SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Spet se je mudilo
Čeprav je bil dnevni red za sejo skupščine občinske samou-pravne stanovanjske skupnosti 11. junija videti dokaj obsežen, pa delegatom, ki se niso ravno v velikem številu odzvali povabilu, saj je bil zbor uporabnikov komajda sklepčen, v skupščinskih klopeh ni bilo treba presedeti več kot dve uri. Brez razprave je namreč šlo mimo poročUo o uresničevanju nalog v stanovanjskem gospodar-stvu od leta 1981 do marca 1985, poročilo o izvajanju solidarnosti (tudi od leta 1981 do konca 1984), nobene pripombe tudi nibil de-ležen predlog nove organiziranosti zadružništva v Ljnhljani.
Največ zanimanja je med de-legati zbudila obravnava osnutka pravilnika za urejanje medsebojnih razmerij pri ugo-tavljanju cen stanovanj na ob-močju ljubljanskih občin, ki ga je pripravil Zavod za izgradnjo Ljubljana, dopolnil pa ga je še komite za stanovanjsko gospo-darstvo pri skupščini mesta Ljubljane 27. maja. Tako so delegati osnutek pravilnika do-bili v branje že skupaj z vabi-lom za sejo, pripombe komiteja pa šele na scji sami. To je se-veda povzročilo nekoliko zmede pri razpravi.
Rojstvu tega dokumenta je botrovalo dejstvo, da zdaj ni-mamo potrjenega nobenega pravilnika za izračunavanje cene kvadratnega metra stano-vanjske površine v Ietošnjem
Pravilnik predvideva, ka-teri elementi sestavljajo pro-dajno ceno, merila za obliko-vanje cen, kako se ugotovila programirana izhodiščna in programirana končna cena, kakšni murajo biti investicij-ski program, gradbena po-godba, soinvestitorska po-godba in kako se oblikuje končna cena. Ob koncu pa je v zaključkih še tole: »Pravil-nik se uporablja, ko je sprejet na koordinaciji predšednikov izvršnih svetuv Ijubljanskih občin. Pravilnik potrdijo skupščine samoupravnih sta-novanjskih skupnosti Ljub-ljane in občin.« Kdaj torej po-stane la pravilnik v resnici ve-Ijaven?
letu! To je pravzaprav videti čudno, saj bo kmalu za nami polovica leta 1985. Odtod najbrž tudi naglica, s katero so morali delegati osnutek pravil-nika spremeniti v predlog, saj se sicer lahko zgodi, je opozar-jal predsednik skupščine Slavko Drlje, ki je vodil sejo, da je nesprejetje tega doku-menta lahko razlog za zaustavi-tev gradnje na Fužinah.
Prav zato je morda bolj kot vsebina pravilnika samega za-nimiv postopek njegovega sprejemanja, tako značilen za naše današnje razmere; na eni strani pomisleki. delegatov proti nekaterim določbam do-kumenta. saj si niso niti dodo-bra utegnili prebrati pripomb komiteja, na drugi strani pa pri-tiski tistih, ki so želeli vso za-devo izpeljati hitro in brez za-pletov. Kot neutemeljene so bile ovržene pripombe delega-tov (tudi Gradisa), njihova za-vrnitev pa je bila pospremljena še s slikovitimi dodatki kot »te pripombe so majhnega kali-bra« ali »te pripombe ne sedi-jo«.
Po vsem tem »posiljevanju«. kot je ta pogovor označil eden izmed delegatov, je bil osnutek pravilnika spremenjen v pred-log. Nepoučeni pa bi si ob tem. utegnil misliti, da so naše te-žave s cenami na stanovanj-skem področju šele od danes, saj si je sicer težko zamisliti, da je treba neko zadevo, ki nas žuli že dlje časa, reševati tako na horuk.
DARJA JUVAN