Požtnlna plaf-ana v gotovini.
Izhaja 15. vsakega meseca.
Ček. konto 11.631
c .. Vli. 1932
POŠTAR
Letna naročnina. . Din 24 — Polletna naročnina .	„ 12*—
Posamezna številka „ 2-—
Strokovni list poštnih nameščencev
Štev. 7.
V Ljubljani, dne 15. julija 1932.
IV. leto.
Beograd, 12. julija t. 1. Danes dopoldne se jc pričel 14. kongres Udruženja poštnih in telefonskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Otvoril ga je ob 9. uri podpredsednik g. Sava Vujoševič in je med drugim opravičil tudi odsotnost gospoda predsednika Time Jovanoviča, ki je radi težke bolezni izostal. Dalje je pozdravil zastopnika policijske uprave g. Lakišič Ibrahima, zastopnika ministra za promet g. Vlado Maksimoviča, g. Tomo Jovanoviča in zastopnike časopisov ter vse prisotne. Po pozdravu kongresa je predlagal, da naj se odpošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru za promet g. Lazaru Radivojeviču in pomočniku ministra za promet g. Ing. D. Ratajcu.
Nj. Vel kralju je bila poslana brzojavka sledeče vsebine:
Poštansko-telegrafsko-telefonsko osoblje sa svoga 14. kongresa smatra za svoju prvu i najsvetniju dužnost, da pozdravi svoga Kralja i Njegov Sveth
Dom.
Živeo nosilac jugoslovenske ideje Njegovo Veličanstvo Prvi Kralj Jugoslavije!
Predsednik Udruženja poštansko-tele-grafsko-telefonskih službenika.
Po prečkanju vseh brzojavk, ki so jih v prenapolnjeni dvorani »Poštnega doma« nahajajoči se sprejeli z dolgotrajnim aplavzom, je kongres prešel na drugo točko dnevnega reda, to je na volitev dveh sekretarjev, treh overovateljev zapisnika in treh skrutinator-jev.
Predsedujoči gospod Sava Vujoševič je predlagal listo za konstituiranje kongresa, toda še preden jo je prečital je nastalo v dvorani oglušno vpitje za- in proti klicev, pomešanih z ua, da čujemo, ne čemo, očemo, prima se, ne prima se itd. Skratka nastal je tak koncert, da sploh ni bilo mogoče slišati, kdo govori in kaj govori.
Prijavil se je k besedi tudi častni' predsednik g. Toma Jovanovič, toda mnogo prisotnih mu po znanem pregovoru — nehvaležnost je plačilo sveta — sploh ni pustilo govoriti.
Zaradi discipline in da bi bilo mogoče slišati govore funkcijonarjev, so nekateri prosili, da se nečlani, ki jih je bilo med vpijočimi resnično precej, odstranijo iz dvorane. Po je vihar razburjenja še povečalo, zategadelj je bil komisar policije po kratkem govoru primoran dvorano izprazniti. Nato so imeli dostop v dvorano le oni, ki so se izkazali s pravilno izkaznico ali polnomočjem. Pri tem pa se je pokazalo, da je morala ostati skoro polovica udeležnikov kongresa pred vrati. Že je bila podoba taka, da bo mogoče izvršiti haloge kongresa, ko so v dvorano vnovič vdrli vsi oni, ki jim je policijski komisar prepovedal vstopiti. Na ta način je bila dvorana, ki je sicer precej velika, zopet prenapolnjena.
Predsedujoči je pričel znova čitati listo za vodstvo kongresa in je prosil najbolj glasne, da naj vsaj toliko potrpe, da mu bo mogoče prečkati, pa naj nato pove vsak svoje mnenje. Toda tudi te besede niso rodile zaželje-
I	U ■
nega uspeha, kajti incidenti v dvorani so se stopnjevali od trenutka do trenutka. Vendar so se še vedno čulii glasovi starejših članov, da naj bi se prenehalo z nepotrebno »larmo«, in sicer v interesu kongresa kakor tudi samega udruženja.
Sredi velikanskega hrupa je g. Lakišič, komisar policije, vnovič prosil vse udelež-nike kongresa, naj ne ovirajo dela, ker bo v nasprotnem prisiljen kongres razpustiti. Toda tudi ta govor je bil večkrat prekinjen s huronskim vpitjem. G. Lakišič je med drugim predlagal, da naj članstvo, ako ni zadovoljno s predloženo listo, izbere iz svoje srede poseben odbor, ta pa naj določi kandidate, s katerimi bodo vsi zadovoljni.
Ta predlog je kongres sprejel, toda predsedujoči je med tem zahteval, da je njegova denžnost in pravica po pravilih predlagati listo.
»Nemaš!« »Ta pravila niso naša,« so se zopet dvignili glasovi, pomešani z mnogimi vzkliki.
Gospod Sava Vujoševič je še enkrat poskusil prečitati listo, vendar mu to ni uspelo, ker radi neprestanega hrupa sploh ni bilo mogoče ničesar razumeti.
Ua! Nečemo! Ua! Očemo! Ua! Moramo!
Taki in še mnogi drugi vzkliki so koneč-no prisili g. komisarja do tega, da je zopet prosil za besedo.
Ob 11.45 minut se je g. Lakišič povzpel na stol in spregovoril: »Gospoda! Ker vidim, da ^Vas ni mogoče pomiriti, a pri takem razgrajanju ni mogoče niti dnevnega reda izčrpati, prekinjam kongres in napovedujem nadaljevanje za jutri ob 9. uri dopoldne.
Drugi dan kongresa.
Beograd, 13. julija t. 1. Danes dopoldne ob 9. uri se je nadaljeval kongres, ki je bil včeraj radi incidentov in splošnega nemira prekinjen. Otvoril ga je podpredsednik gospod Sava Vujoševič ter takoj dal besedo sekretarju Udruženja g. M. Miletiču. Ta pa je prečital odlok glavne upravne, kil se je glasil :
Kongresu poštansko-telegrafsko-telefonskih službenika kraljevine Jugoslavije.
Uprava Udruženja sazvala je kongres za 12. i 13. juli ove god. Otvoreni kongres 12.
o.	m., u 9. časova pre podne, tekao je u redu zaključno sa drugom tačkom dnevnoga reda. Pretstavnik gradske policijske vlasti, iz njemu pojmljivih razloga, raspustio je kongres i zakazao isti za današnji dan.
Pošto je ovim uprava sprečena da izvrši program rada obeležen proglasom, to zakazani kongres zaključuje do odluke nadležnih gg. ministara. Glavna uprava je rešila, da zaključi kongres iz tih razloga što joj je oduzeto rukovanje kongresa. O ovome uprava je izvestila g. Ministra saobračaja i g. Ministra unutrašnjih poslova.
V dvorani je zavladalo zopet silno razburjanje in razočaranje. Čuli so se razni protesti, pa tudi odobravanja ni manjkalo. Med tem pa je stara uprava z g. Savo Vujoše-vičem na čelu mirno zapustila dvorano, z njo pa tudi par sto članov in delegatov. S tem je bil kongres prav za prav zaključen.
Čim se je malo umirilo, se je oglasil k besedi g. Milan Serbedžija, pomočnik upravnika pošte Beograd 2 in v zbranih besedah očrtal delo stare uprave, kakor se mu je pač zdelo primerno. Rekel je med drugim: Iz svega ovoga što se radi na kongresu jasno se vidi kuda ide stara uprava. Njen rad uperen protiv interesa udruženja, stoga predlažem, da ovu upravu kao razornu po naše udruženje suspendujemo od dužnosti.
Kada uprava, nastavio je g. Serbedžija, ne ume da nam položi račune, to je naša dužnost, da bez nje sami održimo kongres i prisilimo je na polaganje računa o njenim de-lima. Stoga ja predlažem, da kongres nastavi svoj rad i da za pretsednika izaberemo najstarijeg člana medju nama, g. Mitu Siimiča, upravnika pošte iz Virovitice.
Med strahovitim vpitjem je g. Simič zavzel svoje mesto, se zahvalil za čast in pozdravil vse prisotne. Takoj nato pa je predlagal, da naj se za predsednika kongresa izbere g. Božo Magovčeviča, svetnika Vardarske direkcije pošte in telegrafa, kar je kongres tudi usvojil. Nato je bil izvoljen za tajnika kongresa g. Drago Mihajlovič. Tako je bilo naenkrat izbrano vodstvo kongresa in pripomniti moram, da je bilo vse skupaj precej glasno ter da je bilo nemogoče ugotoviti, kdo je za in kdo je proti; toda g. predsednik je z lahkoto ugotovil, kljub vsem »prima se« in »ne prima se«, da je bilo sprejeto.
Ko prima? Nečemo! Očemo! Ua! Dole!
Za tem je predsedujoči vnovič ugotovil, da je kongres z veliko večino predlog spre-
jek
Nova uprava je nato zavzela mesta. Bilo je točno ob 9..KI. Predsednik g. Magovčevič se je v kratkih besedah zahvalil za izkazano mu zaupanje ter takoj predstavil zborovalcem g. Vlado Maksimoviča, ki je prisostvoval kongresu kot zastopnik ministra za promet, g. Lazarja Radivojeviča in mu podal besedo. V svojem pozdravnem govoru je g. Maksimovič rekel med drugim tudi sledeče: Ovlaščen sam od g. Ministra da Vas pozdravim i poželim uspešan rad. Isto tako, imam
Pozor!
