THE OLDEST and most popular slovenian newspaper in united states of america.
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Z& vero in n&rod — za pravico m resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO bRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA < V CHICAGI.
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO.
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
drŽavah
AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.).J28.
CHICAGO, ILL«, SREDA, 9. FEBRUARJA — WEDNESDAY, FEBRUARY 9, 1927.
LETNIK XXXVI.
voditGljem.-VlaK skočil s tira.
KANTONCI SO POSTALI NEZADOVOLJNI. — V NAN-ČANGU SE BO VRŠILA KONFERENCA GLEDE BRI-TIŠKE NOTE. KELLOGG SVARI VODITELJE NA KITAJSKEM, NAJ SE OZIRAJO NA DOMAČINE, ČE ŽE NE NA TUJCE IN KO NČAJO VOJNO.
Šanghaj, Kitajsko.—V Nan- i rang so se uprli narodni vojaki svojim voditeljem, podrobnosti!
0	uporu pa niso znane. To po- ' rodilo so poslali iz Nancanga j inozemci v Šanghaj, in sicer, da ' je vstaja izbruhnila že 1. februarja. V Xancangu je glavni -tan voditelja Kantoncev ge-nrrala Ciang Kaiseka. Isto poročilo se tudi glasi, da se bo v Xam'ang vršila konferenca, na
1	it en se bo razpravljalo o bri-
h ili, in o nadaljnih kora-! ;h, katero nameravajo zavzeti Kantonci napram Angliji.
Washington, D. C. — Dr->; vi i a 11 na vojna na Kitajskem • '-kfuli!je h interesom 30,000
''.cev med katerimi ;je Ji i' Amerikan.-(-v, ki se nahajajo Tia Kitajsko i, temveč Kitajcem samim je veliko v 1'var. Glede ia to, je priporočal državni vi jnik Kellogg kitajskim vodite! ;em, naj se sporazumejo in vzpostavijo v deželi mir. Amerika ponuja svojo; pomoč in zeli, da bi' tisti, ki i aajo usodo Kitajske v rokah priporočilo v p oštevali.
EVROPA GRADI BOJNE ' LADJE. /
$
V Evropi gradijo bojne ladje, zlasti Anglija je zelo aktivna in gradi najhitrejše par-nike, dočim Amerika- zaostaja daleč zadaj.
London, Anglija. — Evropa
polaga velike važnosti na to, da ima močno vojno brodovje. Domalega vse države gradijo, oziroma popravljajo, ali pa delajo načrte za zboljšanje mornarice. Le Zed. drž. v tem oziru zaostajajo.
Zlasti Anglija, ona je nedavno zgradila dve ladji najnovejšega tipa, po 35,000 ton. Novi ladji sta opremljeni s to- '
'QUAKER SHERIFF.'
Mrs. Frank Chase, katero vidimo na sliki, je bila izvoljena na mesto šerifa v KioVa okraju v Kansas. Njen soprog je doslej zastopal to mesto, ponovno pa ne sme biti izvoljen.
ŽRTVE POKLICA.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Chicago, III. — Proti Chica-gi vozeči osebni vlak je skočil s tira v bližini Downers Grove, k sreči pa ni bilo člo-v 'škili žrtev; potniki so se le močno pretresi 1 i in panika je nastala, ko se je vlak hipoma ustavil. Sreča je bila, da se vozovi niso prekucnili, temveč le skočili s tira. Potniki so se preselili na drug vlak in nadaljevali vožnjo. K vedla se je pre-i kava o vzroku nesreče.
ceno po požaru, ki je bil usodepoln tudi dvema gasilcema, ki sta prišla ob življenje.
Chicago, III.
V nedeljo
povi 1« palčnega kalibra, vsak Petnadstropno poslopje je uni-
naboj tehta 2240 funtov, odda ! se lahko po tri strele vsake f dve minuti. Zedinjene države nimajo ničesar podobnega tej j plavajoči trdnjavi. Anglija ima tudi napravljene načrte za najhitrejše ladje, katere bo zjutraj, kakor je že bilo na gradila v bližnji bodočnosti. kratko poročano, so pridirjali
Pakt, ki je bil sklenjen v gasiici na Dix cesto v bližini Washingtonu, menda nima do- Chicago ave. in Halsted cestej sti pomena, vsaj kar se Angli- kjer je gorelo petnadstropno ( .le tiče.	poslopje, last Metropolitan
Italiji in Franciji je po' kompanije^ washingtonski pogodbi dovo-j Ko so imeli gasilci že ogenj1 Ijeno to leto zgraditi bojno , Pod kontrolo in je gorelo le še ' ladjo — ali ladje do 35,000 ™ed štirimi stenami, kamor so ton. Obe državi si bodo poma-\ bli mogočni curki vode, se je gali stem, da" bodo zgradili zgodila nesreča. Stena proti vsaka po dve bojni ladji s 17.- I zapadu se je zrušila in kame-500 tonami. To bodo križarki, i nje je zasulo gasilce. W. Flynn, ki bodo nosili po osem ' 12 .star 55 let je bil ubit, zapušča
palčnih topov.
SMRTNA NESREČA NA LOVU.
Orland. 111. — Karl Jacob-son, star 13 let. se je nahajal s svojim šestnajstletnim bratom Roy-jem v bližini Orlanda na lovu. Rov je pa tako neprevidno ravnal s puško, fla je ustrelil svojega brata v glavo. Težko ranjenega so prepeljali takoj v bolnišnico, kjer je pa izdihnil, ne da bi se preje kaj zavedel.
-o-
ZOPET SAMOMOR MED DLJAKl.
Rochester, N. Y. — J. Morgan Derr -Tr., star 20 let, dijak na tukajšni univerzi, si je s kroglo končal življenje. Morgan je bil prijatelj Rigby Wile-ja, starega 16 let, ki je izvršil samomor, dne 2. jan.
-o-
*San Juan, Porto Rico. — Kapitan Tom Drake, se je v fukajšnem pristanišču ustavil s svojim 35 Čevljev dolgim čolnom, s katerim se nahaja na potovanju okrog sveta. Od tukaj odjadra proti Evropi, na potovanju se nahaja že dvain-dvaindvajset mesecev.
— Chicago, 111. — Tukaj se je vršila razstava avtomobilov, katero je obiskalo 200,000 ljudi. Za $12,000,000 so prodali razstavljenci; 300 novih mode* lov se je videlo.
-o-
Širite "amer. Slovenca"
POGfiEB JAPONSKEGA CESARJA,
(vdovo in dva odrastla otroka, j David Lynch, stai; 30 let, je za-- dobil težke poškodbe, katerim I je podlegel, čim so ga prepe-| ljali v bolnišnico. Tudi Lynch I zapušča vdovo in dva mala o-
__-troka. Težko je poškodovan
Tokio, Japonsko. — V pon- Carl Place- star ^ let, zlom-
deljek- večer se je začelo s «•*<> ima eno	Pole^ tfh
pogrebnimi obredi japonskega s0 še triJe drugi gasilci zado-cesarja Yosihito. Na mrtvaš-!bili težke Poškodbe; za delo kem odru je ležal že od boži-tne b«do več sposobni. Kako je ča. Pogreba se je vdeležilo en °2enj nastal ni znano; skodo milijon ljudi, to je onih, ki so cenij° na Po1 millJ0na dolar" korakali v sprevodu in tistih, [ jev'
o-
ko so stali sklonjenih glav ob u-licah kjer se je pomikal sprevod. Predno se je sprevod začel pomikati, je zagrmel prvi top — znamenje, da mora vse delo v mestu počivati! Prvemu je sledilo še 100 strelov. Krsto je peljalo šest nalašč za to odbranih bikov. Sprevod je bil dolg 3 milje in pol. Povodom smrti cesarja je bilo * 20,000 zločincev pomiloščenih; mnogo takih, ki so bili obsojeni na smrt, so dobili dosmrtno ječo. Ob priliki pogreba je bilo 100 oseb aretiranih.
-o- -
—	Manchester, N. H. — tukajšnem mestu imajo tako vročekrvne ljudi, da se tudi v zimi kopljejo. V nedeljo je sedemnajst tukajšnih plavačev prebilo ledenQ skorjo v reki, kjer so se potem kopali.
—	London, Anglija. — Va-Ieški princ bo v, jeseni zopet obiskal Zed. drž. 1. avgusta bo sel v Kanado, od tam pa v Ameriko.
TATOVI OLAJŠALI POSLANICA DRAGULJEV V VRED-..
NOSTI $40,000.
Pariz, Francija. — Egipčanski poslanik v Parizu je naznanil policiji, da so ga v hotelski sobi kjer stanuje obiskali tatovi in mu pobrali dragocenosti v vrednosti $40,000. Tatovi so baje dobro izvežbani mednarodni svedrovci, ki obiskujejo velika mesta in se naseljujejo le po boljših hotelih, kjer prežijo na svoje žrtve.
-o-
ITALIJA NI DRUGEGA KAKOR ENA VELIKA JEČA.
Pariz, Francija. — Francisco, Cainca, ravnatelj lista 11 Mondo, ki je ušel iz Italije, je rekel v Parizu, da je Italija ena velika ječa. O kakšni svobodi ni govora. 'Kdor se brezpogojno ne poda vsem nared-barn, ki jih je izdala fašistov-ska vlada, se ga smatra kot sovražnega yladi, in je kaznovan.
KRIŽEM SVETA.
—	Miami, Fla. — Preminul je v svoji zimski palači v starosti 75 let, Charles Deering, bivši predsednik International
Harvester kompanije v Chicago
—	Chicago, 111. — V našem mestu se bo to leto mnogo zidalo, kar se lahko sklepa iz tega, ker je bilo že meseca januarja izdanih dovoljenj za grajenje v znesku $21.873,100.
—	Chester, Pa. — Štiri osebe so utonile v Delaware reki, ko so z avto zavozile preko nasipa v vodo.
—	Atlanta. Ga. — M. M. Paschall iz Chicago, je iznašel napravo, ki ovira svedrovce pri vrtanju blagajn. Ko je svojo umetnost razkazoval v eni tukajšnih bank, so mu med tem časom tatovi izmaknili njegov avto, v katerim je imel več stvari v vrednosti $20,000.
—	Sturgeon Bay, Wis. — Joseph Keck, star 47 let, si je s sekiro nameraval odsekati glavo. Ta način samomora pa ni pripraven, zato mu ni uspelo. Ker pa je na vsak način hotel v krtovo deželo,: je zavžil strup. V kritičiieih nt arij a so ga prepeljali v jbolnišnico, kjer bo še mogoče okreval.
—	Key West, Fla. — Michael Culmer, ki je bil najstarejši človek v Zed. drž. je v soboto umrl v starosti 122 let.
—	New York. — Predvojna doba se vrača v New York- 13 unčni hlebčki kruha, se zopet prodajajo po 5 centov, kakor so se pred vojno.
—	Pittsburgh, Pa. — Standard Seamless Tube kompani-ja ima $400,000 škode, ko je ogenj uhičil del tovarne, ki je izbruhnil, ko se je vnelo olje, ki je kapljalo iz soda.
