Ni očnina za »vstro-ogrske kraje za celo l<;to 10 40 K, za pol leta 520 K, za četrt leta 2 00 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 1:4 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 8 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Glasilo jugoslovanske socialna
i"cs»»m«-irn! at#*H&* 10 r,
Kekiamaclje so uoitnina prati» Ne franki ran a pisma s« »* iprt !*waja. iiesoi-la: m vra«*j«, InseraH. Saa»wps* pttlt-mii«! UiTias 83 um) n »akrtt 10 vi»., p» 4*i»T»ro.
52. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 1. julija 1908
Leto XI.
NASLOVA: Za dopi»e in rokopis«*» list: Uredništvo «Kdetoga Prapora», Ljubljana. — Za denarne poiiljatv«, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravni a tvo «Rdečega Prapora», LJnbllana, Jurčiče* trg itev. 3/1.
„Rdeči Prapor"
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 30 vin., za četrt leta J K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Nemčijo za celo leto 13 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Upravnlštvo „Rdečega Prapora".
Klerikalne atake.
Graško vseučilišče je zaprto. Ko je bil že dijaški štrajk na avstrijskih univerzah končan, so se zgodili v Gradca študentovski nemiri, katerim se v drugih časih ne pripisuje prevelika važnost. Klerikalni dijaki društva «Carolina» so hoteli demonstrirati, svobodomiselni dijaki so pa demonstrirali proti njim. Takih demonstracij je bilo po vseuči-liških mestih že toliko, da se koaaaj še kdo ozira na nje. Toda sedaj se je zgodilo že nekaj nenavadnega. Klerikalne študente je prišla branit policija in naenkrat je prikorakala tudi vojaščina. Ko se je v občinskem svetu interpeliralo radi teg?, ni hotel nihče vedeti, kdo da je poklical vojake. Nemiri so se ponovili, prenesli so se tudi na vseuči-liščna tla in konec je bil ta, da je rektor zaključil
univerzo in semester.
Zadeva, ki bi bila samaposebi malenkostna, je po-tala važna, če se vpoštevajo okolnosti. Wahr-mundova afera je komaj za silo končana; liberalci so bili nedvomno poraženi vsled svoje popustljivosti in slabosti. Ce bi bili imeli klerikalci samo odstranitev Wahrmunda iz Inomosta na misli, bi bili morali biti veseli, da nastane mir. Toda prav tega niso hoteli. Ko je svobodomiselno dijaštvo zaradi zmage klerikalcev in izdajstva liberalcev še trepetalo
ogorčenosti, so ga šli klerikalni študentje čisto 1 rez potrebe provocirat. Da morajo biti neklerikalni dijaki vsled prevzetnega nastopa razburjeni, so morali klerikalci vedeti. In prav, ker so vedeli to, so šli provocirat do skrajnosti. Sedaj so veseli, da je vseučilišče zaprto, da je semester končan in da klerikalni poslanci lahko zopet denuncirajo nekle-rikalne dijake zaradi «terorizma».
Jasno je, da imajo klerikalci glede šolstva gotov načrt in da ga izvršujejo z vso doslednostjo. Najprej so se vsilili v vlado, potem so liberalcem odkupili korajžo in ko so spoznali, da je liberalnim jnnakom srce popolnoma zdrknilo v hlače, so pro-vocirali s svojimi gnusnimi denunciacijami najprej Wahrmundovo afero, sedaj pa se čutijo dovolj varne, da iztegnejo črne kremplje po šolah.
Slepota avstrijskih liberalcev bi bila komična, če bi ne bile posledice tako žalostne, kakor so. Fantazija literatov je izmislila že marsikaterega junaka žalostne postave, toda takega, kakršni so naši liberalci, še ne. Smešen je slabotnež, ki si domišlja, da je močan; ampak odurno je, videti stranke, ki bi lahko imela odločilno moč, če bi le hotela, pa se pred slabejšim valjajo v prahu in mu ližejo pete, hvaležni ?a klofute in brce, ki jih prejemajo!