Podpisani sem v drugi polovici minulega meseca užival svoj redni letni odmor. To priliko pa je izkoristil neznan rokomavh ter vlomil v mojo miznico, kjer imam med drugim shranjene navadno tudi dopise za »Poštarja«. Kakšno ozadje naj bi imelo to nečedno dejanje sicer ne vem, vem pa, da se vlom prav gotovo ni izplačal.
Da se v bodoče ne bi ponovila nepotrebna, nasilna odpiranja mojih predalov brez ključev, obveščam podjetnega nepridiprava, da sem se vrnil z dopusta in da sem pripravljen razkazati »tajne« svojih miznic vsakomur sam!
Tovariško glksilo »Poštni glasnik« prosim, da blagovoli prednji poziv ponatisniti.
Z ‘odličnim spoštovanjem
Urednik.
KADI KONGRESA V BEOGRADU JE LIST IZŠEL 5 DNI POZNEJE.
u ime g. Ministra da Vam kažem da je on voljan da svaki naporan potez Vašega Udruženja pomogne.
Poslušalci so sprejeli besede govornika z velikim aplavzom in zadovoljstvom v vednost.
Za tem je predsedujoči pozval vse zastopnike in delegate, da naj tajniku kongresa iz-roče svoja polnomočja ter odredil 20 minutni odmor.
To priliko je izkoristil tudi g. Lalič ml. iz Zagreba in skušal — kot nepoklicani — odstraniti iz dvorane urednika našega lista, češ da ni član udruženja. Na primeren odgovor se je brez besede odstranil. Na ta način je bil tudi ta nepotrebni incident dosti hitro likvidiran.
Med tem so člani oz. delegati in zastopniki oddajali svoja polnomočja in prijave. Videti je bilo mnogo nižjih uslužbencev iz Glavnega telegrafa v Beogradu (večina še s službeno torbico čez ramo) in uslužbencev pošte Beograd 2, ki so se pojavili v dvorani samo za toliko časa, da so se prijavili, nato pa so takoj zopet odšli.
Po končanem prijavljanju je predsedujoči sporočil, da je na kongresu zastopanih 3048 članov Udruženja, bodisi osebno, bodisi s polnomočji.
Nato je g. predsednik prečita! pozdravno pismo pomočnika ministra za promet g. ing. Dobrosava Ratajca, kar so navzoči vzeli z veseljem na znanje.
Dalje je g. Magovčevič ugotovil, da so na kongresu zastopane vse sekcije razen skop-Ijanske in splitske.
Pred zaključkom druge točke je predlagal predsedujoči, da naj:
a)	današnji kongres razveljavi vse odloke stare uprave, v kolikor se tičejo suspendiranja sekcij in njih predstavnikov;
b)	prizna vstop v Udruženje vsem tovarišem, ki jih stara uprava ni hotela sprejeti;
c)	ovrže včerajšnji sklep uprave, da je kongres zaključen, temveč prizna, da je pravi kongres šele danes.
Vsi trije predlogi so bili sprejeti z vzklikom, toda ne soglasno.	,
Nato je predsedujoči g. Magovčevič predlagal, da naj se večina točk stavi z dnevnega reda, ker stara uprava ni bila prisotna. Pristaši nove uprave so se tudi s tem predlogom popolnoma strinjali.
Istočasno se je sklenilo, da se mora staro upravo prisiliti! na predložitev računov in imovine.
Dalje je g. Magovčevič predlagal, da naj se izda novi upravi nalog, da mora v roku od 6 mesecev izdelati nova pravila, do tedaj pa naj veljajo dosedanja, ki pa naj se spremenijo z današnjim dnem v toliko, da člen, ki govori »o zaveštanjima« odpade.
Tudi ta predlog je bil sprejet z aplavzom.
Kot 6. točka dnevnega reda je sledila: volitev nove uprave.
Predsednik kongresa g. Magovčevič je predlagal sledečo listo:
Upravni odbor:
1.	Milutin Ilič, upravnik pošte Beograd 2,
2.	Jovan Dimitrijevič, upravnik,
3.	Milan Serbedžija, adm. uradnik,
4.	Gavra Milačič, p. t. uradnik,
5.	Žarko Nešič, p. t. uradnik,
6.	Stevan Nedeljkovič, p. t. uradnik,
7.	Vlastiimir Draškič, adm. uradnik,
8.	Dragoljub Mihajlovič, višji pristav,
9.	Nikola Ratkinič, p. t. uradnik,
10.	Dragiša Jovanovič, zvaničnik.
Namestniki upravnega odbora:
1.	Ognjan Ognjanovič, p. t. uradnik,
2.	Petar Radulovič, zvaničnik,
3.	Radmila Stefanovič, p. t. uradnica.
Nadzorni odbor:
1.	Ananije Sekulovič, p. t. uradnik,
2.	Josip Martinovič, p. t. uradnik,
3.	Ćiriilo Žužek, p. t. uradnik,
4.	Radivoje Armenkovič, p. t. uradnik,
5.	Ruža Rafaelovič, telef. nadzornica,
6.	Radovan Brankovič, zvaničnik,
7.	Milan Iličič, zvaničnik.
Namestniki nadzornega odbora :
1.	Golub Djordjevič, služitelj,
2.	Milorad Rankovič, služitelj.
Po prečkanju te liste je dvorana vnovič oživela. Vpitja ni bilo ne konca ne kraja. Vendar je izgledalo, da je večina za. Sledila je burna diskusija. Prvi je govoril gospod Mirko Pekezovič iz Beograda, ki je med drugim izjavil: Ja sam u načelu za ovu upravu, ali smatram, da so se i ovdje uvukla neka lica koja ne zaslužuju, da budu u upravi. Uzmite samo g. Dimkrijevića kakve on ima intelektualne sposobnosti da udje u upravu?
Dole!
Vzemite mu besedo!
Da čujemo istinu!
Naj govori!
Vihar razigranosti so prekinjali medklici, tako da je izgledalo, kakor v židovski šoli.
Predsedujoči je skušal miriti, toda zaman. Nihče ni slišal niti svojega soseda.
Podoba je bila celo, da bo prišlo do večjih incidentov in g. Pekezovič je zahteval od predsedujočega, da ga zaščiti. Rekel je dalje: Ja nisam u načelu protiv predložene liste ali hoču da govorim i tražim izvesne izmene. Gospodo, ja hoču da govorim. Ja mislim da sam medju činovnicima!
Ker pa le ni bilo mogoče umiriti razburjenih duhov je predsednik govorniku odvzel besedo.
Zatem je spregovorila borilka ženskega krila p. t. uslužbencev gdč. Miroslava Ma-nojlovič in zahtevala, da se v upravni odbor
Aktualno pojasnilo finančnega ministrstva o tej temi slove takole:
»N. N., poštni zvaničnik je bil pri komisijskem pregledu spoznan za nesposobnega za službo in kot tak predlagan za upokojitev. Odlok o njegovi upokojitvi ni bil izdan v zakonito predpisanem trimesečnem roku. Po odstavku 2. § 105. zakona o uradnikih je potrebno, da se uslužbenec, ki postane telesno ali duševno nesposoben za službo — če je že pridobil pravico do pokojnine — upokoji. Z istim odlokom se h k ratu kon-statuje tudi prestanek službe [§ 128 u. z.]. Ker je po odstavku 1. § 11. u. z. za razrešitev takih uslužbencev v trimesečnem roku potrebno, da se izda odlok o prestanku službe odnosno o upokojitvi, zato omenjeni zvaničnik ni mogel biti razrešen, temveč se je moralo z razrešitvijo počakati do izdaje ustrez-
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
se priporoča pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene zmerne! Postrežba točna In solidna!
izvoli1 tudi kaka uradnica. Svoj predlog je utemeljevala s tem, da so se ženske tudi v službi pokazale enakopravne s svojimi moškimi kolegi in da zato zahteva zanje tudi v organizaciji ustrezajoče mesto.
Predlog pa ni prodrl.
Nato je govoril g. Radul Tripkovič, ki je v svojem govoru — v kolikor je sploh smel in mogel govoriti — konstatira!, da so krivi slabim razmeram Udruženju predstavniki nekaterih sekcij, ne pa centralna uprava, ki je poizkusila vse, da bi dovedla udruženje v normalni tir. Dalje je obsojal nepravilnost prekinitve kongresa, ter napovedal tudi novi upravi, da bo njeno delo brezuspešno.
Govor g. Radula Tripkoviča, ki je govoril v imenu opozicije in ki se je kreta! precej v mejah stvarnosti, pa nikakor ni ugajal pristašem nove uprave ter so ga neprestano motili z medklici, tako da je bil primoran opozoriti jih s protivzklikom, da smo med uradniki in ne »medju ruljom«. Protestiranje pa kljub temu ni ponehalo, tako da je bil govornik prisiljen prenehati z nadaljnimi izvajanji.
Na prednji govor se je oglasil g. M. Serbedžija in pobijal trditve predgovornika.
Nato je kongres sklenil na predlog gosp. Božidara Magovčeviča odposlati pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru za promet g. Lazarju Radivojeviču, pomočniku ministra za promet g. Dobrosavu Ratajcu in na predlog novoizvoljenega predsednika g.
I Milutina Iliča tudi našim tovarišem železni-i čarjem in brodarjem. Kongres je sprejel be-j sedila brzojavk z navdušenjem in vzkliki na ! znanje. Takoj nato je bil kongres zaključen j s petjem državne himne.