—	Chicago, 111. — William Meyers, star 28 let, 4468 West Jackson blvd.; je tožil Yellow Cab kompanijo, ker ga je pred dvemi .leti povozil avto omenjene kompanije; zadobil je poškodbe na glavi in je bil osemnajst dni v nezavesti. Tožbo je dobil, kompanija iriu mora plačati $-50,000» za poškodbe.
—	Elkhart, Ind. — Henry Vescelus, star 81 let, veteran civilne vojne, je streljal na kopico šolskih'otrok, ki so na njega metali kamenje in enega dečka težko ranil. Zagovarjal se bo pred" sodiščem.
.— Washington, D. C. — Leta-1926 je prišlo v Zed. drž. 2510 premogarjev ob življenje pri izvrševanju njih težke-kega poklica. — Na površje so spravili tekom leta 663,290,-000 ton premoga.
—	Bath, N. Y. — Umrla je Mrs. P. I^ennett v starosti 87 let. Zapustila je $10,000 vredno posestvo nekemu, ki ji je obljubil, da bo skrbej za osem njenih mačk, dokler ne poginejo. \
VODITELJ KANTONCEV.
Slika nam predstavlja generala Čiungminga, ki poveljuje kantonskim četam na južnem Kitajskem in je na glasu, da je eden izmed najbolj znanih kitajskih militaristov.
Iz Jugoslavije.
madjarska HOČE SPORAZUM Z JUGOSLAVIJO, POgodba Z ITALIJO NE POMENJA NOBENEGA ČLENA V VERIGI PROTI JUGOSLAVIJI. — DRUGE ZA-NIMIVE VESTI.
KONVENCIJA V MANILA.
Madjarska in Jugoslavija.
Posebni poročevalec bel-grajske "Politike" v Budimpešti je govoril z madžarskim politikom, ki ima tesne zveze z grofom Bethlen^m in zunanjim ministrom Valkom. Politik je izjavil, da madžarska pogodba z Italijo nikakor ne po-menja novega člena v verigi proti Jugoslaviji. Madžarska potrebuje izhoda na morje in nima sredstev, da bi si na lastne stroške uredila novo lastno luko: Jugoslavija še nima urejenega modernega pristanišča, zato ne preostaja Madžarski drugo, nego da se odloči za reško pristanišče, ki ga je bila pred vojno sama uredila. Ka-
i Ormožu, in so šli na ponočeva-nje v sosednjo župnijo Mala nedelja. Med Sovčani in Malo-nedeljčani je prišlo do običajnega prerekanja in domači fantje iz vasi Moravci so se postavili izzivačem iz Savec po robu. Moravski fantje, katerih je bilo le pet, a so bili oboroženi, so nadvladali Savčane, ki so niso dolgo hoteli-umakniti. Padel je nesrečen strel, zadel Franca Rakuša iz Savec, ki je bil vodja savskih fantov. Ko so videli tovariši, da je strel smrten in da zadeti ne bo nikdar več ustal, so ga odnesli mrtvega na dom, odkoder je bil odšel zdrav ter vesel. Prebridek udarec za starše, ko so videli v nedeljo
Aguinaldo, stari sovražnik
Strica Sama, mu je postal;mu z Jugoslavijo, od katere je prijatelj.' — Delegati zahte-! odvisen transitni promet na Re-vali, da se ddstrani QuezonaJ ko' Zato -ie poprejšnji spora-kot predsednika v senatu.
korkoli pa se bo pogodila z Ita-|SVOjega sina mrtve^a' ~ Ko bi lijo, bo to storila le v sporazu- fantl^ ze vendar enkrat sprevideli, kako gnusno in na »ostrej-
še sodbe vredno je ponočeva-nje, ki rodi izzivanje, prepire zum z Jugoslavijo nujno potre-!in v .velikih slučajih končuje s ben. Ko se bodo med Madžar- smrtjo!
Mami*, F. I. — Petindvajset ako ™ Jugoslavijo začela to-let je minulo, ko je gen. Emi-'stvarna pogajanja, bo javnost lio Aguinaldo, filipinski patri-!šeIe spoznala pravo stanje jot ,vodil svoje tovariše v voj- stvari.
ni proti Stricu Samu, ki je zagospodoval na Filipinah. Od tedaj n?prej je bil Aguinaldo, eden izmed najhujših sovražnikov Strica Sama. pa. prijatelj Zed. drž., zagre-bel je bojno sekiro. Ta dogodek zaznamuje Stric Sam kot ena izmed največjih zmag, kar jih še dosegel od kar je zasedel otoke.
V Manila se je vršila .konvencija veteranov filipinske revolucije, l^atere se je vdeležilo 700 delegatov.
POZOR!	POZOR!
Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATIKE. — Vsi oni, ki so povpVaševali po njej in oni, ki jo še žele dobiti, naj^se obrnejo do nas in poslali jo bomo takoj!
"AMER. SLOVENEC" 1849 W. 22nd St., Chicago
Aguinaldo, ki je predsednik organizacije, je pri svojih tovariših jako priljubljen. Ko se je vršila volitev novih odbornikov, je bil enoglasno izvoljen predsednikom. Sprejeta je tudi bila resolucija, v kateri zahtevajo veterani, da se odstrani Manuela L. Quezona, predsednika filipinskega senata. Quezon je največji politični nasprotnik Zed. drž. Spri-jazpjenje Aguinaldoja z Zed. drž., je velikega pomena za
Kakšne pristase ima Radič.
Sombor, 19. januarja. — O-krožno sodišče je razglasilo ob Danes jefnabito polni sodni dvorani razsodbo predsedniku takajšnje radičevske organizacije Josipu Paliču in trem njegovim tovarišem. V obtožnici, ki se je čitala nad eno uro, se navaja, da so se imenovani obtoženci bavili z nepoštenim preskrbovanjem potnih listov v Ameriko. Sodišče je obsodilo J. Baliča na dve in pol leta težke ječe, njegovi trije tovariši pa so dobili eno leto, 6 mesecev7, oziroma dva meseca ječe.
-o-
Smrt našega uglednega moža
Nezgode.
V	torek, 25. jan. zvečer se je spodrsnil na tlaku na Sv. Petra cesti v Ljubljani natakarski vajenec Albin Berce in si zvini! levo nogo.—: Pri rezanju slame pri posestniku Kelblju v Mostah se je neprevidno približal slamoreznici devetletni šolar-ček Tonček D. Slamoreznica ga je butnila z glavo ob tla. Tončka so nezavestnega prepeljali v bolnišnico.
-o--
Smrt vsled kapi.
V	torek, 25. jan. krog pol 0. ure zvečer se je zgrudil smrtno zadet od kapi železniški inže-ner g. Nikola Kelitovič. Rajni je pod Avstrijo služboval po Madjarskem, po prevratu v Su-jbotici in pred leti je prišel v Maribor v državne železniške delavnice. Med uradništvom in
pri Sv. Rupertu v Slov. goricah.
Dne 15. m\ m. je umrl pri Sv. Idelavstvom je bil blagopokojni
Rupertu po kratki bolezni po- splošno priljubljen. Dosegel je sestnik-Vinko Pečko iz Gočove jstarost komaj 51 let in zapušča
ženo in dvoje otrok.
-o-
v starosti 59 let. Rajni je bil vzgleden krščanski oče, naročnik krščanskih časopisov, varčen gospodar in vzpodbuden
za vse sosede. Kako je bil spo pomirjenje razburjenih duhov, štovan in Priljubljen Pri vseh ki so na vse grlo vpili in zahte-
V mesecu katoliškega tiska ,' moramo vsi na delo za katoliški list Amer. Slovenec!
vali neodvisnost, ker so bili na-hujskani po Ameriki sovražnih agentih.
REVOLUGIJA NA PORTUGALSKEM SE SIRI.
Lisabona, Portuga isko. — V
soboto je izbruhnila v Lisabdni revolucija. Vojaki in mornarji so takoj^zastražili vhode v mesto; vse prebivalstvo je oboroženo. Prva dan so oblasti are-( tirale več oseb. Med aretiranci m. m. zvečer, je tudi zunanji minister. Ne- _ ~ ° kateri člani policije so se pri-'Ponočevanje s smrtnim izidom.
ki so ga poznali, je dokazal njegov pogreb,-katerega se je udeležila množica domačinov. Ostani mu ohranjen časten spomin med Ruperčani!
-o-
Na mrtvaški postelji med gorečimi svečami in belim cvetjem — je ležala, kakor bi spala, gdč. Hermina Fritsch, hčerka vpokojenega uradnika "Kranjske hranilnice," nečakinja pokojnega frančiškana-sli-karja patra Aleksandra Roble-ka in Ljudmile Roblekove. U-mrla je v cvetju mladosti dne
družili revolucijonarjem. Podrobnejše poročilo sledi, —o-
>
:— Pariz, Francija. — v Parizu bo "suša''. Ne vlada tam sicer , prohibicija, pač pa pomanjkanje vina. ,
Za pijančevanjem je po Slov. Štajerskem največje graje vredna razvada ponočevanja, ki tolikokrat končava s pretepi in poboji. V soboto, 15. m. m. se je zbralo 18, fantov iz vasi Savci, župnija Sv. Tomaž pri
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5.000 Din 10,000 Din
100 Ur 200 lir 500 lir 1000 lir
_________$ 9.45
___% 18.60
____$ 46.25
______$ 92.00
_________$183.00
.$ 5.20 .$10.10 $24.25
______________$47.50
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajno so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na: ^
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK < 455 W. 42nd ST„ NEW YORK, N. Y.

"AMERIKANSKI SLOVENEC"

Sreda, 9. februarja 1927.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in Dtjftarejii slovenski Ust y Ameriki.
f i Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razon nedelj, pQn-deljkov in dnevov po praxnilqli«
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave? 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
Telefon: Canal 0098* *—. _
Naročnina:
Za celo leto__$5.00
Za pol leta__2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _ 6.00
Za pol leta __ 3.00
The first and the oldest Slove nian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by?
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0098,
Subscriptions:
For one year . For half a year
Chicago, Canada and Europe: For one year 6.00 For half a year_ 3.00
&5.00 2.50
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov
uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate Ustu.
nja politika zahteva tudi zunanje-politično rezerviranost.
Tudi druge vzroke ima rezerviranost sov j eto v na Balkanu — rusko-italijansko prijateljstvo, ki je bilo dve leti steber ruske zunanje politike. Sedaj se je to prijateljstvo skaHlo in Rusija noče več plačevati političnih menic za svoječasno de iure priznanje s strani Italije, političnih menic, ki dovoljujejo italijanski politiki gotovo prostost v bližnjem Orieatu. Sovjetska politika je končno postala na Balkanu aktivna. Oficijelna
'Izvestija" ugotavljajo, da med sovjetsko Unijo in Jugoslavi- mi precej obširno dvorano, kjer
Entered as »?:cond class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Nagibanje Bolgarije k Jugoslaviji.
Bolgarski poslanik Todor Nedkov je podal novinarjem zanimive izjave glede nameravane pogodbe med Italijo in Madžarsko in o stališču Bolgarije na Balkanu.
