je s svojo zbirko zdravilnih zelišč vedno sodeloval na naših razstavah. Na razstave pa so ga vabila tudi druga društva. Ob njegovi zbirki, od rmana, trpotca, materine dušice, bezga, arnike, žajblja in še vse
ostale zdravilne rožice, se je vedno ustavilo veliko obiskovalcev razstave. Radi so ga tudi povprašali, katere izmed zdravilnih rastlin bi najbolje in najhitreje premagale oziroma pomagale pri njihovih težavah. Vedno jim je svetoval, a vsakemu tudi povedal, da bo moral s svojim načinom življenja sam pomagati, da bo zdravljenje uspešno.
Tudi sicer je rad svetoval in pomagal, kjer je le mogel in znal, zato ga bomo vsi zelo pogrešali. Za vse njegovo delo smo mu neizmerno hvaležni in mu od srca želimo naj v miru počiva, saj si je po prerani smrti žene in sina tudi sam želel, da bi se jima kmalu pridružil.
Hvala za vse, njegovim najbližjim pa iskreno sožalje.
DU Vir
PREDAVANJE:
Ajurveda in naše notranje ravnovesje
Sprostitveni studio REZis, Ljubljanska 24, Domžale četrtek, 1. december, ob 19. uri
Na predavanju nam bo dr. Lokesh približal 5.000 let staro vedo o življenju in nas seznanil s praktičnimi napotki ajurvede, ki nam pomagajo vzdrževati zdravje in povrnejo izgubljeno ravnovesje. S prepoznavanjem naravnih zakonitosti lahko sami uravnotežimo svoje telo, um in čustva. Ajurveda nas torej vodi k zdravemu načinu življenja in nam pomaga do boljšega počutja in zdravja.
Vstop prost.
Življenje sploh ni tisto, kar se zdi ^ Je le korak na poti k večnosti!
V mesecu oktobru nas je zapustila naša draga mami
Ol
)lga Gjorek
j. Žerdin, iz Ihana
roj
Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo mami spoštovali, jo imeli radi ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsako iskreno besedo tolažbe, hvala za vsak stisk roke ^
Njeni hčerki Darinka in Renata, zeta Janez in Ivo ter vnuki Boštjan, Gregor in Barbara
Ni te več na vrtu, več v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih jih ne bo nikdar.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenila naša draga mama
Ivanka Golob
rojena Rems, iz Nožic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje, sveče in darove za svete maše in cerkev. Zahvala
tudi urgentni službi ZD Domžale in UKC Ljubljana za hitro pomoč, pogrebni službi Vrbančič, g. župniku Lojzetu Hostniku in g. Štefanu Steletu za lepo opravljen obred in pevcem za čudovito odpete pesmi. Vsi njeni
Tako tiho skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 84. letu starosti sklenila naša draga sestra in teta
Vincencija Rahne
iz Rače 3
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Mirjam Pogačar Zajc, sestri Mari Peterka, službi Comet, gospodu župniku Juretu Ferležu za lep pogrebni obred, ministrantom, pevcem, praproščakoma, Zvezi borcev Dob-Krtina in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Kje so vajine moči, kje so vajine roke, srca naša so boleča, ker med nami vaju ni.
Vsaka solza tam na grobu naj vama sporoči, le počivajta v miru tam, kjer ni več bolečin.
20. decembra mineva deset let, odkar te ni več med nami
Peter Kočar ml.
iz Doba
23. novembra pa mineva eno leto, odkar si odšel
Peter Kočar st.
iz Doba
Težki so dnevi, ko vaju ni. Dvorišče je prazno, pa vendar smo mirni, ko pristopimo k grobu in se v mislih pogovarjamo z vama. Naj plamen svečke vama sporoči, da neizmerno vaju pogrešamo vsi. Hvala tudi vsem, ki se ju spomnite in pristopite k grobu.
Vsi, ki vaju pogrešajo
To jutro v meni ni zapela ptica. Le veter je potiho šepetal, ko jaz sem bil že daleč, daleč in sanje, dobre sanje le iskal.
(B. Zupanc)
ZAHVALA
V jesenskih dneh je odšel od nas
Tone Ažman
iz Doba
Hvala za pozornost, sočutje in podporo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, za spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje, maše in sveče ter stiske rok in besed tolažbe. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Nadi Hiti, njeni sestri Cvetki, dr. Tomažu Mušiču, zdravnikom Urgence Domžale in Onkološkega inštituta ter patronažni sestri Mari, za vso skrb in pozornost ter podporo njemu in nam v času bolezni in ob slovesu. Za vso izkazano pomoč se zahvaljujemo sodelavcem Količevo Kartona, VVZ Trzin in Bauhausa Ljubljana, sošolcem osnovne šole generacije 55/56, Gorski reševalni službi Kamnik, Športnemu društvu Dob, DU Naš dom DOB, kolektivu OŠ Dob in GZ Domžale. Hvala govorniku Luku Pušniku in GD Dob za spremstvo na njegovi zadnji poti, skupini Krt, župniku Juretu Ferležu in pogrebni službi Vrbančič pa se zahvaljujemo za lepo opravljeno pogrebno slovo. Hvaležni smo, da nismo bili sami.