Tako je potekal kongres dovolj burno, vendar do pretepov ali sličnega ni prišlo, kakor so to nekateri dnevniki zelo tendenci-jozno poročali.	Fajdiga Hinko.
nega odloka. Razrešitev se torej ni mogla izvršiti prej, dokler ni izšel odlok o prestanku službe, ker je v odstavku 1. § 111. u. z. izrečno določeno, da se mora uslužbenec razrešiti v roku 1 meseca od dneva, ko je prispelo k njegovem neposrednem starešini obvestilo o odloku glede prestanka službe. Ker se s tem predpisom istočasno zahteva, da rok za razrešitev ne prekorači poslednjega dne trimesečnega roka iz 2. odstavka § 106. u. z., pomeni to, da se dotični uslužbenec, za kogar se v tem roku ne izda odlok o prestanku službe, mora upokojiti z retroaktivnim (vzvratnim) učinkom in da se čas, prebit v službi po dopolnjenem trimesečnem roku, štetem od dne, ko se je pojavil vzrok za prestanek službe, ne računa za državno službo. Z drugimi besedami: N. N. je moral biti v konkretnem primeru obdržan v službi tudi po trimesečnem roku, in to do izdaje odloka o upokojitvi. Kot takemu bi se mu morali izplačevati redni prejemki skladno z zakonitimi predpisi, po katerih pripadajo uslužbencu, vršečemu redno službo, vsi akti-vitetni prejemki. Dejanski sc mora (in more) udužbenec razrešiti šele po izdaji odloka o upokojitvi resp. po obvestitvi o tem odloku.
Gosposvetska 6 FraRC Slamič, Mllbljaha Prešernova uU
Vam dobavi najboljše in najcenejše:
sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve in paštete
Usoda aktivitetnih prejemkov med prestankom
službe in razrešitvijo.
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Toda kljub tem primeru bi se v zmislu zadnjega odstavka § 111. u. z. smatralo, da je bil razrešen zadnji dan trimesečnega roka, ko mu je prestala služba po sili zakona. V opisanih okoliščinah bi se moral po regulaciji pokojnine takemu uslužbencu napraviti obračun med pripadajočimi pokojninskimi in prejetimi aktivitetnimi prejemki za čas od poslednjega dne trimesečnega roka (ko mu je prestala služba) pa do redne dejanske razrešitve, in sicer v ta namen, da se vrne državni blagajni razlika med aktivitetnimi in pokojninskimi prejemki. Vendar se zgodi to samo tedaj, če nadrejeni resortni minister v upokojitvenem odloku konstatuje, da teko pokojninski prejemki od prvega dne onega meseca, ki sledi poteku trimesečnega roka.
V nasprotnem primeru pa, t. j. če se taka konstatacija v upokojitvenem odloku samem ne fiksira, ampak se odredi, da gredo uslužbencu pokojninski prejemki od prvega dne meseca po dejanski razrešitvi, se razlika med aktivitetnimi in pripadajočimi pokojninskimi prejemki do dneva faktične razrešitve ne vrača. Samo po sebi se razume, da se tako v prvem, kakor tudi v drugem primeru, čas, prebit v službi po poslednjem dnevu trimesečnega roka (o katerem govori 2. odstavek § 106. u. z.), ne more šteti za državno službo niti pri napredovanju, niti pri določitvi odstotki pokojnine itd., in sicer zato, ker zakon statuira, da je prestanek službe nastopil poslednji dan omenjenega trimesečnega roka m ker hkratu smatra ta dan za dan razrešitve.«
»s »
Pomuditi se hočemo nekoliko pri tem važnem vprašanju, ker gre za vračilo vsot, ki pojdejo često ne le pri uradnikih, temveč tudi pri nižjih uslužbencih, v stotake in tisočake. Če se zavedamo, da je zaščita interesov uslužbencev med najvažnejšimi smotri vsakega strokovnega lista, smo takorekoč prisiljeni razmišljati o tem, ali je sploh mogoče • in kako odvrniti pretečo škodo. V ta namen je treba predvsem skrbno premotriti prejšnje in sedanje zakonite predpise ter eventualne druge vire, ki bi nam mogli biti v oporo. Čim se nam posreči zadeti namen in pravi _ zmisel tozadevnih določil, bo izhod lažji in sigurnejši.
V citiranem pojasnilu finančnega ministrstva čitamo trditev, da bi se morali redno službo vršečemu uslužbencu, ki je bi! obdr-zan v službi tudi po trimesečnem roku izplačevati skladno z zakonitimi predpisi, vsi aktivitetni prejemki. Gotovo je to zelja vseh državnih uslužbencev, ali novi uradniški zakon tega nikjer izrečno ne predpisuje. Spornost omenjenega vprašanja se je pojavila se za veljavnosti uradniškega zakona iz leta 1923. Odpravljena pa je bila komaj leta 1930. z neko razsodbo državnega Sveta, da gredo aktivitetni prejemki do konca meseca, v katerem se uslužbenec po izvršeni upokojitvi faktično razreši, ne glede na to, kdaj mu je služba prestala' in. ne ‘ glede na fo; er je'pred razVešitvijo opravljal službo ali ne. Sedaj se pojavlja isto vprašanje \ iz-premenjenih okoliščinah. Seveda se je prej pogosto pripetilo, da so prejemali poleg uslužbencev, ki so vršili službo prav do upokojitve, aktivitetne prejemke vse do upoko-
jitve odnosno do razrešitve tudi za delo nesposobni uslužbenci, ki jim je bila služba prestala po dvanajstmesečni odsotnosti. Običajno je trajalo izplačevanje aktivitetnih prejemkov še več mesecev po prestanku službe. Najčešče je imelo tako postopanje svoj vzrok v pomanjkanju kredita na partiji za upokojitve. Neugodne posledice za drž. blagajno pa so se kazale v dolžnostih nadaljnjega izplačevanja aktivitetnih prejemkov za službo nesposobnim, že odsotnim uslužbencem. Vsled tega je nastala potreba, da se interes državne blagajne zaščiti. In to nalogo je prevzel novi uradniški zakon, ki predpisuje o tem, kar zanima nas, v kratkem sledeče:
Ako prestane služba zaradi telesne ali duševne nesposobnosti, se uslužbenec — če je že pridobil pravico do pokojnine — upokoji [§ U)5 2].
Ministrstvo izda odločbo o prestanku službe (ukaz o upokojitvi ali odlok o odmeri osebne pokojnine) v 3 mesecih in služba prestane z dnem te odločbe. Če ministrstvo v tem roku ne izda odločbe, se smatra za dan prestanka službe poslednji dan trimesečnega roka [§ 106 2].
Po prestanku službe ne sme uslužbenec sam zapustiti službe, ampak mora biti pristojno razrešen. To se mora izvršiti v enem mesecu. Ta rok ne sme prestopiti poslednjega dne trimesečnega roka iz § 106 2. Če (medtem že upokojeni!) uslužbenec ni v službi ter ga ni moči razrešiti po redni poti, se vzame za dan razrešitve dan, ko prispe k njegovemu neposrednemu starešini obvestilo glede odločbe o prestanku službe [§ 111 1].
V primeru odstavka 2. § 106. se smatra, če ministrstvo v tam določenem trimesečnem roku ne izda odločbe o prestanku službe za dan razrešitve poslednji dan tega trimesečnega roka [§ 111 2].
Pravico do prejemkov aktivnega uslužbenca ima uslužbenec do konca meseca, v katerem je razrešen (preden poteče trimesečni rok!) ali v katerem se smatra za razrešenega (v najskrajnejšem primeru; zadnji dan trimesečnega roka) [§ 112].
Osebni pokojninski prejem-k i teko od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je bil uslužbenec razrešen [§ 155],
Povsem nedvoumno je v gornjih predpisih izražena zakonodajalčeva volja omejiti upokojevalno proceduro na 3 mesece. Ali življenje je v svoji nepreračunljivosti močnejše od pisanih postav. Praksa kaže, da upokojitve v tem roku sedaj niso izvedljive. Zato je treba najti interpretacijo, ki bi spravila v sklad interese uslužbencev 'z interesi države. Tn tu se vračamo k nagibu, ki je vodil zakonodajalca do uvedbe cit. določb. Imel je namen: preprečiti neprimerno dolgo iz-
plačevanje aktivitetnih prejemkov nesposobnim uslužbencem. Toda nesposobnost ni pri vseh enaka! Iz tega razloga smatramo za potrebno razlikovati med absolutno in, relativno nesposobnimi, t. j. med takimi, ki nikakor ne morejo več opravljati službe in so zato stalno odsotni ter takimi z zmanjšano sposobnostjo, ki se ponajveč v službenem interesu ne branijo opravljati službe do upokojitve, ki je itak že na vidiku.
Absolutno nesposobnemu uslužbencu prestane tedaj služba ali z upokojitvijo ali poslednji dan trimesečnega roka, šteto od dne, ko se je pojavil vzrok za prestanek službe. Tega dne se smatra uslužbenec tudi za razrešenega [§ 106/2, 111/2]. Pokojninski prejemki, ki vobče niso vezani na prestanek službe, ampak na razrešitev, mu teko od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem se smatra za razrešenega. Pa tudi uslužbenca, ki še opravlja službo, a je zaradi relativne nesposobnosti predlagan za upokojitev, bi moralo nadrejeno oblastvo razrešiti najkasneje zadnji dan označenega trimesečnega roka, kot je k temu zavezano po § 111/1. Če oblastvo tega ni storilo, pač ne sme zaradi opustitve svoje dolžnosti naprtiti neugodnih posledic uslužbencu, ki tudi po prestanku službe le-te ne sme zapustiti, dokler ni pristojno razrešen. Vidi se, da ga vežejo še nadalje vse dolžnosti, a pravtako tudi pravice aktivnega uslužbenca, izvzemši ono, da bi se mu pripoznal za pokojnino čas preko roka, po čigar izteku služba prestane [§ 119]. Zato ni mogoče odrekati pravice do aktivitetnih prejemkov, in sicer do konca meseca, v katerem se razrešitev dejanski izvrši.