Poslanik je izjavil, da je ideja balkanskega Locarna, o katerem se zadnje čase toliko govori, del velikega kompleksa, ki ga tvorijo razprave o poglobitvi miru na Balkanu. Glede tega vprašanja zasleduje bolgarska vlada strogo politiko miru. Bolgarska vestno izpolnjuje vse obveznosti, ki jih ji nalaga mirovna pogodba, in si je s tem zadobila zaupanje sosedov in sploh Evrope. To zaupanje in prijateljstvo ji daje edino možnost za življenje, namreč mir. Pomoč, ki jo daje Evropa in zlasti posojilo Društva narodov, je dokaz brezpogojne mirovne tendence sofijske vlade, ki jo splošno priznavajo.
Sofijska vlada je vedno stremela za tem, da odpravi vsa nesoglasja s sosedi in reši vse spore, kakor je to v skladu z določbami mirovne pogodbe. Ni ga dogodka ali napora, ki bi mogel Bolgarijo spraviti v drugo smer, kakor je ona, ki je tu začrtana. Narod hoče živeti v kar najboljšem razmerju z vsemi sosedi. Zlasti vežejo Bolgarijo razni skupni interesi z Jugoslavijo, kar je treba posebe naglašati. Vlada odklanja vsake vrste vojaške ali vojne pustolovščine. Njena vojaška sila je jedva tako močna, da* more vzdrževati red in mir v državi. Bolgarija je v smislu mirovne pogodbe popolnoma razorožena. Sicer pa ni ravno treba, da mora biti kaka država oborožena, da doseže svoje smotre. Vlada ima dovolj posla s tem, da zagotovi mirni razvoj države na znotraj in da sodeluje pri ohranitvi splošnega miru. Bolgarija bo tudi še nadalje ostala pri tej svoji politiki. Vsako stremljenje, ki gre za tem, da se nele ohrani, ampak tudi učvrsti mir na Balkanu, lahko z gotovostjo računa na podporo Bolgarije.
-o-
jo ni nikakih temeljnih diferenc v mnenjih. Prvič, odkar obstoji sovjetska Unija, je dovolil Čičerin jugoslovanskemu novinarju interview. — Razen italijftnsko-ruske ohladitve obstoje še drugi vzroki za aktivnejši nastop sovjetske Unije na Balkanu. Tudi tu se ne da zbližanje razložiti iz nasprotstva do Ru-munije. Konferenca v Odesi je ukinila rusko-turško napetost. V bližnjem Opentu si hoče sovjetska Rusija utrditi položaj, ali bolje rečeno, hoče si zavarovati v tem kotu mir. Posledica rusko-turškega prijateljstva je rusko-italijanska ohladitev in italijansko-rumunsko zbližanje. Prijateljsko razmerje med Rusijo in Jugoslavijo je postalo sedaj potrebno. Ob vratih Črnega morja hoče imeti Rusija svoj mir in se hoče čutiti varno. Kajti kitajski dogodki fee razvijajo in s stabilizacijo razmer na Kitajskem stopa v ospredje problem Tihega oceana. In tu si hoče sovjetska Rusija zavarovati svoje interese. To se more zgoditi pa le tedaj, če bo imela Rusija v Evropi zavarovan hrbet.
prenočišče. Tako, vidite, bi bil ta človek lahko tam na poti zmrznil ali pa ga kdo povozil. Ko bi vsaj ljudje pili le za potrebo.
Na> končno še omenim, da g. župnik Moder v Bridgeville in njegovi vneti farani gradijo sa-
feodo prirejali veselice in igre. Upajo, da bodo do spomladi že z delom'končali. Veselo bo takrat, ko bo zavihrala nad dvorano ko bo dogotovljena*— zastava. Rad bi bil navzoč. Pozdrav vsem naročnikom!
A. Jaksetich,
potovalni zastopnik A. S. -o-
sebno pa še pri dragih sorodnikih na Broadway, pri družinah John in Frank Papesh ter Steve Smrekar. V resnici je veselje bivati med tako prijaznimi in gostoljubnimi družinami. Tem potom se najtopleje zahvaljujem za vso izkazano mi postrežbo in naklonjenost ter vam kličem: Bog Vas živi!
Pričakoval sem, da me povabi Tong s hriba na kalifornijča-na, pa ga ni bilo od nikoder, imel sem pozdravov cel bušel za njega od tukajšnih naročnikov Amer. Slovenca, pa mu jih nisem mogel izročiti. Mislim, da se je ustrašil velikega snega ,in se je gorke peči držal. Mu
DELAVSKE, SLOVENSKE IN jP^v nič ne zamerim bo mogo-
NOVA ŠOLA! — JE GESLO I niči megla ne pa dim iz tovar-
Ruska politika.
COLLINWOODSKIH ROJAKOV.
Collinwood, O.
Nikar ne mislite, da vse spi v Collinwoodu, ker se že dolgo ni nihče oglasil iz naše cvetoče naselbine. Res je zima, a pri nas pa vse cvete — podamo se pa ne! To se reče, društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ. se ne poda — zlato kladivo bo tolklo po naši mizi.
Drugo, kar moram zavpiti na ves glas je to, da si je naša eol-linwoodska fara nadela nalogo, ki jo bo — ker jo more, tudi izpeljala. To je, da bo povečala svojo cerkev in zidala poleg šolo. Nekateri pravijo, naj se cerkev podere in novo zida. Sklenili smo, da bomo cerkev podaljšali in zraven delali večjo šolo, da bo odgovarjala vsem razmeram. Prvo kar nam je treba je to, da se združimo skupaj in ne cepimo na dve strani. Nekateri že sedaj hočejo, da bi'se delala šola tudi na
Od Moskve do'glavnih balkanskih mest je dolga pot. Ruska revolucija je pretrgala vse tradicionalne vezi s slovanskima	. državami. Za panslavizem je Rusija umrla. Internacionalna severni strani kar pa zaenkrat sovjetska Unija miselno nasprotuje panslavizmu enako, kakor1 ™_m?rem°[ SkIeml° se Je od nasprotuje panislamizmu. Dve leti sta že pretekli, ko je stopila sovjetska Unija deloma v veliko evropsko politiko. Tekom teh dveh let ni napravila nobenega aktivnega koraka, da zopet vzpostavi zveze z Balkanom. To je tembolj značilno, ker sovjetska vlada še sedaj ni resignirala na Besarabijo in razume rešitev tega problema le na ta način, da bo nekoč svetovno-politična konstelacija prisilila Rumunijo, da ugodi ruskim zahtevam.
niških dimnikov, kajti iz teh se zdaj le malo kadi, ker jako slabo obratujejo in je veliko ljudi brez dela.
Vreme je tudi tukaj nestanovitno. To pa povzroča razne bolezni, zlasti otroci so zelo prizadeti in silno kašljajo.
V Pittsburghu je veliko število naših rojakov, največ Be-lokranjcev. Na smeh mi je šlo, ko me je neka ženska vprašala, če sem jaz "Črni Kranjc." Začuden jo pogledam in se z ruto obrišem po obrazu, mislil sem namreč, da sem se pri vožnji na vlaku po obrazu namazal. To pa je ženica opazila in mi pojasnila, da so v mestu dvojni Kranjci, v*si pa so dobri, prijazni in tudi izobraženi ljudje. Da je to resnica, sem se kmalu prepričal, kajti dobil sem veliko število novih naročnikov. Vsem naročnikom in tistim, ki so mi šli na roko in mi pomagali do uspeha, prav prisrčna hvala!
Obiskal sem tudi bližnje pre-
DRUGE VESTI IZ JU2NO-V2HODNEGA OHIO.
Bridgeport, O.
Mogoče bo kdo mislil, da je Slovence v Bridgeportu zima pobrala, ker že dolgo ni bilo nobenega glasu v Amer. Slov. iz naše naselbine. Pa temu ni tako, še vedno životarimo in se ukvarjamo v borbi za vsakdanji kruh, eni po premogoro-vih, drugi po tovarnah, da tako poskušamo zadovoljiti potrebam vsakdanjega življenja. Postaja pa zopet težavnejše, ker tukajšni premogorovi so začeli omahovati v obratovanju, dela se komaj polovico časa, vsled tega gledamo z opravičeno skrbjo v prihodnost.
Ker se mnogo govori tudi o štrajku prihodnjega aprila ko poteče plačilna lestvica, in je malo upanja, da bi prišlo mirnim potom do sporazuma med družbam in premogarjem.
Živimo v predpustnem času, kakor čujem bomo imeli vendar eno ohcet ta predpust. — Ostali fantje in dekleta se pa nič ne zmenijo za zakonski stan. Ne vem, ali je vzrok premalo ljubezni ali premalo dolarjev, mogoče oboje.
Članice društva sv. Ane št. 123 KSKJ. pa pravijo, da mora v pustnem času vsaj enkrat lušno biti, žato^ae z vso vnemo
če kedaj lepša prilika, vidimo.
.da se
3l€3DS
Obiskal sem tudi naše slovensko ameriško Brezje v Le-montu ter pomolil pred milo podobo Marije Pomagaj. — Skromno je njeno svetišče, a napravi na obiskovalca globok vtis, počuti se,..da je na vzvišenem mestu, kjer nebeška mati deli dobrote svojim otrokom. Res ni ga lepšega kraja na svetu, kot je Marijina cerkvica.
Pomudil sem se nekaj uric pri prijaznih oo. frančiškanih, ki so vsi navdušeni za čast Božjo in blagor slovenskega naroda, pomalem a sigurno napredujejo v svojem cilju, vidi se, da je pomoč božja pri njih. —-Tem potom se naj iskrene je zahvaljujem za gostoljuben sprejem in postrežbo ter uljudnost vsej samostanski družini, oso-bito pa č. Fathru Johnu in Fra. Benedict Hoge. Poslovil sem se z mirnega doma oo. frančiškanov z željo v srcu, da bi jih za-mogel še večkrat obiskati.
Rodoljubni . pozdrav vsem katoliškim Slovencem in čitate-ljem Amer. Slovenca!
Mihael Hočevar.
DRZNA TATVINA V NEMŠKEM HOTELU.
V nekem nemškem hotelu v pripravljajo" na veliko maške- Lipskem se je pripetila prošle radno veselico, ki jo prirede na
Z ozirom na mladi ukrajinski nacionalizem bi bilo za Moskvo nemogoče opustiti misel na Besarabijo. Toda ni je tako velike stvari, ki bi se ždela sovjetski Uniji vredna vojne. Rusija prepušča rešitev besarabskega problema razvoju dogodkov. Ni samo Besraabija, ki loči Rumunijo in sovjetsko Rusijo, kajti v Moskvi smatrajo Rumunijo le za končno točko verige Rusiji sovražnih obrobnih držav, za najvažnejše opira-lišče proti Rusiji naperjene angleške politike. Glavni cilj ruske politike bi moral biti vsekakor, da si zavaruje hrbet z Jugoslavijo in da zabije klin v Malo antanto. In kljub temu — ko je julija lanskega leta napravil Belgrad prvi poskus, da se približa sovjetski Rusiji, se je postavila Moskva na odklonilno stališče. Rešitev besarabskega problema, ki bi se dala uresničiti z obkrožitvijo Rumunije, je vse preveč zapeljiv cilj. Toda v Moskvi ne marajo preveč za Balkan. Preveč riskantne so obveze, ki bi jih balkanska politika naložila obema državama. Konstelacija je preveč negotova. Da, sem ter tja si v Moskvi niti ne žele rešiti besarabskega problema v ruskem smislu. V notranji politiki sovjetske Unije je zmagala struja, ki trdi, da se da socializem uresničiti tudi v eni sami državi. In ta notra-
strani cerkvenega odbora in [drugega. Dela se prav slabo, drugih koiektorjev, da se skli- ljudje so pa zelo prijazni in so če shod, ki se je tudi vršil dne'mi v vsakem oziru pomagali,
pustno soboto, 26. februarja v Boydsville dvorani. Obetajo nam vse mogoče zabave in postrežbo. — Drugega nam ne kaže, kakor udeležiti se vese-mogarske naselbine. Tukaj so ijce. Gotovo bo res, kar trdijo, rojaki zelo oddaljeni drug od fcer vemo že od prejšnih prireditev, kaj znajo naše ženske
3. februarja. Na tem shodu so govorniki pojasnili vse potrebno. Shod se je vršil v Slovenskem domu -na Holmes Ave. .