Žena Silva, otroci Andreja, Boštjan, Anja in brat Janez z najbližjimi
V	mesecu decembru mineva deset let od tistega mrzlega dne, ko obstalo je tvoje srce. Ko gruda ledena tvoj grob je zakrila, solza ga naša je napojila. Če tudi v grobu preranem spiš, pa vendar si z nami še ti. Kot zvezda neskončna, tja do konca dni.
V	SPOMIN
12. decembra mineva deset let, odkar nas je zapustil
Franci Radkovič
z Vira
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Nisi se izgubil kot zven v t nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
T. Pavček
ZAHVALA
Tiho se je poslovil naš dragi mož in ati
Franjo Rihtar
iz Preserij pri Radomljah
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna hvala za pomoč sosedi Magdi, Brodarjevim, Minki in dr. Ložarjevi.
Žena Gizela ter Darja in Grega z družinama
Kogar imaš rad nikoli ne umre ^ Le daleč, daleč je.
(T Pavček^)
V SPOMIN
Minila so štiri leta, odkar je odšel od nas naš dragi oči in mož
Miro Grbec
iz Domžal
Srečujemo se ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
V	SPOMIN
V	teh dneh mineva deset let, odkar nas je zapustila naša draga mami
Pavla Rode
rojena RAHNE, z Račnega vrha
Hvala vsem, ki se je spominjate v molitvi in postojite ob njenem grobu.
Njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem tu, večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
Antonija Rode
z Rodice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v četrtek, 17. novembra, poslovili od naše mame, nam s toplim stiskom rok izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvala dr. Poloni Burja, dr. Mirku Omejcu, dr. Metki Zorc in dr. Lojzetu Pleskoviču. Hvala župniku Andreju Jemcu, g. Blažu Jezeršku, g. Janezu Kvaterniku, g. Tonetu Štruklju, g. Robiju Petkovšku in g. Janezu Celarcu za lepo opravljen obred, pevcem ter pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno zadnje slovo. Vsi njeni
Ko tvoje želimo si bližine,
gremo tja, v mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
22. novembra so minila tri leta, odkar te ni več med nami
Anton Rokavec
iz Domžal
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Pogrešamo te.
Vsi tvoji
30. november 20ii
objave
35
V skladu s 6. in 7. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), Občina Domžal e objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO TRŽNEGA PROSTORA IN STOJNIC ZA OBDOBJE JANUAR-APRIL 2012.
I.
Predmet javnega razpisa je oddaja v zakup tržnega prostora ter odprtih in zaprtih stojnic na starem delu tržnega prostora v lasti Občine Domžale, za obdobje januarapril 2012.
Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup za prodajo:
•	vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja,
•	živil in pijač, za katere so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln,
•	suhe robe,
•	izdelkov domače in umetne obrti,
•	cvetja, gozdnih sadežev,
•	raznih sadik,
•	izdelkov, ki so namenjeni promociji občine Domžale,
•	sveč,
•	galanterije in pletenin lastne proizvodnje,
•	drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo izdelkov od alinee a) do alinee i).
II.
Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje, razen v primeru, če gre za prodajo ekoloških živil ali prodajo izdelkov navedenih pod alineo j). iz 1. točke tega javnega razpisa, ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo.
Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi.
III.
Zakupnina za prodajni prostor za odprto stojnico znaša 5,10 € na dan, za prodajni prostor za zaprto
stojnico pa znaša 95,80 € na mesec. Za zaprte stojnice je možen samo mesečni najem.
Prosilec mora poravnati zakupnino pred začetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba.
IV.
Uporaba stojnic in tržnega prostora je praviloma možna od ponedeljka do sobote, in sicer od 8. ure do 17. ure, razen v času izredne prodaje, ko je možna tudi ob nedeljah.
Izredna prodaja se v obdobju januar-april 2012 odvija na določene dneve pred prazniki in sicer: 8. marec (prodaja cvetja) - največ teden dni pred praznikom, 25. marec - materinski dan (prodaja cvetja) - največ teden dni pred praznikom,
cvetna nedelja (prodaja oljčnih vejic, butaric) - največ teden dni pred praznikom.