Še ugodnejše stališče za uslužbenca zavzema državni svet kot odločilni razlagalec zakona. Njegovo naziranje je zajeto v sledečih splošnih načelih, izraženih v neki razsodbi, ki obravnava precej slično zadevo:
»Uslužbencu, ki je postal fizično ali duševno nesposoben, prestane služba — če je že pridobil pravico do pokojnine — samo z upokojitvijo. Torej je razen upokojitve vsak drug način, tudi razrešitev službe, absolutno izključen.
Odlok o razrešitvi takega uslužbenca (brez predhodne upokojitve) po svojem učinku ne le ne more nadomestiti upokojitve, marveč ima značaj kazni, ki je uslužbenec nikakor ni zaslužil.
Zakonodajalec ni mogel dopustiti domneve, da bi bil katerikoli interes državnih uslužbencev oškodovan zaradi nepravilnega ali nezakonitega poslovanja ali zaradi kake nerednosti pristojnih oblastevC Vsled takih okoliščin ne morejo zadeti škodljive posle-j dice uslužbenca, če ni sam ničesar zakrivil.
Uslužbenca po nobenem zakonitem pred-
ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV
za nabavo potrebščin v Ljubljani Vodnikov trg št. 5	Telefon št. 24-21
Preskrbuje svoje člane s špecerijskim blagom in kurivom. Predvideva tudi ureditev nakupa manufakture s posestrimo železničarjev.
Dostava na dom.	Mesečni obroki.
Potrebno blago lahko naročite tudi telefonično.
umil [	«v^.
Državni uslužbenci, aktivni in upokojeni! Kupujte v svoji zadrugi, širite smisel za njo med tovariši nečlani. Od velike in močne zadruge je odvisna naša skupna boljša eksistenca.
pišu ni mogoče razrešiti dolžnosti in mu na tej podlagi odreči pravice do prejemkov aktivnega državnega uslužbenca, dokler ne izide odlok o upokojitvi.
Cilj, ki ga je hotel zakonodajalec s predpisom § 106. doseči, je brez dvoma ta, da se zavaruje interes države pred možno škodo, ki bi nastala z morebitno svobodnejšo razlago zakona s strani pristojnih oblastev, ki bi gotovo nastopila, če bi nesposobni državni uslužbenec tudi nad 3 mesece — kolikor je redoma dovolj, da se izda odločba — prejemal prejemke aktivnega državn. uslužbenca.«
V zmislu gornjih izvajanj gredo tedaj aktivitetni prejemki za označeni čas v najslabšem primeru vsaj onim uslužbencem, ki so tudi po dopolnjenem trimesečnem roku — po prestanku službe — dejansko vršili službo, in sicer do konca meseca, v katerem so bili faktično razrešeni. Zaradi enotne interpretacije zakona enakomernosti v poslovanju in potrebne pravne sigurnosti se nam poleg tega dozdeva, da ne more biti povsem od-
visno od posameznih resortov ali odrejajo pokojninske prejemke s potekom trimesečnega roka ali po dejanski razrešitvi, kot bi se to dalo sklepati iz uvodoma citiranega pojasnila finančnega ministrstva.
Ker je zadeva za celo vrsto p. t. uslužbencev izredne važnosti, in je v tem pogledu tudi že vložena tožba na državni svet, upamo, da bomo kmalu lahko poročali, kako je prav, kajti praksa je na žalost usvojila strožje stališče, tako da se vrše ustavitve akti-vitetnih prejemkov brez izjeme že s koncem tretjega meseca po prestanku službe.
Dober nakup oblačilnega blaga za ženske in moške, kakor tudi druge potrebščine se dobe pri
JANKO Cešnik
Lingarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
Poštna statistika za leto 1930.
dnevi obolenj pa presegajo štilo 89.000. Vse kaže, da zdravstveno stanje našega osebja ni ravno najboljše.
V	notranjem poštnem prometu, ki je neprimerno jačji kakor mednarodni, saj znaša 89.19% vsega poštnega prometa, prevladujejo pisemske pošiljke, med temi pa tiskovine, ki jih je kar 29.68%. Med priporočenimi pošiljkami je bilo skoraj polovica uradnih, torej poštnine prostih, dočim je navadnih tretjina. To razmerje ni normalno zlasti glede priporočenih pošiljk. Jasno je, da je pošt-ninska prostost za službene in uradne pošiljke utemeljena. Statistika pa kaže, da izrabljajo državni uradi to ugodnost v preveliki meri, ker pošiljajo priporočeno tudi manj važne službene dopise oziroma ne omejijo števila službenih pošiljk na minimum. Pisma so po številu skoro enaka tiskovinam, dopisnice pa jih dosegajo komaj na polovico. Poslovni papirji in blagovni vzorci tvorijo komaj 0.71 % oziroma 0.82% notranjega prometa. Paketni promet ni baš velik. Zanimivo je, da poštna uprava približno polovico poštnih nalogov ni mogla izterjati, temveč jih je morala vrniti pošiljateljem; sicer pa je njihovo število zelo majhno. V notranjem poštnem prometu je ljubljanska direkcija na tretjem mestu.
V	mednarodnem poštnem prometu prednjači tako glede uvoženih kakor izvoženih pošiljk Evropa in sicer po vrstnem redtv Avstrija, Nemčija, Italija, Češkoslovaška, Francija itd. Nato sledi v veliki razdalji Amerika, dočim so ostali kontinenti prav slabo zastopani. Uvoz je precej večji kakor izvoz, v paketnem prometu, kjer se vrste Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška itd., pa se še celo opaža velika razlika.
V	tuzemskem telegrafskem prometu kaže statistika za leto 1930 občutno nazadovanje brzojavk, zlasti privatnih. V tem prometu je ljubljanska direkcija na predzadnjem mestu, izkazuje pa najmanjše število državnih brzojavk. Število njenih privatnih brzojavk je komaj toliko, da se uvršča pred splitsko, pa za beograjsko direkcijo. Vsekakor se tu kaže vpliv razširjenega telefonskega prometa. —
Nedavno je ministrstvo za promet izdalo peti zvezek poštne statistike, ki prinaša podatke za leto 1930. Že na prvi pogled se vidi, da je ta statistika sestavljena s toliko marljivostjo in toliko točnostjo, kakor doslej še ni bila nobena. Izgleda, da se poštna uprava vedno bolj zaveda važnosti statističnega štetja in da statistični odsek v ministrstvu dobro in pravilno pojmuje svojo nalogo, saj v tej statistiki ne najdemo tistih težkih napak, ki so v prejšnjih dobah napravljale statistične podatke skoraj, neuporabljive. Poleg tega pa je letošnja statistika zelo razširjena in so objavljeni podatki tudi iz panog poštne, telegrafske in telefonske službe, ki doslej niso bile vpoštevane. Prav posebno pregledno in tudi za lajika razumljivo pa napravljajo letošnjo statistiko številni grafikoni, od katerih prinašajo nekateri tudi primerjalne podatke iz prejšnjih let.
O važnosti statistike še dandanes sploh več ne dvomi. Za poštno upravo pa je statistika njenega prometa nepogrešljiv pripomoček, s katerim more uprava vsakovrstne svoje ukrepe že v naprej presoditi, kaki uspehi so jim usojeni. Upravljanje znači, gledati v bodočnost, statistika pa je napisano izkustvo. Dobra statistika nam pokaže naraščanje ali pa padanje prometa v raznih dobah, odkriva hibe ali prednosti raznih panog obrata, nudi pregled o prejemkih in izdatkih in kaže točno v koliko in v katerih panogah je podjetje aktivno ali pasivno. Brez statističnih podatkov se v nobenem podjetju ne dajo izvesti reforme niti se ne da v naprej izračunavati vsaj približni finančni efekt novouvedenih vrst prometa. Ni ga prometnega obrata, čigar gospodarstvo in promet se ne bi dal statistično izraziti ter tako v celoti prikazati. Poštna statistika pa ni važna samo za svojo stroko, temveč za vse narodno in državno gospodarstvo, saj je natančen in neverjetno zanesljiv mereč dviganja ali padanja splošne gospodarske konjunkture.
Ni naš namen, da bi na tem mestu naštevali vse podrobnosti iz navedene brošure, saj za to tudi ni prostora. Omenimo naj le nekaj zanimivosti.
V splošnem naraščata močno poštni in telefonski promet, dočim ostaja telegrafski skoraj na isti višini.
Glede števila pošt in osebja v letu 1930 niso nastale kake večje izpremembe. Največ je uradnikov bivše druge kategorije, nato pa slede zvaničniki in služitelji. Vendar pa se je število uradnikov bivše tretje kategorije tudi zelo povečalo. Vseh uslužbencev je bilo nekaj čez 11.000. Bolnih je bilo tekom leta 41,k),
Mednarodni telefonski promet, ki znaša samo desetino tuzemskega, je tudi v tem letu precej nazadoval.