Končam z željo, da bi farani storili svojo dolžnost in podpirali dobro stvar ter po svoji moči prispevali k skladu za cerkev in šolo. —- Pozdrav!
John Mesec.
-o-
PISMO S POTA.
Pittsburgh, Pa.
Večkrat sem že slišal in bral, da v mestu Pittsburgh ni videti neba, ker ga zakriva gosti dim, ki se dviga iz velikih tovarniških dimnikov. Radoveden sem bil in sem komaj čakal, da sem skočil z vlaka na postaji. Ko pridem na ulico, sem takoj uvi-del, da je resnica, kar ljudje govore in pišejo o Pittsburghu. Vse je bilo odeto v gosto meglo, da bi jo lahko z nožem rezaljn v vreče basal. A to je bila v res-
za kar jim izrečem na tem mestu: lepa hvala!	- •
Ne bom pozabil, kako sva z Mr. Petrom, prav prijaznim fantom, ki me je spremljal, lezla po griču navzgor. Ko se je že zmračilo sva šele prišla na to, da sva pot zgrešila. Kar leževa naprej po trnjevem hribčku in končno vendar prideva do nekih dobrih ljudi. Tukaj so nama postregli s kupico "ruj-nega," nakar sva pot nadaljevala, dasi je bilo že pozno. Ko tako hodiva dalje, sva v temi zapazila nekaj človeku podobnega, ležečega na zmrzlih tleh. Preiskujeva in vidiva, da je v resnici človek,— navlekel se ga je in obležal. Pa smo mislili, da prohibicija vlada po celi A-meriki. Že ne more biti res. To se je zgodilo na poti iz Bridgeville proti cerkvici sv. Barbare. "Bolnika" pobereva in ga vzame va seboj in naj deva za njega
in dekleta ob enakih prilikah.
Koncem meseca januarja smo iqjeli veliko povodenj, ki je napravila veliko škode. Slovenci, hvala Bogu, nismo bili prizadeti to pot.
Rojak Jos. Hočevar ml. se nahaja v bolnišnici sv. Jožefa v Wheeling, W. Va., kjer se je moral podvreči težki operaciji, katero je srečno prestal.
Rojakinja Terezija Gregorčič se nahaja pa doma v boljii-ški postelji. Obema želimo kmalu okrevanja in ljubega zdravja. Pohvaliti pa nioram letošnjo zimo v našem kraju. Snega še nismo videli letos dosti, večjidel lepo gorko.
Ko sem se mudil meseca jan. v Jolietu na zborovanju gl. odbora KSKJ., se mi je malo čudno zdelo, ko smo gazili sneg in !se zavijali v gorke suknje, pač velika razlika v tej oddaljenosti. Vsekakor sem se pa prav zadovoljnega počutil med prijaznimi jolietskimi rojaki, po-
dni neobičajno drzna tatvina. Neki v tujsko knjigo za trgovca vpisani gost, je oprezoval in izbral izmed navzočih gostov najprimernejšega: okradel je nekega Američana ter mu odnesel dragocen nakit, vreden nad $2,000,000. — Tatvino je izvršil na ta način, da se je dal premestiti iz višjega nadstropja v nižje, kjer je vdrl v sosedno sobo, nato pa zapustil hotel v zgodnjih jtitranjih urah, ko je gost sladko spal in se ni nikomur v poslopju sanjalo, da odhaja lopov s tako bogatim plenom. Tat je seveda policiji ušel.
-o-
Zlata poroka.
V Št. Vidu pri Lukovici sta slavila zlato poroko g. Josip Rus in njegova žena Marija v krogu svojih otrok in mnogo-brojnih potomcev ter prijateljev svoje ugledne hiše. Jubilant g. Josip Rus je vzgleden gospodar v svojem kraju. Deloval je dolga leta kot prvi občinski svetovalec in ustanovil pre-koristno Posojilnico, ti jo še vedno vodi kot vesten in izkušen načelnik. Gostilničarji so ga večkrat izvolili za predsednika svoje zadruge, kakor tudi druga narodna in človekoljubna društva.
Ene sorte tiči skupaj lete . . .
(Prispevek.) — Dragi Mimogrede, ali si videl, kako je 2ar-kometar hitro zapihal, ko si o-menil, kaj bi bilo, če bi fond zavetišča zafučkal kak slov. duhovnik? Kako se je hitro potegnil za liberalce! To priča, da liberalčki in socialisti v sporazumu vlečejo slovenskega delavca v Ameriki za nos. Chi-caški socialisti in newyorski liberalci so ene sorte tiči, ki skupaj lete . . .—F. S., Cicero.
Milwauski "Vestnik" je list, ki se imenuje samega sebe na jprvi strani na vrhu po angleško "Educational Weekly." Tudi njegov urednik ekskomunist, zdaj menda socialpatriot, se kaj rad tolče po svojih prsih, da s svojim Vestnikom na debelo izobrazbo prodaja. Ta list je v svoji 5. številki t. 1. prine-sel sledečo vest, ki se indirekt-no nanaša na žensko društvo, ki je 23. jan. imelo svojo prireditev v Milwaukee. Med drugimi stoji pisano v Vestniku tudi to-le:
"Zadnjo nedeljo je bil naznanjen tukaj nastop nekega Tončka iz Clevelanda, ki je velik predsednik in obenem tudi pogrebnik. Napovedano je bilo klobasanje na debelo. Mož je baje lepo govoril; tako so vsaj mislili tisti, ki ne poznajo pred omenjenih naših Mick, Nežk, Katere in Franck, ali kakor jim je že ime; to ga dajo v. žakelj z lahkoto. Kadar pričnejo one s svojimi "spiči," tedaj bi bilo potreba dobiti bru-sača, da jim jezičke popili.
Kaj je sedaj z zvezo, mi ni znano. Slišal sem, da se bavijo sedaj z vprašanjem glede imena. Nekdo je baje svetoval, da bi se imenovala kukavice, toda bodoče Članice niso pevke, zato je nekdo drugi predlagal, da bi se imenovale kavke, s čemur se jaz popolnoma strinjam. — Toraj, živele kavke! Živela nova zveza vseh sitnih in zbadljivih.—Poslušalec."
Vsakdo, če le hoče biti pravičen, mora priznati, da je slovenska žena v Ameriki bila še vedno prva pri delu za napredek društev itd. To pri svojih ženskih društvih, kakor tudi moških. Pa pride "Vestnik" in začne smešiti slovensko žen-stvo s "kavkami!" Zares, some educational weekly je mihvau-ški "Vestnik." Ampak mi vemo, kaj je vzrok. Te žene, katere Vestnik obklada z imeni "kavke" itd., so bile članice dr. Ane KSKJ. Katoliške so! In
sv.
to pa "izobraževalni" Vestnik ne more prenesti, da bi ne zabavljal. Radovedni smo, če u-rednik ali pa kdo drugi otl Vestnika tiftli s kavkami obdaja slovenske žene, kadar od njih naročnino sprejemajo?! 2ene, ve si pa zapomnite, kako ljubezen do vas goji "izobraževalni" Vestnik!
Pri zdravniku. Zdravnik: "Ali ste že bfli pri kom?" — Bolnik: "Pri lekarnarju sem že bil!" — Zdravnik: "In kako oslarijo vam je on svetoval?"— Bolnik: "Da naj grem k vam."
AMERIŠKI INDIJANCI.
II.
Asimilacija rdečekožcev.
V normalnem teku zgodovinskega razvoja treba stoletij, predno se nomadni (ko-čujoč) narod privadi k življenju naseljenega civiliziranega naroda. Preselitev Indijancev v rezervacije se je izvršila v razmeroma kratkem času in le malo izmed indijanskih plemen je pokazale veliko sposobnosti za asimilacijo. Na drugi strani se je pokazalo, da so Indijanci, čim so prišli v dotiko s civilizacijo, nenavadno dovzetni za bolezni, zlasti za tuberkulozo, koze in o-sepnice. Zavživanje alkoholnih pijač je tudi imelo na Indijance vničevalen vpliv. /
2e leta 1903 je predsednik Jefferson pisal: "Resnično, končni pokoj in sreča za Indijance bo v tem, da se njihove naselbine pomešajo z našimi, #da se slfrižamo in postanemo en narod." Kasnejši razvoj je pb-trdil Jeffersonovo prorokovanje in dandanes čistokrvni Indijanec hitro izginja. Cas in civilizacija nadaljujeta svoj tragiki vpliv na prvega Amerikanca. Dočim je bilo 1. 1906 v imeniku Cherokee, Creek, Choctaw, Chickasaw in Seminole piemen, tvore-čih takozvano "petorico civiliziranih plemen, 101,785 duš, živi dandanes le 9100 čistokrvnih članov teh plemen. V splošnem pa je indijansko prebivalstvo naraslo v zadnjih desetih letih za 4 in pol od sto. — Moderne zdravstvene metode življenja in boljša zdravniška in bolniška oskrba so očividno znižale mortaliteto, ki je že pred
kratkim ogrožala severoameriškega Indijanca s popolnim poginom.
Izmed 349,595 Indijancev, ki jih je bilo v Združenih državah 1. 19^6, jih je bilo v državi Oklahoma nekaj čez 120,000, v A-rizoni skoraj 44,000, v South Dakoti čez 24 •tisoč, v državi New Mexico čez 22,080, v Kaliforniji skoraj 19,000, v Minnesoti čez 14,000, in v Montani čez 13,000. Izmed preživelih plemen spada k plemenu Cherokee 42,000 duš, Navajos je 27,000, Choc-taws 19,000,* Creeks 11,000 in Seminoles 3000. -
/
Uprava indijanskih zadev.
Odnošaji federalne vlade z indijanskimi -plemeni so se dolgo časa uravnavali na podlagi pogpdb. Prva pogodba, o kateri
znamo, je bila sklenjena 1. 17f8 z Delaware Indijanci. Od tedaj je bilo sklenjenih 370 indijanskih pogodb. Nikaka pogodba ni bila sklenjena po 1. 1871, ko je kongres določil, da "nobeno indijansko pleme v o-zemlju Združenih držav ne sme biti priznano kot neodvisen narod oziroma pleme, s katerim bi Združene države sklepale pogodbe."