V.
Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi.
Obrazcu morajo biti priložena naslednja dokazila:
•	kmetovalci: izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-M1D,
•	trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje kot tudi ostali trgovci: uradno veljavno dokazilo o proizvajalcu artiklov, ki jih želijo prodajati (npr. pri-glasitveni list oz. dokazilo o vpisu dejavnosti v sodni register),
•	drugi posamezniki: uradno
veljavno dokazilo, da sami izdelujejo predmete, ki jih želijo prodajati (npr. potrdilo o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno),
• prosilci, ki želijo prodajati živila živalskega izvora morajo predložiti tudi izpis iz evidence registriranih obratov, ki ga izda pristojni območni urad Veterinarske uprave RS.
VI.
Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. V primeru, da bo prijavljenih več interesentov, kot je zakupnih mest, bodo imeli prednost tisti, ki ponujajo kmetijske pridelke lastne proizvodnje. Ponudniki bodo pismeno obveščeni o izboru.
1zbranemu ponudniku bo izdano soglasje za prodajo zunaj prodajaln ter z njim sklenjena zakupna pogodba. Zakupna pogodba se sklene najdlje za obdobje januarapril 2012.
VII.
Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali pa jih pošljejo po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic za obdobje januar-april 2012.
Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur, na tel.: 01 72142-51.
_ Občina Domžale Župan Toni Dragar
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v decembru 2011
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
Černivec Alojzij, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
Srček d.o.o., Lukovica	vse vrste kruha in peciva ter vse vrste piškotov in testenin	torki, srede, petki, sobote
Globočnik Dušan, Radomlje	salame, klobase, šunke, pršut ipd.	sobote
Zavod Jerman, Vače	pečenice, krvavice, klobase, salame in dimlje-ni izdelki	srede, petki, sobote
Loboda Štefi, Domžale	različne vrste zelenjave	petki, sobote
V1-JA d.o.o., Žalec	sveče	četrtki, petki, sobote
Svetlin Nada in Viktor, Domžale	med in medeni izdelki	sobote
Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas	mladi in poltrdi siri, skute z namazi, jogurti, kislo mleko, smetane in ostali mlečni izdelki	sobote
Žmavc Anton, Bočna, Gornji Grad	med in medeni izdelki, pijače in žgane pijače lastne proizvodnje	srede, petki in sobote
Klemenc Katarina s.p., Litija	trajnice, enoletnice, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domači šopki rož, jagodičje, nasadi v posodah	3.12., 10.12., 17.12., 22.12., 23.12. ter 24.12.2011
Svetek Franc, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, kislo zelje, repa in kisle glave	torki, srede, petki, sobote
Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda	različne vrste zelenjave	sobote
Hauptman Martin, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave	sobote
Pevec 1da, Domžale	ročno pleteni copatki, kapice, rokavičke in nogavičke za dojenčke	3.12., 10.12., 17.12., 24.12. ter 31.12. 2011
Erklavec Valentin, Domžale	različne vrste zelenjave	ponedeljki, torki, srede, četrtki, petki, sobote
Ocvirk Petra s.p., Laško	različne vrste nogavic	3.12. 2011
Sašo Žaljec s.p., Domžale	sveče: nagrobne, elektronske nagrobne, dišeče in dekorativne	petki, sobote
Peterka Branko, Domžale	pletenine lastne proizvodnje	2.12., 9.12., 10.12., 23.12., 24.12., 27.12. 2011
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HlSA NEPREMIČNIN RE, d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. Tel. 040/414-141.
Ugodni TAXI prevozi! Domžale-Ljubljana (12 EUR), Domžale-Leta-lišče Brnik (15 EUR). BALTAZARS E. Stankovic s.p., Pot 27. julija 3,1241 Kamnik. http://www.taxikamnik.si.
Tel.: 031/713-421.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p., Preserje, Kajuhova
15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722 78 97, 041/689-840.
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149.
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo
ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel.: 040/268-090.
Inštrukcije matematike za OŠ, SŠ in G1M na vašem domu. Urbanija in Partner d.n.o., Škrjančevo 4a, 1235 Radomlje. Tel.: 040/168-454.
Pri vas doma učim varne UPORABE INTERNETA in RAČUNALNIKA (osnove, pisanje besedil, e-mail, naročanje preko interneta, objava fo-
tografij in člankov, uporaba digitalnih fotoaparatov, tiskalnikov, uporaba forumov ...). Tel.: 040/168-454.
Prodam brezova drva. Tel: 01/721 03 59.
Inštrukcije matematike in fizike v
centru Domžal. Tel.: 031/504-357.