Telefonski promet je v letu 1930 precej narasel, če gledamo namreč dohodke tega prometa. Ni pa narasel po delavnih enotah. Izgleda, da statistika prejšnjih let ni bila baš točna. Tuzemski promet je neprimerno močnejši kot mednarodni. Največji promet je bil z državami Avstrija, Madžarska, Italija, Češkoslovaška, Nemčija, Rumunija itd., dočim je Grška na zadnjem mestu.
V primeri z letom 1924 se je v letu 1930 ves poštni, telegrafski in telefonski promet točno podvojil.
Najbolj zanimiv je pregled dohodkov. V letu 1930 je imela poštna uprava doslej največ dohodkov. Seveda tvorijo dohodki iz poštnega prometa največji del, preko 300 milijonov, nato telefonski dohodki, dočim ne dosežejo telegrafski dohodki niti vsote 50 milijonov dinarjev. Za znamke je prejela uprava ogromno vsoto, okoli 285 milijonov dinarjev. Ostali poštni dohodki so z ozirom na to vsoto zelo malenkostni. Izdatki obstoje v glavnem iz osebnih izdatkov in sicer kar 237 milijonov dinarjev. Ostali izdatki so razmeroma dosti nižji. Dobiček je za leto 1930 znašal 171,177.724'89 dinarjev. Torej je bila trditev pri proračunski debati v parlamentu, da je pošta najrentabilnejše državno podjetje, popolnoma upravičena.
Vkljub vsem vrlinam statistike za leto 1930 pa se nam zdi umestno, da na tem mestu opozorimo na nekaj netočnosti oziroma pomanjkljivosti.
Iz podatkov prvih strani statistike vidimo, da smatra statistični odsek ambulantne, pomožne in občinske pošte za enakovredne državnim in pogodbenim. To naziranje pa ni pravilno, kajti vse te pošte so le v nekako pomoč državnim oziroma pogodbenim poštam, saj nimajo svojega lastnega delokroga temveč vrše posle na teritoriju svoje nadzorne pošte, pa tudi ne v istem obsegu kakor kaka državna ali pogodbena pošta. Zato tudi ni točen pregled, ki kaže, koliko pošt ima vsaka direkcija ter na koliko kvadratnih kilometrov in na koliko prebivalstva pride ena pošta. Poleg tega bi bilo dobro, da bi se objavile tudi za posamezne direkcije iste relacije.
Pri nakazničnem ter hranilnem in čekovnem prometu pogrešamo statistične podatke po posameznih direkcijah, kar bi napravilo statistiko še bolj zanimivo.
Tudi pri pregledu o dohodkih in izdatkih bi bilo zelo poučno, če bi bili objavljeni obračuni posameznih direkcij. Sicer je to vpra šanje precej delikatno, toda mnenja smo, da provincijalna nasprotstva v tej dobi sploh ne smejo več obstojati in da bi taki podrobni statistični pregledi samo koristili tako naši stroki kakor tudi poslovnemu svetu. To tudi ne bi bilo težko, ker so se podatki glede dohodkov v taki obliki doslej že objavljali.
Končno pa je treba še poudariti, da je ureditev poštne statistike odvisna v prvi vrsti od pošt samih. Če podajo te dobre in zanesljive podatke, tudi delo statističnih oddelkov pri direkcijah in ministrstvu ni težko. Zato naj pomnijo vsi, ki so jim poverjeni ti posli, da z vestnim delom v obili meri prispevajo k dobri ureditvi statistike in s tem pripomorejo do jasnega vpogleda prometne in gospodarske prilike.
naše
WOLFOVA ULICA 1 TELEFON ŠT. 27-55
I
l/KARNA »/LOVEN IJ A«
DR. Z O. Z., V LJUBLJANI
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela po zmernih cenah — Časopisi, knjige, revije, brošure, vabila, ceniki, letaki, plakati itd. — Zaloga betežnih in stenskih koledarjev — Zahtevajte povsod betežne koledarje z domnevnim vremenskim poročilom
Za mal denar najlepše razvedrilo v Automat buffeju
Daj-Oam
na ftleksandrovi c. 4, telefon 2308
Razne delikatese, sendviči, topla jedila, kava, čaj, pecivo, slaščice, sladoled, vedno sveže pivo in najizbranejša vina.
onu akciju, kojoj je zadatak podizanje stanova za državne, banovinske i opštinske službenike, jer samo tim putem može se postići snošljiv srazmer izmedju visine kirija (najemnina) prinadležnosti službenika, a dok se to ne izvrši, da se hitno donese zakon o stanovima.
Protestiramo!
V manifestu, naslovljenem na članstvo sekcije UPU se je predstavil njen novi gospod predsednik (sedaj že expredsednik) s tole trditvijo: »Pot, ki jo je v organizaciji hodil tovariš Čampa je bila vseskozi iskrena in poštena.« Te trditve ne bi podpisal vsakdo! Po ustnem izročilu g. predsednik sam ni vsak dan tega mnenja. Zato vse tako kaže, da ni podpisal tudi tega manifesta toliko zaradi njegove resničnost, kot zaradi »društvene discipline«.
Nadalje trdi novi g. predsednik, da je uprava sekcije pod vodstvom agilnega gosp. Čampe prejemala od vseh strani same udarce. To res ni izmišljotina! Kar najodločneje pa moramo protestirati proti trditvi, da je bilo delo g. Čampe za spravo in sporazum pošteno ter prizadevanje sekcije celokupnemu p. t. t. personalu v korist.
Gospod predsednik bi bil storil brez dvoma bolje, če bi bil počakal s svojo izjavo o poštenih prizadevanjih svojega prednika v omenjenem pravcu do sodbe merodajnih či-niteljev, ker bi se sicer lahko uporabila stara prislovica češ: enaki ptiči vkup lete. —
Hvala Bogu, predsedniška čast je trajala le tri dni!
*
Kot črno nehvaležnost pa je treba označiti način, v kakšni, pravzaprav prezirljivi obliki se sekcija poslavlja od svojega požrtvovalnega podpredsednika g. Štuklja.
Velik korak naprej.
O priliki sestanka, ki se je vršil dne 26. pr. m. v društveni sobi na Prulah sem bil zelo presenečen, kajti videl sem v svoji sredi tudi naše drage tovariše, zastopnike nižjih poštnih uslužbencev iz področja Savske poštne direkcije, in sicer tovariša Gra-berja in Vogrinca. Bila sta silno navdušena za samostojnost nižjih poštnih uslužbencev cer sta se odločno izjavila za složno delovanje s svojimi tovariši Srbi in Slovenci. Izjavila sta, da so vsi tovariši nižji uslužbenci iz področja Savske banovine navdušeni za enotno društvo nižjih uslužbencev, iki sme tudi na osnovi točke 7, § 76 obstojati.
Navdušenje obeh prisotnih tovarišev je bilo tako veliko in tako vzpodbujajoče tudi za nas Slovence, da smo z njihovim posetom dobili novega poleta za vztrajno in pravično borbo, za borbo proti zakletim sovražnikom iz vrst današnjega udruženja, spe-Ujelno iz vrst predstavnikov Dravske in Savske sekcije. Tovariša iz Zagreba sta izjavila, da je zagrebške tovariše napotilo do tega koraka predvsem dejstvo, da v udruženje dosedaj ni bilo drugega dela in rezultata kakor prepiri in medsebojno sovraštvo, za nižje uslužbence pa ni diosedaj nihče niti skušal kaj storiti, niti je kaj storil. Izjavil je, da smo bili nižji dosedaj dobri le za plačevanje članarine, skratka bili smo sužnji in raja.
Zato Vas pozivam dragi tovariši, nižji uslužbenci, bodite složni in zavedni, kajti bliža se dan, ko bomo vsi nižji poštni uslužbenci v celi domovini, od Št. lija pa do Djev-djelije strnjeni v eni sami vrsti, v močnem in edinstvenem društvu vseh nižjih poštnih in telegrafskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Na ta način nam bo tudi dana mož-
nost delati ne samo za sebe in za svojo družino, temveč v prvi vrsti tudi v prid lepe in mile nam Jugoslavije, v prid stroke, ki ji pripadamo.
10. t. m. se je pa vršila skupščina Savske sekcije p. t. t. uslužbencev, kateri sva prisostvovala tudi midva s tovarišem Penkom, in na kateri je bilo ponovno dovolj dokazov, da take sekcije, kjer sedi najvišji uradnik z najnižjim uslužbencem za isto mizo, niso delazmožne. Na tej skupščini so se tudi nižji uslužbenci končno in definitivno odločili izstopiti iz udruženja in so zato naročili svojemu delegatu za kongres udruženja v Beogradu, da se mora izjaviti v pričo vseh, da nižji uslužbenci nimajo več namena podpirati društvo, kjer obstoji vse delo edino v prepiru in članarini.
Zato tovariši, glejmo v bodočnost s popolnim zaupanjem!	Matko Božičev.
IZ NAŠIH DNEVNIKOV.
Lista »Jutro« in »Slovenec« sta v številki 158 od 14. t. m. objavila, prvi pod naslovom »Pisma, ki te ne dosežejo«, drugi pa pod naslovom »Izgubljena in zabredla pisma«, članek, ki opisuje pomen in delo poizvedovalnega urada poštne direkcije v Ljubljani. Jutrov članek je podpisan s »Fri«. Oba članka sta napisana zelo informativno z izrednim poznavanjem razmer ter v lagodnem tonu. Prispevala bosta mnogo k populariziranju pošte in sta nadvse poučna, ker navajata dejstva, ki najbolj ovirajo delo pošte. V interesu poštne stroke je, da bi sledilo še več sličnih člankov.