Položaj ameriških Indijancev je bil od tedaj spremenjen od neodvisnih plemen ali narodov v varovance (wards) federalne vlade, ki se poslužujejo svojega indijanskega urada (Office of Indian Affairs) kot varuha vseh Indijancev z. omejenimi pravicami
Leta 1887 je bilo indijanskim plemenom dovoljeno, da si smejo osvojiti zemljišča v skupno last. Ta skupna zemljišča so bila
parcelirana in posamezniku je bil poverjen del skupne zemlje v užitek za 25 let, po preteku katerega roka je dobil zemljo v svojo popolno last s pravico prodaje. -— Skoraj 206,500 Indijancev je tako dobilo svoja privatna zemljišča, v skupni površini približno 40 milijonov akrov, vrednih pol bilijona dolarjev. Skoraj 118,500 Indijancev ima še vedno upravičenih do podelitve zemlje v popolno last. Indijanci, katere smatrajo za kompetentne, oproščajo od federalnega varstva. Dandanes približno tretjina ameriških Indijancev ni več pod varstvom vlade.
-o-
V mesecu katoliškega tiska moramo vsi na delo za katoliški list Amer. Slovenec!
3
Sreda, 9. februarja 1927.
'AMERIKANSKI SLOVENEC"

asssa
Zapadna Slovanska
D S K V E K, COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Bcrwind t ve., Pueblo, tfolo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin C t., Denver, Uilo. Tajnik: Anthony JerSin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Gram, 5117 Emerson St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. -
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe.pa na predsednika porotnega odbora. Proi-nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške
nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika*
SIROM SLOVENIJE.
7
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor želi postati član zveze, naj ae oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osesi oaeb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOl


DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA.
IZ URADA TAJNIKA DRUŠTVA SV. MIHAELA ŠT. 22
Z. S. Z.
Tooele, Utah.
Članom in članicam našega društva se uradno naznanja, da od 15. februarja dalje ne prevzamem več nobenega ases-monta na domu, plačuje se le na društvenih sejah, ki se vršijo vsakega 15. v mesecu in sicer v Lake View Club dvorani. Red mora biti. Društvo šteje 85 članov, na sejo jih pa pride po pet. Asesment pa pošiljajo k meni po otrokih, a navadno le prepozno, pa če cisto ne brez opomina. Danes, ko to pišem, še i 4 članov ni plačalo, asesment iJi pa bil moral biti že odposlan na glavni urad. Na ta način mi ni mogoče držati točen račun in pošiljati asesment na gl. urad, kakor to zahtevajo pravila.
Obžalovanja je vredno to, da imamo pri društvu člane, ki se samo enkrat, kvečjem dvakrat na leto prikažejo k društveni seji, kujejo pa društvene seje doma za pečjo, potem pa huj-skajo proti vsaki dobri stvari, ki je v korist društva. Bratje in sestre, vedite, da to ni zavarovalna agentura, temveč bratsko, podporno društvo, kakor bomo za njega delali, takšnega bomo imeli.
Toraj bratje in sestre, storite svojo dolžnost in udeležujte se društvenih sej. S tem boste veliko dela prihranili meni in jaz
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place. Chicago, 111
Dr. ST. F. BONK
dentist
Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do
5 pop. in od 7 do 9 zvečer.
4231 Archer Ave., pol. Brighton P*k
Tel.: Lafayette 1544.
se bom lahko držal pravil in po njih ravnal. Ako pa vi ne spolnjujete svojih dolžnosti, se tudi jaz ne morem držati tako, kakor zahtevajo pravila. Kdor ne more priti na sejo, naj plača po kakšnemu prijatelju, ki se seje udeleži. Prosim pa, da tisti, ki ostanete vedno dolžni od meseca do meseca, bolj redno zanaprej plačujete. Do 24. vsakega meseca mora vsak imeti svoje asesmente plačane in sicer do sedmih zvečer. Ako tega ne stori, posledice naj si sam sebi pripiše. Pravil in društvenih sklepov se moramo držati. Le ako vsi spolnujemo društvene dolžnosti, bomo prišli do napredka — med nami bo vlada-, la bratska sloga in društvo bo rastlo, obeta se mu še lepša bodočnost.
Frank Ambrose, tajnik.
-o-
Rojaki, zavedajte se, da se nahajamo v mesecu kat. tiskal Agitirajte in pridobivajte novih naročnikov!
NEKOUKO IZVODOV KNJIG MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 1927
imamo na razpolago. Kdor jih želi dobiti, naj jih takoj naroči. — Cena je $1.00 in 10c za poštnino.
Knjigarna Amer. Slovenca, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
POZOR!!!
Najbolj priznana in pohvalna zdravila po širni Ameriki, v Ca-nadi in v starem kraju, katere prodajem že nad 20 let, kakor Alpcntinkt^ra proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslintinktura proti sivim lasom, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid proti Reumatizmu, trganje in kostibol« Vsake vrste tekočine in ma žila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, prištove, ali mozulce in drugo nečistost na koži, srbečico, lišaje, rane, opekline, bule, turove kraste, grinte kurje oči, brado-vice, prašelf za potne noge itd. pišite takoj po cenik ga pošlem zastonj. Cenik bi moral vsakdo imeti, moj cenik je že marsikateremu prihranil več kot $10. — tako so mi pisali moji naročniki.
JAKOB WAHČIČ.
Jožef St*ržmat- umrl. Komaj so vrgli pogrebe i prst pa grob umrlega zlatomašnika-begunca g, Pančurja, že leži na mrtvaškem odru drugi duhovnik-be-gunec, g. Jožef Steržinar, upokojeni župnik iz Katinare pri Trstu. Umrli gospod se je rodil v Bistri pri Vrhniki I3L marca 1857. V mašnika je bil posvečen 23. julija 1386. Služboval je v tržaški škofiji in sicer kot kaplan v Brezovici pri Trstu od 6. oktobra 1886 do 20. julija 1887, kot ekspozit v Dragi od 21. julija 1887 do" 8. februarja 1888, kot ekspozit v Klancu od 9. febr. 1888 do 11. dec. 1894, kot ekspozit na Lokvi od 12. dec. 1894 do 21. dec. 1898, kot župni upravitelj na Ronto-velju od 22. dec. 1898 do 23. avgusta 1903, kot župnik na Katinari od 24. avgusta 1903 do konca julija 1925. Zadela ga je kap, moral je stopiti v začasni pokoj. Prejšnjih moči ni mogel več dobiti, zato je moral zaprositi za frajen pokoj. Italijanska vlada mu je %a pokojnino odrekla državljanstvo in moral se je preseliti k svoji sestri na Vrhniko. Tu se je še toliko opomogel, da je mogel vsaj še katerikrat maševati, kar je bilo njegovo veliko veselje v bolezni. V noči na 9. januarja je zatisnil za vedno svoje oči, zopet od kapi zadet.
Hudobna požipalska roka na Gorenjskem ne počiva. V noči od petka na soboto, 9. jan. je zopet gorelo na HruSici nad Jesenicami. Ob pol enš ponoči so pričele železniške lokomotive piskati in kmalu nato se je o-glasila tudi tovaritiška sirena, ki je seveda vse Jesenice spravila pokonci. Vse je drlo v smeri proti Hrušici, odkoder se je svetlikalo. Toda žarenje je kmalu ponehalo, iz česar je bi-
lo sklepati, da je ogenj poga- Največje lokomotive v Evropi.
šen in se je radi tega tovarni- T " _.
ška požarna bramba že na Je-L Loetschbergove železnice v
•eni cab vrnila. Zvedelo se je na f?*80. naPraviti dve e" to, da je nekdo zažgal »klad- i!ek^čni lokomotivi, od katerih
nico drv in butar, ali-kak^r ta-	?n* že v P°letJu
kaj pravimo: baškov. Ogenj so I železnici izročena in naprav-
pogasili bližnji sosedje želez- *> blh 2 tak°j P01*ku" niearji. — Iz tega je razvidno, ,31' T»*e vel!ke moderne osmi-
/\n/\ 1 A d r A	»Trt - J nn n m-m rt -, rt m rt -M
da je nekdo, ki ima to za ,ose Emotive' dosežejo nor-"šport" in ki gotovo opazuje iz j^o 4500 konjskih sil in so bližine, kako ljudstvo hiti na ^ajmoenejše lokomotive ne le kraj nesreče in mu je to-*rve- !v Švici, attpak tudi v celi EvT
nje ter razburjenje v velikan-m se lahk? vnm^-sko naslado. Mogoče je patolo- !J0' ka_r. se t}c* velikosti m do-gičen tip. Ker so sicer povsod
postavljene straže in ne more blizu, se je pa spravil nad ne-zastražena drva na Hrušici.
Straina nesreča pod avtomobilom.
V petek, 14. januarja dopoldne se je dogodila tik pred Mariborom na ovinku ceste iz Kamnice pri Koroški cesti v mesto usodepolria avtomobilna nesreča. Po cesti je šla neka Cehova od Sv. Urbana pri Mariboru s svojim 131etnim sinčkom Jožetom, ki je korakal par metrov pred materjo. V tem je pripeljal za njima avto zagrebškega trgovca Pavla Lowenrosena s šoferjem Julijem Ivančičem. Mali Jože Čeh se je po izpovedbi nekaterih očividcev postavil pred avto in mahal z rokami, med tem pa je avto že butnil vanj in ga s toliko silo treščil na tla, da mu je zlomil obe nogi in desno roko ter mu raabil glavo. Avto je odpeljal v mesto ter javil nesrečo stražnikom nato pa se je z nadzornikom vrnil na kraj nesreče, kjer so našli ob robu ceste fanta nezavednega, ga naložili na avto in odpeljali v bolnico, kjer pa je revež že čez dve uri izdihnil. Koliko zadene krivda šoferja, bo pokazala preiskava.
-oV— #
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
'segljivi moči, k ameriškim lokomotivam. Urejene so tako, da v slučaju defekta na motorju se lahko Ženejo s pomočjo posebnih naprav. Posamezni tak kolos zadostuje, da bi vlak s 560 tonami vozil z brzino 50 km na uro po progi s 27-stop-njevem stopanju. Za tako vožnjo bi bilo treba treh parnih lokomotiv.
KAJ JE VAM LJUBŠE7 MILIJON POLAR-JEV BREZ ZDRAVJA. ALI ZDRAVJE DENARJA.
"PREDVSEM CHICAGO."
"Predvsem Chicago" je geslo kampanje Edward R. Litsinger-ja, Deneen-Brundage republikanskega kandidata za župana, Elbert E. Elmore za zaklad-ničarja in Harry E. Hoff, katerega imenujte za mestnega klerka 22. februarja, ko bodo primarne volitve.