Prodam idealne družinske psičke, pasme beagle, brez rodovnika, že cepljene in čipirane ter s potnim listom. Za oddajo bodo stari 8 tednov - za praznike ali konec decembra. Cena po dogovoru. Smo iz Domžal. Informacije na: 041/633-563.
Zimsko veselje za vso družino
Približuje se čas zimskih radosti na snegu; pestro ponudbo smučarskih in »snow board« tečajev za otroke, odrasle ter za celo družino ponuja Simon Kocjanc iz Domžal, izkušen učitelj smučanja, ki s simpatičnim nazivom svojega podjetja »Veselje - smučanje in rekreacija« priporoča, da izpopolnite tehniko smučanja in preživite aktivni športni dan. Privoščite si »all inclusive« družinske pakete na Voglu, ki vključujejo smučarsko karto, kosilo na smučišču ter učne ure deskanja ali smučanja. Novost: servisiranje smuči in snowboardov.
Simon Kocjanc je član Slovenske demonstratorske vrste deskanja na snegu, smučarski učitelj, učitelj teka na smučeh, v zimskem času organizira športne dni za otroke na Voglu, Kobli ali Senožetih in poskrbi za celovito ponudbo; smučarsko karto, učenje deskanja ali smučanja z licenciranimi izkušenimi učitelji, izposojo smučarske in deskarske
opreme ter spremstvo na smučišču. Pripravi tudi poligon za začetnike, poskrbi za toplo malico na smučišču in po želji organizira pravo smučarsko tekmo.
Novost v letošnji zimi so božično-novoletni tečaj deskanja in smučanja ter družinski all inclusive paketi na smučišču Vogel, ki vključujejo
smučarsko karto, profesionalne učitelje in hrano, po dogovoru pa tudi namestitev in prevoz. Novi paketi so primerni tudi za zaključene družbe in podjetja, ki so v tujini že zelo priljubljeni.
Več o veselju in športni rekreaciji si lahko preberete na njihovi spletni strani www.veselje.si.
(^manuPaktura 5o
^^	KfirjufobarnikijppnvUD
Hiša s stilom
T: 01 72 19 903
20% popust
za nakup ei^ega izdelka po vaii izbin"^
Pcfhid vH^ Zbn^njp efie^ i£ddkD Iz pumdM ImrriehLijiiiA páaliíiiin v b^viiii Hübt slilHti. PcfhEt U"abr4j£Lriii bb^Djii in nc wlju Ib nuhup par^ In- Ib ¡idallw, ki iift v Ac^iki prixliiji.
\^ljavnDst: 31.12.2011
Modni domek
T: 01 72 1 9
10% popust
za nakup enega fzdelks po va^l >zbin
i^ki^jiHi fa	»h^B'	FHhJlt*	Inh^ v 11 ^uH UjJt durak
Poti^ mt Ate^H LTlI Uj^jnJ Id rm £m lukAa. U sn » dctEKI piAlItr
Vel^aVjmstB 1.1 Ut» r
ftjpust tahIcD u/eljavilE v Manufaklkjmii tooHnah v Doniialati, Mestni 1jg 1

ZähvaliujefTiD » vam za zwe^tsbiä biš
sam Trgovina Jarše ^^^
v RIVAL TRADE, IOC TRZIN
ZUrave, morslGe posbstiDe tuci decembra na vaSih krožnMi.

Sioq nab lA^ vdnardnr ri vrad v n pimiiB	ndcq

bloi
z
nI
iEn lEnwiOL
pffiMlTiMfapnrW
E p—lty A |H
V Toni
V I
rbüv
ZHWl T
OAw n BIiibA^
HimF^!
nTrfan SrC]L n WirAi.
nvMiLLiii.
IB yjHw m a(a
id iiiliBiü ¥1iiA ri
mi
ifaa	unCmrf |h hi lui
ibne
SAM JAR&E
Fteserita cesta	1J5;5F^dcnilji
teL:01/7Z £B 800, feK 01/72 98 832
Galerija kopalnic in lesa
NOVO
Vabljeni keramične ploščice ^ liopalnišlio poliifitvosanitarna oprema kopalniški dodatki notranja vrata kljuke gotovi parketi -"s laminati vinil linolej pluta usnje i: zunanje talne obloge tapete -I-
A
S Center tehnike In gradnje CmuCe Q Q
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
PREPUSTITE SE OBDAROVANJU
199,90 EUR
Fotoaparat Nikon Coolpix 1120
IM,1 n«i hIHtovnIti UBi^	NIKHDR fHj. aptVni bjjm.
fS-CHtlinitnbilFr^LUl lukn, ndHpmnrtki W J JSCk^SO
PtMidia
^spodk^ VDrMwv^ [ri 11. [fci SL 2>tL