BRZOJAVKA.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani je prejelo dne 15. t. m. od svojih tovarišev iz Zagreba brzojavko sledeče vsebine: »Sastanak zvaničnika i služitelja zagrebačke direkcije održan dne 15. VII. o. g., pozdravlja centralnu upravu, kao svoju buduću maticu.«
Za odbor predsjednik Graber.
REZOLUCIJA.
Skupština Saveza nabavljačkih zadruga državnih službenika održana u Kragujevcu 29. maja 1932. godine apeluje na sve državne, banovinske, gradske i opštinske faktore, da svima mogućim sredstvima pomažu svaku
	A.
Velika izbera najmo-	Š
dernejših pomladanskih	V 1
in letnih čevljev po zelo	1
5	zmernih cenah	N
	K
	O
Trgovina s čevlji	v
LJUBLJANA	W
POD TRANČO	E
pri Čevljarskem mostu	C
REZOLUCIJA.
^ Skupština Saveza nabavljačkih zadruga državnih službenika održana u Kragujecu 29. maja 1932. godine, upućuje svoju učtivu molbu svima državnim i samoupravnim faktorima, da izvole ukazivati svoju najveću pažnju činovničkom zadrugarstvu jer samo preko zadrugarstva može činovništvu da se olakša život, koji mu je otežen smanjenjem prinadležnosti.
POŠTNI ROG.
Zadevni članek v zadnji številki našega lista je treba v toliko spopolniti oziroma popraviti, da je prevzel po Ivanu Mohoriču vodstvo skupine Karol Mlika, vodstvo (uredništvo) lista »Poštni rog« pa Ivan Majcen. Zaslužen delavec v organizaciji je bil Bau-čer in ne Bončer, kakor je bilo pomotoma natisnjeno.
Čim starejši postajaš tembolj spoznaš, da je najredkejši pogum — pogum misliti po svoje.
Pojasnila.
DRŽAVNI STROKOVNI IZPIT IN URADNIKI ZVANIĆNIKI.
Ministrstvo je z dnem 7. t. m. odredilo, da se do izdaje uredbe g. prosvetnega ministra, kateri šolski izobrazbi ustrezajo posamezne strokovne šole v smislu določila § 7 uradniškega zakona, zvaničnikom s tako izobrazbo ne more dovoliti polaganja državnega strokovnega izpita.
POGOJ, KI MORA BITI IZPOLNJEN PRED ODLOČBO O PRESTANKU SLUŽBE PO TOČKI 16., § 104. U. Z.
Na svoji občni seji od 27. in 28. aprila t. 1. je izdal državni svet nastopno odločbo: Minister, ban ali pooblaščeni starešina mora, ko odloča po pristojnosti iz § 103. uradniškega zakona o prestanku službe civilnega državnega uslužbenca na osnovi točke 16., § 104. v zvezi s § 110. uradniškega zakona, predhodno premotriti in ugotoviti činjenice, iz katerih je mogel pridobiti prepričanje, da je dotični uslužbenec nesposoben ali neprimeren ali da prestanek službovanja zahteva interes službe.
Kaj nam pomaga pravičnost v zakonih, če je ni v srcih.
Društvena poročila.
OBVESTILO.
Dana 5. juna o. god. održana je skupština Savske sekcije p. t. t. udruženja kraljevine Jugoslavije, koja je bila zbog velike larme po vlastima raspuštena. Isto tako i skupština iste sekcije, koja je bila sazvana za 10. ovog mjeseca, nije mogla raditi radi velike galame, pa je i ta skupština bila po vlasti raspuštena.
Stoga se odlučiše svi zvaničnici i služite-Iji Savske sekcije Udruženja p. t. t. službenika kraljevine Jugoslavije, da se odvoje od sadašnje sekcije a isto i od udruženja i da pristupe u Društvo nižih službenika kraljevine Jugoslavije, koje je več osnovano u Ljubljani a koje ima vec i predložena pravila odlučujućim vlastima.
D. Graber, zvaničnik, Zagreb.
Poročilo z 20. in 21. redne odborove seje Osrednjega društva nižjih poštnih in telegrafskih uslužbencev, ki sta se vršili v društvenem lokalu, in sicer 14. in 16. junija t. 1.
Prve seje sta se udeležila tudi tovariša Graber in Vogrinc iz Zagreba in jih je tovariš predsednik Penko izrecno pozdravil kot mila gosta in sodelavca. Prav tako tudi tovariša Božičeva, ki je prispel iz Maribora in tovariša Sojarja, predsednika krajevne skupine ljubljanske, kakor tudi vse ostale navzoče.
Po kratkem: uvodnem govoru predsednika se je prešlo na prvo točko dnevnega reda, in sicer čitanje zapisnika zadnjih dveh sej.
Tajnik Bizovičar omeni, da sta zapisnika zelo obširna in priporoča, da bi se z ozirom na pičlo odmerjen čas odložilo čitanje obeh zapisnikov na eno bodočih sej. Isto naj velja tudi za čitanje došlih dopisov, z izjemo onih, ki so izredne važnosti. Prisotni se s predlogom strinjajo, zato preide predsednik takoj na svoje poročilo ter omenil, da se bo vršil dne 12. in 13. julija t. 1. kongres Udruženja p. t. t. uslužbencev Kraljevine Jugoslavije, in sicer v dvorani »Poštnega doma« v Beogradu ter priporoča, da bi odbor sklenil in določil dva ali več delegatov iz svojih vrst, ki naj bi se udeležili tega kongres kot opazovalci. Poudarja izredno važnost tega kongresa posebno zato, ker bo na ta način dana prilika sestati se z nižjimi uslužbenci cele domovine. Delegati pa naj skušajo ob tej priliki Uidi intervenirati pri državnem svetu za Čimprejšnjo rešitev vloge nižjih poštnih uslužbencev glede samostojnega društva. Dalje naj delegati skušajo posetiti tudi gospoda ministra in mu predočiti težko stanje služabništva z ozirom na veliko pomanjkanje nižjih uslužbencev, ker direkcija sama v tem pogledu brez ministrstva ne more ničesar ukreniti. Posebno je treba poskrbeti, da se najde možnost odobravanja dopustov, kajti so med nami tovariši, ki niso uživali svojega rednega dopusta že po ,10 in tudi več let. To je tudi vzrok tako pogostim primerom bolehanja v vrstah naših tovarišev, ni pa koristno niti za samo društvo, ki mora tako pogosto segati v blagajno in nakazovati bolnikom — svojim članom — podpore.
Po izčrpnem poročilu tovariša predsednika se priglasi k besedi tovariš Graber iz Zagreba in pozdravi tovariše Slovence v imenu tovarišev Savske banovine. Izrazi svoje veselje, da je mogel s tovarišem Vogrincem posetiti to sejo, kjer mu je dana možnost izraziti svoje simpatije do svojih kolegov iz Dravske banovine. Dalje poroča, da so tovariši Hrvati pristali v celoti na pravila, ki jih je Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev predložilo v smislu § 76 u. z. ministrštvu v odobritev, oziroma, k j'jih je predložilo državnemu svetu hkrati s tožbo v končno odločitev. Obžaluje pa uidi, da nam dosedaj ni bilo mogoče pritj v stik s tovariši iz področja bivše Srbije.
Po končanem govoru tovariša Graberja se je tovariš Penko zahvalil za izčrpno poročilo o razmerah v Savski banovini, v kolikor se tiče poštnih uslužbencev in podeli besedo tovarišu Božičevu iz Maribora.
Predsednik Mariborske krajevne skupine tovariš Božičev je v svojem govoru pozdravil navzoče tovariše in izrazil veselje, da more prisostvovati seji hkrati s tovariši Hrvati. Omeni, da prinaša pozdrave z zelene Štajerske in poda obširno poročilo o razpoloženju članstva svoje skupine ter predlaga v imenu odbora te skupine, da se morajo udeležiti kongresa v Beogradu za društvo nižjih, tovariši Penko, Sojer in Božičev.
Penko stavi predlog na glasovanje in navzoči ga soglasno sprejmejo.
Nato poda poročilo krajevne skupine
ljubljanske njen predsednik tovariš Sojer. Pozdravi pa tudi tovariše Graberja, Vogrinca in Božičeva, kot mile mu goste.
Njegovo poročilo vzame odbor z zadovoljstvom na znanje.
Za tem poroča tajnik Bizovičar o težkem stališču centralnega odbora glede velikih izdatkov, ki jih ima vedno, bodisi radi bolezni, bodisi zaradi potovanj in drugega. Zato predlaga, naj bi stroške za delegate krajevnih skupin nosile krajevne skupine same. Glede te točke se ni moglo sklepati končno, zato se naj ta točka uredi na eni prihodnjih sej.
K besedi se priglasi še več drugih govornikov, nato pa preide predsednik Penko na zadnjo točko dnevnega reda: slučajnosti.
Tajnik Bizovičar obvestil, da ima pevski zbor danes popoldne pogreb umrlega člana in prosi, da se ga tovariši polnoštevilno udeleže. Navzoči predsednik pevskega zbora
nižjih poštnih uslužbencev tovariš Arhar pa povabi vse prisotne, da se po končanem pogrebu snidejo v hotelu Miklič na kratek prijateljski sestanek.
Dalje poroča tovariš Penko, da se je za snujočo se poštno godbo priglasilo dosedaj že 20 članov, ki deloma že obvladajo nekatere instrumente, deloma pa bi jih bilo treba šele izučiti.