Kuj je vam ljubše? Denar brez zdravja ali naohrafno? In vendar j« ie dosti ljudi ki sc p res kop i in preveč ozkosrčni da bi se iznebili mu je povzročilo dejstve nepriltk samo radi - tejrti ker zdravila pre»«č valjajo. Tukaj vam navajamo slučaj. A. Vakorarja, ki je še le nedavno zapustil. bolnišnico. Revež je trpel vsled najhujše bolezni na »vet« is sicei tekom celega leta. V tem času je vedno molil in želel da bi okreval; da bi pa žrtvoval par dolarjev za potrebno zdravilo, za to je bil preskop. To da so Ra morali prepe 1 jati v bolnišnico; tarr so tra tekom treh dni ozdravili. Ta bolnik je imel v sebi traku!jo. čegar sploh ni vedel dokler mi iste niso pokazali ko je prišla na dan. Ako bi. bil toliko previden, da bi si -bil takoj omislil jtako dobro zdravilo zoper tra-kolje, bi bil Ikhko vedno deUI. Na tisoče mož. žeaa in otrok se zdravi vslcd raznih drugih navideznih bolezni, med tem ko imajo v resnici samo tfakuljo v sebi. Dva znamenja tega nepridiprava so njegovi delci, ki prihajajo iz črevesja. Človek ima slab okus, belkast jezik, rado se mu kolče. boli ga v križu, udih in nogah ; boli ga gljiy*. oprime se ga omotica kot bi im«!; prazen želodec: 'pod očmi ima Žrnka-ste kolobarje; želode« ga teši. kjer čuti ne^aj lKJsebpp premikajočega tz njeca do črevesja
jia niabratno i- ga tudi proti grli. Tak bolnik "ima rumenkasto kožo. izgublja na teži : ima slabe, eapo, vedno pljuje fn nima no-iknc.tra pravega veselja do življenja. Človeka napadejo tudi božjastni napadi če ima tra-kuljo včanth dolgo do 50 čevljev, če vam ista ziezb v sapnik, vas lahko zaduši. Odstranite torej tega parasita. da vam.ne bo uničil vašega življenja. Pošljite nam $10.48 za LAXTAN zdravljenje, čc sr. res hočete iznebiti tega nepridiprava. LAXTAN je pa\ sem nedolžno Zdravilo,, četudi nimate trnkulja. Naprodaj samo pri ROYAL LABORATORY. 89 Netting BIdg., Windsor, Out. Za zavarovalnino zavitka prištejto • 2">c. zraven. Mi ne pošiljamo blapa po "povzetju C. O. D. (oj>y 20) —Adv.

Naznanilo
Mesec februar je mesec katoliškega tiska. Letos ne uprizorimo posebne kampanje, pač pa prepustimo naročnikom samim, da iz dobre volje v tem mesecu obnove svojo naročnino.
Oni, ki so posebno vneti za katolišk tisk, seveda ne bodo mirovali, dokler ne pridobe Amer. Slovencu vsaj enega novega naročnika.
i
Da bo stvar bolj živahna, smo se odločili dati posebno nagrado vsakemu:
1.)	ki nam jia upravništvo dopošlje svojo naročnino za najmanj eno leto naprej ali več;
2.)	ki list na novo naroči in plača za celo leto. Kdor.se naroči le za pol leta, dobi stenski koledar. ^	i
Nagrade so: zemljevid, molitvenik, rožni venec.
1436 E. 95th St.,
Cleveland. Ohio.
RAK UMORI 125,000 LJUDI V ZED. DR2. VSAKO LETO. — V Illinois je umrlo L 1921. 6091 ljudi, 1. 1928. pa 7376 za to boleznijo.
RAK
- te liolezni je vsako leto več. Nekaj se more vkreniti, da se razširjanje prepreči. I>judjc morajo biti podučeni, da se vsako leto \saj f-nkiat pustijo zdravniško preiskati. Na tisoče je takih, katerih »r bolezen šole prijemlje če bi takoj šli k zdravniku, bi si ohranili iivtjenje. Simptom bolezni so: zguba teka, rigimje in plini ter bolečine v spodnjem delu telesa. Ko pa je bolezen že razvita aačne bolnik bruhati, znamenje, da mora takoj k zdrav, niku. Kronično zaprtje je včasih podbma raku. Čc se pojavi kri pri črevesu pri človeku nad 45 let starosti, prihaja navadno od raka.
Tlaki pri ženskah jc velikih slučajih na maternici. Bolečin« v spod. delu .tele« in belo p.. v katerem slučaju sebi veliko škodujejo ženske, ako se n* pustijo prei3k»ti. Ako se pa pojavi rak na ustnah, ustih ali jeziku; sc ne sme čakati in bole?»n zanemarjati. Rak na prsih t>e navadno pojavi pri ženskah nad 50 let. pa twdi vdmsia }|j pri 30. in 40 letih.
Jamčimo, da vas ozdravimo. So zdravila zato. kakor tudi aa jettka — AKO S£ ZAČNE ZDRAVITI TAKOJ IN PRAVILNO. — Ne odlaiajte sebi v ikodo.
DR. C. C. S ING LEY — zdravnik, 43 letao izkušnjo. 20 W. JacksojkBldg., blizu State, Chicago, 111.
Soba 1016. ekvator do 1». nadstr. — Ure: 10. a. u>. do 1 p.' m. in 5 p. do
7:30 p. m. — f*e*Wljith: lO a. m. do 1 p. m<
Mr. Litsinger, predsednik Cook County Board of Review, advokat, trgovec in podjetnik, je napravil veliko kampanjo za republikansko nominacijo za župana. Priredil je že več govorov na sejah republikanskih organizacij na vseh krajih mesta. V naslednjih dveh tednih bo govoril na petinštiridesetih velikih zborovanjih, kjer se bo zbralo velikansko število volivcev, ki podpirajo kandidaturo "treh zmožnih republikancev, ki bodo v stanu po primarnih volitvah združiti stranko."
Litsinger, Elmore in Hoff, ki so republikanski kandidati za župana, zakladničarja in mestnega klerka, so formirali kombinacijo, ki lahko pričakuje, da-bo izvoljena 4. aprila pri volitvah. Mr. Litsinger obljublja, da bo gledal na takojšnjo rešitev prevoznega vprašanja, on je za subway, da se začne delati predno poteče to leto, in bo skrbel, da bodo chicaške ulice varne za meščane, zlasti o-troke in ženske. On tudi oblju-buje, da bo mestu prihranil že prvo leto $10,000.
Elbert E. Elmore je edini "Service man" na mestnem ti-ketu in je bil "private" pri 123 F. A. 33rd Division med svetovno vojno. On je trgovec in bankir, pa tudi ravnatelj Oak Lawn . Trust & Savings banke ter West Highland State banke. On je s svojim bratom H. W. Elmore v kupčiji z zemljiščem.	1 Harry E. Hoff, "Chief deputy recorder of Cook County," je tajnik pri Deneen-Brundage kampanjskem komiteju in zet Joseph F. Haas-a.
Mr. Hoff ima že 25 let izkušnje v Public office in v politiki republikanske stranke. -Kakor Mr. Litsinger, je tudi on domačin, Chikažan, kjer ga vsakdo pozna.
Volite za Litsinger, Elmore in Hoff a, zasigurajte delavnost, poštenje in ekonomijo v vodstvu chikaških ' javnih zadev. Oni so za to, da se mesto da na konstruktiven program
UGODNA PRILIKA.
Naš. veliki stenski zemljevid je vzbudil veliko zanimanje, povsodi. Veliko smo jih razposlali kot nagrade za nove naročnike, veliko dobimo- pa tudi naročil zanj. Prepričani smo, da bomo večini ustregli s tem, da damo vsem priliko, da ga dobe. Molitvenik je pripravna knjižica za vsakogar, rožni venec bo vsakogar zveselil, ker je lepega izdelka steklene jagode in zlata verižica.
Pomnite pa, da velja ta ponudba samo za one, ki pošljejo naročnino direktno na upravo in plačajo list najmanj za eno leto, to je $5.00 (za Chicago, Kanado in Evropo $6.00) in sicer zanaprej. Komur je naročnina potekla v letu 1926, mora plačati vso zaostalo naročnino in še za eno leto naprej. Kdor dolguje za en mesee, naj pošlje $5.50. Vsakdo naj tudi označi, katero izmed nagrad želi dobiti.
Kdor je naročnino že poravnal, pa želi dobiti nagrado, naj nam ponovno dopošlje naročnino Se za eiio leto; katerim še ni potekla naj plačajo sedaj. Tako -bo imel vsak pristop do nagrade.
POMNITE PA TUDI, da velja ta ponudba samo do 28. februrja. Kdor dopošlje naročnino pozneje, ni več opravičen; do nagrade.
Nagovorite svoje prijatelje, da si nanoee list v tem- mesecu .in dobe eno izmed obljubljenih nagrad.
AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22*d St., Chicago, 111.


"LAUNDRY WET Wash Business" na prodaj, nad $500 tedensko, lepa prilika. Cena nizka. 5425 W. Chica-
_go Ave._57-s,t,sr
PRODA BARBER SHOP. 2 stola, belo lepo opremo, na 5336 Went-
_worth_53-sdo "s
"AUTO ELECTRIC & BATTERY" postaja z vso opremo in zalogo proda, dela dobre kupčije, ne zamudite prjlike. Monroe 1077, 1416 W. Roosevelt Rd._	65-t do t
"CHICK! CHICK! CHICK!" Naše . piske vam delajo žlvjenje — kupčija dobra. Rocks, Red, $18.50, Leghorns, $16.00, Minorcas $23.00. — Z naročilom jc poslati denar. — Flake's Petland, Salem, Ore.
_70-1 do tt
■ -:-\
PRODA SE na lepem kraju 10 akrov obsegajoča farma, ki obstoja iz kokošjereje in sadjereje. Farma se nahaja blizu mesta jColumbus, Wis. Na farmi je lepa moderna hiša zli sobami in druga poslopja. Lepa prilika za onega, ki hoče kupiti farmo z dobro zemljo in na lepem kraju. Pišite za pojasnila v angleščini na: Mr. Elmer Hurelle, Columbus, Wis., lastnik. ~	s do s
napredka, za dobro vodstvo in da se vsem ustreže.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE NA PRODAJ.
BRY_N MAWR AVE. med Avon dale in Nagle a ves. blizu dveh vogalov, 5 business lot, po 30x125 po $35.00 za čev. Lepa prilika. Kuhnel's Variety Store, 6301 Brya Mawr Ave. J*hone
__Kildare. 1907._38-p do p
PRODA ZID, poslopje 5-5, hot w. ht. garaža za 2 kari. $16,000, takoj $3500. — 7229 S. Washtenaw Ave.
55-s do s
PRODA VOGAL 69x125 na lepem . kraju severnozapadno blizu "L" post. Hickox 724 Grace St. 54-s do s
PARME NA PRO DAJ
'RED RIVER VALLEY LANDS", črna zemlja, vse obdelano. Vprašajte za cene. A. C. Schultheis — Grand Forks, N. D.	27-p do p
V MASSACHUSETTS — HADLEY, MASS. najboljše farme v New England, mlekarstvo, tobak in čebula. Lepi dohodki. Orodje in živina. Pišite kedaj lahko pridete.. Vel. in male farme. Callahan & Lacey, Atty's. at Law, 189 High St, Holyoke,
_Mass._____28-p do p
PRODA 480 AKR. "Shale land", pripravljeno za patent, v Mount Logan Shale okraju severno od De Beque, v Garfield County. Lahko je dosegljivo in je dobičkonosno. J. E. Ford, Grand Junction, Colo. 29-p do p
FLORIDA LAND FOR SALE. Tri lepe parcele obdelane in posejane, !i i zelo lepem kraju ob "Old Spanish Trial". Pišite za podrobnosti. D. Faircloth. Milton, Fla. _ 30-p do p 19 AKR. dobra poslopja, nizka cena za takojšno plačilo. $3950.00. M. Gable, Union, Mo., R. 3.