Sejo, ki se je pričela ob 8. uri zjutraj, zaključi tovariš predsednik ob 13. uri.
Nov poklic
za dame in gospode z upeljavo strojnega pletenja v hiši. Zagotovljen zaslužek ca Din 1500 na mesec, ker mi spleteno blago prevzamemo, plačamo plačilo (zaslužek) za pletenje in dobavljamo predivo za predelavo. Pišite po brezplačne prospekte še danes.
Domača pletarska industrija No 97
Josip Kališ, Maribor
Trubarjevd ul. 2
Arne Prijatelj:
O elektronki.
(Nadaljevanje in konec.)
Tako prirejena elektronka, kot smo jo opisali, nam ne nudi nikake možnosti, da bi vplivali na proste elektrone, ki se gibljejo med anodo in katodo.
Odpomoremo si S tem, da namestimo med obe elektrodi (anoda in katoda) še eno, ki jo imenujemo mrežico.
Elektroni, ki prihajajo iz katode, zadenejo na svoji poti ob mrežico. Od naboja mrežice je zavisno, kako se elektroni poraz-dele na mrežo in na anodo. Ako je mrežica pozitivna, tedaj bodo elektroni ostali na njej. Če mrežica in anoda nimata istega pozitivnega naboja, bodo elektroni ostali deloma na mrežici, deloma pa bodo skozi pentlje mrežice prišli na anodo. Torej vidimo, da z napetostjo na mrežici lahko izpreminjamo anodni tok. Tako smo končno dospeli do popolne oblike elektronke in si sedaj lahko razložimo nje delovanje v dveh njenih najvažnejših funkcijah pri sprejemnem aparatu. Ti dve funkciji sta audion (usmerjevalec) in ojačevalec.
Elektronka.
V lan'kem poletju sem sc napotil v mon-t^ško gorsko skupino. Slabo vreme me je prisililo, da sem jo kar na hitrico ubral v dolino. 2al mi je bilo, da se mi je pokvaril nameravani izlet. Že sem premišljeval o usodi in denarju, ki sem ga brez potrebe zapravil. V Bovcu imam znance, pri katerih sem se posušil in prišel zopet v dobro voljo. Med kramljanjem so mi tudi omenili, d^ bo imel Bovec kmalu stik s celim svetom ifT’postal važna točka za internacionalni telefonski prometni Pričel sem se zanimati za stvar in povedali so mi, da vodi mimo Bovca in preko Pregib kabel, ki bo pomagal ustvariti evropsko telefonsko mrežo. Prinesli so mi tudi kos kabla, ki so ga pri polaganju odrezali. V svinčeni cevi je nameščenih mnogo v papir zavitih bakrenih žic. Na tem odrezku -»so jih lepo razvrstili, da je bil kabel podoben majhni smreki z razprostrtimi vejami., Govorilo se je vedno več in končno smo sklenili, da si prihodnji dan ogledamo ojačevilno postajo, ki leži nekaj minut severno od Bovca.
Eepo poslopje s precej velikim vrtom in močno^ železno ograjo leži na desni strani c^este, ki vodi proti vasici Log. Že pri vhodu simo Čuli zamolklo brnenje strojev, ki preskrbujejo postajo s potrebnim tokom. V pritličju smo najprej vstopili na desni strani v strojnico. Obložena je vsa z belimi ploščicami, stroji pa stoje na enako obložinih podstavkih. Imel sem oni prijetni občutek,
ki ga čutim vedno, kadar obiščem kako lepo in čisto delavnico ali strojnico. Duh po olju in tiho brnenje strojev, spravita človeka v neko čudno razpoloženje, nihče si ne upa govoriti glasno, vsi samo gledajo na kotače, ki tečejo tako mirno in precizno, da bi skoro mislil, da mirujejo. Takoj pri vhodu je velika stikalna deska z merilnimi instrumenti in stikalnimi napravami za vsak stroj.
Zapustili smo strojnico in se podali v prvo nadstropje. Tu je oni prostor, v katerem leži srce tega poslopja. Kakor lestve stoje velika železna ogrodja, na katerih je pritrjenih nebroj majhnih škatljic. — Naš vodja nam je odprl eno izmed teh, in vsi smo opazili v njej našo staro znanko — elektronko.
Čemu mar služi elektronika tu, ko* vendar kabelski telefon nima ničesar opraviti z radio. Vajeni smo elektronk samo tam, kjer je kaj v zvezi z brezžično telegrafijo in telefonijo-
Torej oglejmo si, kakšen posel opravlja elektronka v taki ojačevalni postaji. Gotovo je zato tu, da ojačuje. Saj vendar ni potreba nikakega ojačevanja, vse se vrši vendar po žicah in govor gre v določeno smer, ni tako kot pri radiju, ko postaja oddaja svoj program v vse svetovne smeri.
Vendar pa je v tem slučaju ojačevanje zelo potrebno. Pomislimo, da hoče nekdo telefonsko govoriti iz Rima v Berlin. To je že lepa razdalja za žični telefon. Torej če bi hoteli prenesti govor v tako razdaljo po žici, bi morali uporabljati zelo močne toke, drugače bi radi upora, ki ga stavi bakrena žica prodirajočemu toku, tok tako oslabel, da ga ne bi mogli v slušalu več spremeniti v zvočne znake. Ako pa hočemo vendar izvesti tak 'načrt, bi morali debelino žice, ki veže Rim z Berlinom, tako povečati, da se nam radi visoke cene bakra, napeljava gotovo ne bi rentirala.
Tu nam pa pride na pomoč elektronka. Ona nam opravlja posel nekega posredovalca med slabim in močnejšim tokom. — Mislimo si javno telefonsko govorilnico v Milanu. Ta človek govori v mikrofon, ki izpreminja zvočne nihaje v električna nihanja, ta električna nihanja prenašata žici a in b, ki sta debeli dober milimeter, po kablu v Bovec. Tu teče tok skozi tuljavico c na vstopnem transformatorju in povzroči v tuljavici d gotovo napetost. Od te napetosti je v glavnem: zavisno delovanje elektronke.
Od žarilne nitke proti ploščici (anodi) teče enakomeren tok iz baterije, ki je mnogo močnejši od onega toka, ki prihaja
po napeljavi a b. Ta močnejši tok zopet lahko napeljemo naprej proti Berlinu, toda ker je za enkrat še enakomeren, nam ne bo v slušalu ničesar povedal. Da se pa ta iz-preminja in nam s tem daje glasove v slušalu, je odgovorna samo napetost, ki je nastala v tuljavici d in je napeljana na mrežico naše elektronke. Kakor se namreč ta napetost izpreminja, tako se nam tudi izpreminja tok v močnejšem krogotoku. Tako lahko prav slabe toke potom naše elektronke iz-premenimo v zelo močne in s tem nekako osvežimo ali pomladimo naš pogovor.
Od Rima do Berlina seveda ni samo ena taka ojačevalna postaja; kakor sem že omenil, dobiva Bovec že ojačen pogovor iz Milana, ki pa je seveda na tej dolgi poti nekoliko oslabel in ga je treba tu v Bovcu zopet pomladiti.
Tako smo si nekoliko ogledali to ojače-valno postajo in smo tu naleteli na elektronko. Preje se nam je zdelo, da nam služi samo pri radiu; sedaj pa kot vidimo jo naletimo že še nekje drugje. Pa to ni še vse, elektronko srečamo na mnogo več krajih kot si to zamislimo. Dobimo jo povsod tam, kjer je treba potom slabih tokov uplivati na močne.
Naj navedem še nekaj primerov, kje nam danes služi elektronka.
Razvoj svetovnega zrakoplovnega prometa si brez elektronke skoraj ne moremo predstavljati. Tu nas vodi v popolnoma nov svet, namreč v svet brezžičnega prenašanja slik.
V	lepem vremenu se je dvignil avion Wien in plove proti Miinchenu, med potjo pride v oblake in ne vidi več zemlje pod seboj. Toda pilot plove mirno naprej.
V	Miinchenu je bila huda nevihta in je poplavila dobršen del letališča. Torej če bo sedaj avion, ki leti proti Miinchenu pristal na letališču, se lahko ponesreči če zaide v vodo. Toda pilot pristane točno na onem majhnem delu, ki ni poplavljen in vse je dobro. Kako je bilo to mogoče?
Na letališču leži oddajna postaja, katera je prenesla sliko letališča z orisanimi možnostmi pristajanja- Pilotov pomagač jo je sprejel na svojem, aparatu in oddal pilotu, ki je bil na ta način popolnoma informiran o letališču. Neposredni prenašalec vsega toka pa je bila elektrika, ki jo je seveda vzposo-bila za to elektronka.
Kako se varujejo v bankah pred tatovi, je tudi mogoče še malo znano. Pri vsakem možnem vhodu v denarna ležišča je nameščena žarnica, ki izžareva očem nevidne žarke tako zvane ultravioletne ali kake druge sorodne.
Kakor je znano, mora vsakdo, ki vstopi v sobo, iti skozi svetlobni stožec, ki pa je seveda neviden. Na primernem mestu je nameščen zaslon, ki propušča tok, ako je osvetljen. Ko gre človek skozi svetlobni stožec, za nekaj časa prekine svetlobo, ki pada v zaslon. V tem momentu zopet naša elektronka povzroči po posebnih avtomatičnih
stikalih alarmne signale in čuvaj je tako obveščen, da se nekdo nepoklican nahaja v denarnem ležišču.
Isto napravo tudi uporabljajo na razstavah za avtomatično štetje obiskovalcev.