36-p do p
DVE LEPE FARME proda cen.., $1000 takoj, ostalo na odplč. S. iS. Lockwood, Milico. O. 52-s »Id s
POZNAVALCI JUŽNEGA DELA MESTA
Ako vam je znan južni del mesta in južno zapadni, mi imamo za vas lepo delo, ki vab bo gotovo zanimalo.
$5000 lahko zaslužite letno, treba ;c tudi uineti angleški jezik. Vprašajo naj osebe čedne zunanjosti, ki se lic strašijo lalikcKa dela. Vprašajte GENERAL MANAGER, soba 660 First National Bank Llld^..
31 S. Clark bi., Chicago, II!.
oO-t.^r.č
120 AKR. na lahka odplč. lliša. hlev, silo. kokošnjak. 40 akr je sadnih dreves, blizu Charlevoix, Mich. — H. S. Hadden, 2127 Oaknian Blvd., _Detroit, Mich.	Ii0-t,sr,č
OBDELANE FARME 40 AKR. in večje. Blizu šola in cerkve, mlekarna. sirarna, telephone. lepe ceste. Najboljša farma v Chippewa, Wis. Tukaj je mala kolonija Slovanov, zato sc vam nudi prilika, da sc jim pridružite. $300 do $500 takoj. — Chippewa Valley colonizat. Co., 6J4 Plymouth BIdg., Minneapolis, Minn.
__61-t,sr,č
116 AKR. zapadno od Et^in in Kane • okraja, vse improvements, lepo drevje, ccna $190.00 za aker. F. A. Struckman, 189 Moseley St., Elgin,
111.	_________63-t,sr,č
TEXAS IN NEW MEXICO "state land &. oil leases," lepa bodočnost. Vprašajte Mm. C. Uphoff, Decatur, 111.	64-t,sr,č
"STOP LOOK LISTEN" kupi far-mo v Bennet okraju S. Dakota. Raste koruza in alfalfa. Cene nizke, na odplč. American Colonization Company, Martin, S. Dak.
_____;_______ 68-1 do t
FARME V OHIO sc dražijo. Kupite sedaj. 200 akr. blizu Columbus, O. Le nekaj takoj. Ostalo 5 odst. Franklin Peebles, 70 N. 21st Str., Columbus, O.	69-t.sr.č
RACINE OKRAJ 11 akr. farma za košjerejo, dobra poslopja. $426(1.— 112 akr vse obdelano, hlev, silo, za akr. na odplč. Fred Swabtz, Union Grove, Wis.	72 l,sr.č
PRODA FARMO 80 milj od Atlanta ob Bankhead glavni cc-ti. z;i mlekarstvo. Vprašajte E. L. IV 'vik, 289 Iry St., Atlanta, Ga. 72 t do t DELO IN S L U Ž E F
DEKLE ZA POMOČ PRI GOSPODINJSTVU DOBI TAKOJ DELO PRI: 7820 S. PAULSON ST.
____46-p,s,t
ŽENSKO za domača dela privatno sobo pri družini z enim otrokom, -dober doni in plača. 5551 Van Buren St.. 1st fi.	56-s,t,sr
POHIŠTVO NA PRODAJ.
PRODA 5 stolov "Italian marble, shoe shine stand" in izložbeno mizo. $40.00. Phone: Wrest 4336, Mrs. Waddy._21-sr do sr
DIANA APARTMENT HOTEL 2 sobi stanovanja. lepo opremljene, s
postrežbo, plin, $80 do $100. 5424 Cornel! Ave. I. C. Exp. & Bus.
_12-sr do sr
"STORAGE SALE."
Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE warehouse.
4040 North Kedzic Ave.
/

S


•ti


AMERIKANSKf SLOVENEC"
Sreda, 0. februarja 1927.'
ROZA SVETA
Spisal A. It Haggard.
ISQMIUIM
"Ne," odgovori Masuda. "Danes ostanem doma in bom doma prebirala jagode."
Odšla sta torej sama, se pomešala med množico preprostih ljudi zadaj v cerkvi ter opazovala viteze in duhovnike raznih narodov, ki so se borili za prednost. Slišala sta tudi mestnega škofa pridigo, iz katere sta mnogo izvedela. Govoril je o veliki bližnji vojski s Saladinom, ki ga je imenoval antikrista. Prosil jih je vse, da opustijo svoje o-sebne prepire in se pripravljajo na ta strašni boj, sicer bodo Saraceni z nogami teptali križ £veličarjev, pobili Njegove vbjake, oskrunili svetišča, ljudstvo pa pomorili ali pognali v morje — svarilni opomini, ki so jih sprejeli s smrtno tišino. —
"Dolgi štirje dnevi so minuli. Oglasiva se pri gospodinji, morda ima kake novice za naju," je rekel Wulf, vračajoč se v krčmo.
Tega pa ni bilo treba storiti; ko sta namreč stopila v sobo, sta našla tam Masudo, ki je zamišljena stala sredi sobe.
"Prišla sem, da govorim z vama," je rekla in se ozrla kviško. "Ali imata še, vedno namen, obiskati šejka Al Džebala?" Odgovorila sta, da na to še vedno mislita.
"Dobro. Imam dovoljenje za vaju, da smeta iti. Svetujem vama pa, da ne gresta, ker je nevarno. Bodimo odkritosrčni drug proti drugemu. Jaz poznam vajin namen. Vedela sem zanj eno uro prej, ko sta stopila na to obrežje; in to je tudi vzrok, zakaj da smo vaju pripeljali v mojo hišo. Vidva bi rada šla iskat pomoči gospoda Sinana proti Sa-ladinu, ker bi rada iz njegovih krempljev rešila neko gospico njegove krvi, ki je pa tudi vajina sorodnica in ki jo vidva obadva želita — poročiti. Vidita, izvedela sem tudi to. Vesta, v tej deželi kar mrgoli vohunov, ki potujejo v Evropo in nazaj in ki poročajo vsakovrstne stvari vsakemu, ki jih dobro plača. Tako n. pr. je tak ogleduh trgovec Tomaž, ki sta se z njim sešla v moji hiši. To zdaj lahko, povem, ker ga ne "bosta več videla. Ta je izvedel vajino zgodbo od drugih vohunov na Angleškem, on pa jo je povedal meni."
"Torej ste tudi vi vohunka, kakor vas je je imenoval nosač?" vpraša Wulf naravnost.
"Jaz sem, kar sera," odgovori hladno. "Morda sem tudi jaz prisegla svetu prisego in služim, kot služita vidva. Kdo je moj gospodar, ali zakaj to delam, to vaju nič ne briga. Vendar imam vaju rada in jezdili smo skupaj — divjo ježo. Radi tega vaju svarim, čeprav bi nemara ne smela toliko reči, da je gospod Al Džebal človek, ki ni izbirčen v svojih sredstvih; zato je t^m vajino življenje v veliki nevarnosti."
Zmajala je z ramami. "Stppita v služb© pri enem velikih, frankovskih gospodov in čakajte prilike, ki nikoli ne bo. Alj še boliše, prišijta nekaj školj kinih lupin na svoj klobuk, pojdita domov kot sveta moža, ki sta romala v Svetd deželo, vzemita za ženo najbogatejšo žensko, ki jo najdeta, pozabita na vdovo Masudo in Aldžebala in Saladina in gospico, 9 kateri se mu je sanjalo. Seveda morata pustiti tukaj tudi konja Plaraa in Dima."
"Od konjev se jaz ne ločim," odvrne Wulf veselo, Godvin pa se srdit oglasi :
"Videti je, da poznat« najine skrivnosti ia nalogo, ki sva jo prisegla. Kakšna viteza p"a
sva po vaših mislih, da nam dajete svete, ki so primerni le ogleduhom, ki ste po njih zvedeli o naju? Glede smrtne nevarnosti, ki ste o njej govorili, vedite, da midva paziva na svoje življenje,pa se tudi ne branimo darovati življenje, ako to od naju zahteva dolžnost."
"Dobro si govoril," odgovori Masuda. "Slabo mnenje bi imela o vitezih, če bi govorili drugače. Čemu pa gresta k Al Džeba-lu?"
"Ker nama je pred smrtjo naročil t najin stric, da nemudoma to storiva; nimava pa nobenega svetovalca, z^to naju bo vodil njegov duh, naj pride kar more."
"Prav! Toraj pojdita k ArDžebalu in naj pride, karkoli hoče — nad nas vse tri!"
"Nad nas vse tri?" 'reče Wulf. "Kaj pa imate vi z nama?"
"Ali naju mislite izdati?" vpraša Wulf o-sorno.
"Vprašajte svojega brata, ako je on mnenja, da vas mislim izdati. Ne, nameravam vaju rešiti, če bo mogoče; dobro vem, da bosta potrebovala moje pomoči, vi, ki govorite tako osorno."
"Romarja, v strašno svetišče Al Džebala, ako vama je drago, odjezdiftio, ko se znoči. Jaz pripravim vse, mi gremo sami in skrivaj. Vzemita seboj orožje in obleko, kolikor jo potrebujeta; ostalo spravim jaz in vama dam pobotnico zanjo .Zdaj pa grem, da vse pripravim. Skrbita, da sta konja Plam in Dim ob solnčnem zahodu osedlana."
Ko je solnce zašlo, sta brata čakala v svoji sobi. Bila sta oborožena pod svojo raševo romarsko obleko.
V	sobo stopi nenadoma mlad človek, oblečen v preprosto oblačilo iz kamelne dlake, kakor je na Jutrovem v navadi.
"Kaj želite?" vpraša Godvin.
"Vaju, brata Peter in Janez," odgovori, in opazila sta, da je bil ta vitki , mladenič — Masuda. "Torej vidva me nista spoznala pod plaščem iz kamelne dlake ?" je pristavila, ko ju je vodila v hlev. "No, tem bolje, ker je to dokaz, da je moja preobleka dobra. Bodita tako prijazna, pa pozabita odslej na vdovo Masudo in pomnita, da sem zdaj do Al Dže-balove dežele vajin služabnik iz Jale po imenu David."
V	hlevu sta bila konja že osedlana, poleg teh pa še en konj in dve obloženi ciperski muli. Pet minut pozneje so bili zunaj Bejruta in jezdili v mračni tišini po oni cesti, kjer so preizkušali konje in hiteti proti tri lige oddaljeni Pasji reki, do katere so hoteli priti pred mesečnim vzhodom.
Noč je bila vedno bolj temna, in Masuda je jezdila ob strani, da jima kaže pot, govorili pa niso dosti. Wulf jo vpraša, kdo bo skrbel za njeno krčmo, ona pa mu osorno odgovori, da je za krčmo že vse oskrbljeno brez njega. Počasnega koraka stopajoč po kameniti cesti so prejahali strugi dveh sedaj skoro suhih rek, in prišli do morja. Masuda je velela da se ustavijo. Tukaj so čakali meseca na nebu, ki jim je razkril široko reko, svetli ocean kakih sto čevljev pod njimi na levi strani, na' desni pa velike gore, ob kterih je bila usekana ozka pot. Tako svitlo je bilo, da je Godvin opazil čudne podobe vsekane v skale ob steni s čudnimi napisi.
BOJ ZA GOLI VRAT PRI MOŠKIH. "
V Parizu se je nedavno konstituiral odbor, katerega svrha je pobijati modo trdih in mehkih moških ovratnikov. Na čelu kampanje stoji gledališki ravnatelj in kritik Andre Antoine, njegovi oprode pa so njegovi najožji.sotrudniki, slikarji in novinarji.