Čudno se sliši, da nam elektronka tudi pomaga pri merjenju izprememb materijala, ki ga rabimo pri gradnji, posebno betona. Kot je znano, tvorita dve vzporedni ploščici kondenzator z določeno kapaciteto. Ako tak kondenzator namestimo v ulit beton in speljemo od vsake ploščice žico, imamo kondenzator, ki je popolnoma obdan z betonom. Pri vsaki izpremembi lege teh dveh ploščic se nam tudi izpremeni kapaciteta kondenzatorja. Te izpremembe, in če so še tako majhne, nam pokaže aparat, ki je zvezan s ploščicami. Seveda ta aparat vsebuje zopet elektronko.
Še mnogo takih primerov bi mogli navesti. Elektronka nam torej služi samo v naših radio-aparatih v zabavo in izobrazbo, temveč našla si je pot v marsikateri obrat in povsod dela v našo popolno zadovoljnost.
(Pričujoči članek je pisatelj opremil tudi s skicami, ki jih pa radi predragih klišejev nismo natisnili.)
POROČENE HČERE NIMAJO PRAVICE DO OBSMRTNE DVOMESEČNE PODPORE.
Finančno ministrstvo je odbilo prošnjo neke poročene hčere za izplačilo dvomesečne podpore po njenem očetu, državneim upokojencu, ki je do svoje smrti stanoval pri njej s sledečo motivacijo: V smislu § 95 u. z. se izdaja dvomesečna podpora samo ženi ali mladoletnim otrokom, ki živijo v isti hiši in tvorijo hišno zajednico. Prosilka pa je z možitvijo izstopila iz te zajednice in je zato izgubila pravico do take podpore.
ZAHVALA.
Podpisana se iskreno zahvaljujem Osrednjemu društvu nižjih poštnih in telegrafskih uslužbencev, krajevni skupini v Mariboru, za nakazano mi podporo v znesku 200 Din.
Bog plačaj!
Maribor, dne 4. julija 1932.
Neža Giostro,
vdova po pošt. poduradniku.
Osebne vesti.
Postavljeni: za dnevničarja Kokot Ivan v Rogaški Slatini in Doler Jožef v Dobrni, za pog. poštarja pa Ros Marica v Ivanj-cih in Dogša Vladimir v Cirkovcih.
Premeščeni:	Štukelj Josip, svetnik
V. skupine iz Ljubljane v Skoplje; Šalehar Franc, adm. ur. VI. skup. z direkcije za pt. urad. VI. skup. pošte Lzubljana 2; Jurgele Alojzij, rač. ur. VIL skup. iz Skoplja v Ljubljano; Debeljak Marija, pt. ur. VIL skup. iz Konjic v Celje; Gostinčar Meta, pt. ur. VIII.
skup. od Ljubljane 1 v Rogaško Slatino; Zor Marija, pt. ur. VIII. skup. od Ljubljane 1 v Rogaško Slatino; Čampa Jožko, pt. ur. VII. skup. iz Ljubljane v Novi Sad; Toplič Berta, pt. manip. IX. skup. iz Mute v Slovenjgra-dec; Jurač Brigita, pt. manip. X. skup. iz Maribora v Rajhenburg; Tratnik Marija, zvan. 3. skup. od pošte Stari trg pri Rakeku k Ljubljana 1; Zupanc Frančiška, zvan. 3. skup. iz Murske Sobote v Kranj; Drobnič Josipina, služ. 2. skup. iz Celja v Laško.
Pr e s tane k službe: služba je prestala pogodbeni poštarici Šajn Julijani v Št. Rupertu pri Mokronogu.
Poroke: Janežič Alojzij, služ. 2. skup. Pri pošti Grosuplje se je poročil z Marijo Snoj.
Demokracija se ne naslanja samo na kvantiteto, marveč tudi na kvaliteto. Starejša in tudi nova generacija morata misliti in delati pošteno. O nasprotniku nikdar ne širi laži!
Tomaž Masaryk.
To in ono.
Stalno omizje. V četrtek, 4. avgusta t. 1. v lovski sobi gostilne »Pri sokolu«. — Na svidenje!
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani obvešča svoje članstvo bolniškega sklada, da bo društveni zdravnik vodil vsak torek ob 14.30 v društvenem lokalu v Križev-niški ulici št. 5/II zdravniško posvetovalnico-.
Televizijski telefon. Pred kratkim so v Parizu preizkusili prvi televizijski telefon, ki je, kakor že ime pove, kombinacija navadnega telefona z daljnovidno pripravo. Osebi pri telefonu se med pogovorom tudi vidita. Aparat je bil montiran med uredništvom pariškega »Matina« in trgovskim domom La fayette. Baje so slike oseb, ki se pogovarjajo, tako jasne, da ni mogoča zamenjava in v bodoče, če se izum izpopolni in poceni, bodo za vselej onemogočene zlorabe s telefonom, ker se samo po glasu človeka na drugem koncu žice ne da spoznati.
Duhovno zdravje je kremenit značaj. Značaj se pa brusi le v trdi življenjski borbi.
M. PETRIČ-RESTAVRACIJA
BAVARSKI DVOR
Dunajska cesta 31
Ljutomersko belo	. . Din 8
Belo viško . . .	. . „ 10
Črno viško . . .	. . 10
Cviček	....	.... 10
Mosier izbrano	....	14
Bizeljsko belo . .	.... 12
Čez ulico od 5 litrov naprej po Din 6.
Se priporoča M. Petrič
Priporočamo Vam
PUCHkolesa
ki so vedno na prvem mestu!
Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
ING. VOK
Ljubljana, Kranj, Novo mesto
Opozarjamo na današnji oglas „Regentin-a“!
Volna, bombaž,
nogavice, rokavice
najceneje pri tvrdki
Karl Prelog
Ljubljana
Židovska ul. 4 — Stari trg 12
OBLASTVENO KONCESIONIRANA
ŠOFERSKA ŠOLA
I. GABERŠČIk
bivši komisar za šoferske izpite
Ljubljana, Dunajska c. 31
Kupujte le pri tvrdkah, ki oglašajo v našem glasilu!
Ustanov. 1887
F. M E RŠO L, Ljubljana
VVolfova ul. 5
Priporoča bogato zalogo ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. — Predtiskanje in vezenje monogramov ter vsakovrstnih drugih risb. Rokavice, nogavice, trikč-^ perilo.
Ne boste čutili
krize, ako boste imeli zastore, pregrinjala in perilo strojno vezeno
pri tvrdki
Jurčičev trg štev. 3.
"GROM"
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICUSKI BIRO DRUŽBA Z O. Z.
UUBUANA
KOLODVORSKA ULICA 41 TELEFON INI. 24-54
Poštarji kupujejo
samo
Jugosteyr V Waffen k»ieSa m
■	motorna kolesa
Čepice, znake
ter vse ostale potrebščine za poštarje ima stalno v zalogi
A. Kassig, Ljubljana
Židovska ulica štev. 7.
Medič-Zankl, Ljubljana
Lastnik Franjo Medič
Firnež, laneno olje, laki, oljnate in suhe barve
Električne instalacije:	hiin'
električna razsvetljava
IVAN BOGATAJ
koncesionirano elektrotehnično podjetje
UUBUANA. Kongresni trg št. 19
(poleg nunske cerkve) Ček. rač. št. 12619 Telefon štev. 2003
Trgovina In tovarniška zaloga: elektrotehničnega materiala, modernih lestencev, svilenih senčnikov, svetlobnih reklamnih motorjev, ventilatorjev itd.
R. WILLMANN
strojno podjetje Ljubljana, Slomškova ulica 3
Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa, prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje.
Kemično farmacevtska tvornica
Mr. Ph. J. Kolar Ljubljana VII.
►
Izdeluje tehnično in kemično čiste kemikalije, ga/enske preparate, tablete, injekcije, lastne specijalitete itd.
Kemikalije za vse stroke stalno v zalogi po originalnih tovarniških cenah.
lUGOSTEVR,
Ljubljana, Miklošičeva t. 36
Matej Orehek
Eksport „Oro“ čevljev ročnega izdelka.
Modna trgovina.
Ljubljana, Kolodvorska 26
Kolesa
in vse potrebščine za nje kupite najbolje in najceneje samo pri tvrdki
A. Goreč
družba z o. z.
v palači ljubljanske Kreditne banke na Dunajski cesti 1 in delavnica na Gosposvetski cesti 14
. po nizkih cenah pri
L. VILHAR, urar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 36
TRAJNO
KOORANJE
za državne uradnice in soproge uradnikov le 120 Din. Plačilne ugodnosti.
Se priporoča
Mirko Zaletel
frizer za dame in gospode
Rimska cesta 24
Viktor Meden
Veležganjarna tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, Lelovška cesta 10
PIVOVARNA
»UNION«
UUBUANA - DELNIŠKA DRUŽBA
Brzojavi: Pivovarna „Union" Ljubljana Telefon 2310, 2311
P0DRUŽNA PIVOVARNA MARIBOR
Brzojavi: Pivovarna „Union" Maribor Telefon št. 23
Priporoča svoje izborne izdelke: Svetlo in črno eksportno pivo v sodcih in steklenicah. Pekovski kvas (drože). Cisto rafinirano žganje.
Za konzorcij „Poštarja'1 v Ljubljani izdaja Penko Josip v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Hinko Fajdiga v Ljubljani. — Rokopise pqšiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd. pa upravi lista „Poštar* v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija11 v Ljubljani Predstavnik za
tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61