Li£a zoper ovratnike je že priredila javno razstavo s propagandnim namenom. Zbrala
je mnogo primerov, ki pokazu-jejo, da edino le goli vrat dviga lepoto moža in da oVratnik, bodisi trd ali mehak, kvari ta u-žitek. Zdaj organizirajo Francozi podružnice lige širom Francije, pozneje pa mislijo svojo kampanjo prenesti tudi v inozemstvo. S kakšnim uspehom, bo pokazal čas.
-o-
Rojaki, zavedajte se, da se nahajamo v mesecu kat. tiska! Agitirajte in pridobivajte novih naročnikov!
Main 7779
JOS. A. SNIDER
v zvezi z
South 3296
Hartford Undertaking Co.
1455-57 GLENARM ST., DENVER, COLO.
se priporoča svojim rojakom Slovencem za njih naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
Veliki stenski zemljevid
"Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x-8 palcev (inčev) in ima tri liste z zemljevidi in raznimi nad vse koristnimi geografičnimi podatku
Prva stran predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in zapadno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo zemeljskp površje, na katerem je zaznamovano, koliko je ob enem in istem času ura v raznih delih sveta.
Druga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd.
Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije.
Četrta stran kaže vsa morja, vode in otočja.
Na peti strani je tabela pristojbin za paketno pošto.
Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane avtomobilske ceste, kar je pripravno za avto-voznike.
Ta zemljevid stane s poštnino $1.00.
Brezplačno pa ga dobi vsak, kdor pridobi listu Amer. Slovenec enega celoletnega ali dva polletna nova naročnika.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Posebne cene
za čitatelje Amer. Slovenca
PIPE WRENCH
6 in...............$0.60
_____ .67
-------- .75
______ .90
__________ 1.05
___________ 1.50
ADJUSTABLE &NG. WRENCH
6 ill...........„..$0.65
8 in................70
tO in.............. .85
12 in. ............ 1.50
Odvijač za cevi. (Pipe wrench)
Odvijač, ki se po-. ljubno uredi. (Adj. Ang. Wrench
nad 15,000 različnih predmetov v zalogi.
A. M* Kapsa
GENERAL HARDWARE 2000 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ph. Canal 1614
fISKASNA
AMERIKARSKI SLOVENEC
IfcvrSuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča -dela, ESkor druSfcv^ae uradne tiskovine zlatfi p&enski pafir ia kuverte z naslovi draltev, trgovcev« aU poe&toeeaikov. — Tiskamo za droitra in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v droge jezikfe.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENQ PREVELIKO. '
Amerikanski Slovenec
1849 W. Sffind ST., CHICAGO, ILL.
Ill
Allen's Parlor Furnace
Krasno
Učinkovito
Ekonomično
Po vsej deželi govorijo o tem- novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepem porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak.
Ne kupujte peci dokler niste videli tega!
W. Szymanski
— Dealer in —
FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS
Telephone Canal 597 1907-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
OOOOOOOOOOCKXXK) O OOOOOO OOOOO OO OOO-OC OO o o
PISANO POLJE
■ooooooooooooooooooo o-o ooco o-ooo ooooooooo
Povsod sama praznota in si-j v katoličanstvil, da bi P ros vet a" romaščina,	z resničnim poročanjem o njem
ne mogla odvajati ljudi od njega. Zato mora na mesto resnice
Kakorkoli in kjerkoli se Prosveti zazdi, da bo spravila na dan kako novo duhovitost, pokaže na novo svojo strašno praznoto in siromaščino svojih možganov. Tudi z menoj nima
stopiti neresnica.
To je taktika Prosvete in vsega brez verstva. In ker s ? ona upk "s pomočjo neresnice doseči
sreče, dasi sama na vsa usta zazeljene cilje, ne more razu-
z at r j nje, da zaostajam zelo ™etl' ako vidi> da kdo dri1^ Padalec za Trunkom. Jaz sam |1:e talftike neoclobrava in se je sem mislil, da ji bo obračun z jv sY01'em dejanju in nehanju menoj dokaj lažji, vendar tu- tudi !1C PosIužuje. Zal-, .ie -ko
di tu ne gre tako gladko.
začudena, ko jo brala
mer.
Ko sem napisal par uvodnihjSlovenciu nase priznanje, da je
člankov kot nekako odgovor nrf Prosvetino sramotenje in napadanje katoličanu svetih reči, je pred par dnevi samo to napisala, da se jaz strašno je-
bilo nekaj slabih paoežev v zgodovini.
Toda mi vemo. da zavijanje resnice nikoli ni prava pot do cilja. Samo do enega cilia vodi
_ovo-
riti ali molčali, ni pa vprašanja: ali resnico ali neresnico,
Kristus je dejal: Resni a vas bo osvobodila. Kdor ima pred seboj tako trdno resnico, kot jo n n uk Kristusov, h j« mu s • ni treba prav ničesar bati. Tn če bi bilo res po trditvi-Prosvete.
■.i,
ni h
prav, j vel t — T — l
sred si v alo: Re
:ev o -kaj. 'ku š- n nizkot n h. Tudi niča va:
■t!
pa
'I zim, ker se Prosveti ne zdi;ta llot — do (M"ta 3aži"- do hu-I vredno, meni odgovarjati. jdiča.. Je stvar takta in ludi pe-Dokaz velike zadrege! Pra- |dagojrike, kako in kedaj so res-vi, da ne odgovarja, in vendar !m'ca P°v<-\ jo vprašanje oportu-je odgovorila. Tn v tem odgovo-	je H bolje, resnico g
ru vsak bere, da siromaščina odgovarjati ne zna, dasi jo zelo srbi in bi rada odgovorila. Sicer pa, čemu odgovarjati, saj so bile moje stvari njej odgovor in če je pri tem utihnila, je samo pokazala, da se ne upa spuščati z resno besedo v j boj.
j Tn jaz naj bi se bil zavoljo j tega jezil? Ali morda mi-li. da i jaz samo zato pišem, da boga j izzovem na prerekanje? Jaz | pišem, kar venr, da i< j potem me pa malo briga, kjiko kdo pisanje sprejme. Ako pri-, čakuje Prosveta, da bo kdo! i zavoljo njenega dejanja 1 nehanja jezen in razdražen, tem samo pokaže, kako pres it neto neresen list je. Druge so-' i | di po sebi in ker ona samo di a- rt jži in špika, misli, da ves ostali »In svet tudi zgolj za zdražbo pi-jki bo slabo žirij še in izdaja tiskano besedo vi mož ; rokavi al in mu bo 1 svet. Neki pregovor pravi: ka- iiški sv. ploskal. Taki a n;
dab i h p; C i> samo k emu t
ali na(
L
Dokler toliški oni; r.
vs
i m Pros si ra ni slabim istva. (7 taliti. ;
m<
rat toliko bi k atoli-bilo treba Prosveti-stem bi še
na io
izi.
bili.
ro
mie
na
kršen si sam. po takem kopitu!veseli, presojaš tudi druge. Praznota-čakala do soVbiiV-a
np
in siromaščina!
Ko sem malo pozneje pisal < papeštvu in Cerkvi, se je Prosveta že naveličala moje velike Ikar sv-.ji "jeze" in me je hotela mal- 'taktike s
■io . dne
Igo n a.i <ako o-Kadar človek, loiičnih dose ?da
malo dalje.
Dokler pa pa vsaj > Zci
P > ie
lil ko i
pomni »Hti-!,i
razveseliti. Zato je pozabila, U.prol r.iki ne cla ne zna pametno odgovarja- jgim. Mi ima ti, pa je dala v svet odgovor, ki 'ako Pro v< t je zopet zanjo silno značilen in : o zapav:. < bi ne mogel zagledati belega mo po nieni dne nikjer drugje nego v Pro- j m o dokaz sveti.
"avnan i; [tika tu«
n* J si ni-od in z na-dru-
o svoja načela m začudeno obstoji,

mi Aih
ravna-■ to sa-
ti a ji nasa načela im-ponirajo, da je pa prevelik sla-Pravi, da sem ga polomil, ker jbič. otresti se svojih nizkotnih sem priznal, da je bilo nekaj Inačel in uporabljali nase. Aif-slabih papežev. Po njenem pak to ji nikakor ni v opraviče-mnenju mi mora katoliški svet ;nje, temv-č si nakopava ie to-to zameriti. Kar čudi se, kako .j^o večjo odgovornost, zakaj si upam to javno priznati, da zavedno, dogovorjeno in hote-je bilo nekaj slabih papežev. jno zavihani' -esniL spada med
Spet nov dokaz: kakršen si jnaiboli n( /I'.ve^ka početja, sam, po takem kopitu presojaš j če te reči Prosveta le malo tudi druge. Prosveta misli, da jpremisli. 1 spoznala, d; se
se moramo mi katoličani poslu- is poskušanim odgovoro
m
.10 na
zevati prav takih nizkotnih
moje pisanje zopet malo raz-
sredstev, kakršnih se poslužuje nalila in na novo dokumentira-ona sama in njene družbe vred- |ja svojo brezdanjo praznoto in ni brezverski svet. Vemo, pravlsiromaščino. Kaj pa tudi hoče-dobro vemo, kako oni ravnajo. Kar jim ni ljubo, tisti kratko-malo zataje in stvari postavljajo pred javnost v popolnoma drugačni luči, nego ve poročati o njih resnica. Kjer ni v ljudeh krščanske značajnosti, ne more biti niti resnicoljubnosti in takim ljudem so dobra vsa sredstva, tudi laž ,-in prevara, ako se zdi, da vodijo do zaže-Ijenega cilja. Od tod toliko laži in obrekovanja v kolonah Prosvete in njej sorodnih listov. Cilj jim je: ljudem iztrgati vero iz src. Ker pa tega cilja ne morejo doseči po poštenem potu, ga skušajo doseči s potvo-ritvijo resnice. Ako bi ti listi pisali o katoličanstvu resnico, bi pač ne mogli ljudi odvajati od krščanstva, zakaj resnica o njem je vse prelepa, čeprav je bilo in je še med krščanskimi ljudmi poleg znanih slabih papežev tudi še kaj — in morda celo precej — slabih ljudi in reči. Kljub temu, pravim, je pa še toliko lepega in vzvišenega' SlRITE AMER. SLOVENCA!
mo drugega pričakovati? Ako ni načel in ni nič za čelom —■ kaj more biti drugega, nego par puhlic. Torej svetujem Prosveti, da se povrne k svojemu prvotnemu sklepu in naj mi nikar ne poskuša odgovarjati. — Naj me usmiljeno prepusti svoji usodi, še pomilovati me ni treba, kadar se bo slišalo, da sem jaz od jeze — hočem reči: od smeha — nad Prosvetinim onemoglim molkom — počil.
—Rev. Bernard Ambrožič. -o-
—	New York, N. Y.—Ash el in Rachael Vidimer, stara po 95 let, sta tukaj obhajala de-mantno poroko. Poročena sta bila v K!iev.
—	Memphis, Tenn.—Oblast je prišla na sled Charles B. Johnsonu, ki je sprejemal denar za farme v Floridi kot nakup, farm v resnici pa ni nikjer imel.