«Kulturnega boja nočemo» — je donelo v zadnjih mesneih po zbornici na Dunaju. Klerikalci so trdili in liberalci so pritrjevali. A dan ne mine, da bi se ne 1 ile zdaj tu, zdaj tam, kulturne bitke, s katerim osvojujejo klerikalci kos za kosom državne moči. Slavospevi so lani doneli po deželah, ko so se sešteli poslanci novega državnega zbora in se je pokazalo, da so klerikalci v manjšini. In danes? Komaj leto dni pozneje? . .. Vlada je klerikalna, v državnem zboru odlučujejo klerikalci, na šolskem polju zmagujejo kletikalci in le še nekoliko korakov, pa bomo popolnoma v srednjem veku. Ali misli neklerikalno ljudstvo res mirno trpeti to črno reakcijo, ki napravi iz Avstrije v najkrajšem času cerkveno državo in nas izroči sveti inkviziciji? Že so se vgnezdili iz Francije izseljeni menihi v naših krajih; že se je razširila špionaža in denunciacija po naših šolah. Vse prevzetneje dviga črna pošast
svojo glavo; ali bodemo čakali, da nas požre z dlako? Kdor ni slep, mora spoznati, da je odpor edino še v socializmu. Kdor noče postati popovski hlapec, naj razmisli in naj nabrusi orožje. Socialna demokracija kliče na boj in upa, da je med Slovenci še kaj svobodnih duhov.
Hribarjev klnb.
Odkar se je na Dunaju ustanovila «Zveza južnih Slovanov», v kateri imajo dalmatinski in istrski klerikalci večino, se nam je očitalo, da narekuje našo kritiko osebno sovraštvo proti Hribarju, čeravno je bila vsaka naša beseda v tej zadevi stvarna in ni strankarskega glasila na Slovenskem, ki bi se tako skrbno ogibalo osebnim in surovim napa* dom, kakor «Rdeči Prapor». Prav stvarni razlogi so nas pa silili, opozarjati javnost na nesrečno taktiko, katero si je izbral ljubljanski poslanec, ko je zapostavil vsa svobodomiselna načela in se brezpogojno vdal zahtevam dalmatinskih popov. Dolgo smo bili osamljeni v tem boju, čeprav smo vedeli da je bila cela armada volilcev razočarana, ko je izvedela, kako se vodi slovenska politika na Dunaju. Končno da se je oglasil Ust, kateremu se ne more očitati pomanjkanje slovenskega čuta, list, ki ni socialnodemokratičen, temveč vseskozi nacionalen, ki pa tudi čuti, da se ne more več molčati spričo docela zgrešene politike slovenskih liberalcev.
Celjska «Domovina» objavlja v zadnji številki na uvodnem mestu članek, ki opozorja na neso« glasje v Dalmaciji in citira iz dubiovniške «Crvene Hrvatske», glasila starega Čingrije, sledeče besede:
«Nije treba molit, što te po pravu ide, nego treba tražiti. Prama silnijem treba biti silan, ako hočeš štogod da postigneš.»
Potem pa pravi «Domovina» sama:
V državni zbornici je pozival v svojem govoru dne 29. maja t 1. zastopnik tržaške okolice g. dr. Otokar Rybaf klerikalne državne poslance iz slovenskih dežel, naj se združijo s slovenskimi na* prednimi poslanci v enoten državnozborski klub kakor so se združili ti s svojimi «brati» izDalma-
PODLISTEK.
Strahovi.
Svarilo vsem rodoljubnim Slovencem.
Opomin vsem dobrim katoličanom.
II.
r Dalje.
Hočemo revolucijo, kajti revolucija je večna. Ko se je odtrgal od solnca ognjeni obroč, iz katerega se je razvijala naša zemlja, se je javljala v večnem plamenu revolucija; ko je prva kal rastline prerila prst in pomolila vršiček na dan, je rastla revolucija. Ko je človek jemal prirodi kos moči za drugim, je rebeliral. Revolucija je bila, je in bo. Neumrjoča je, kadar svet.
A po kakšni pravici jo preklinjate, miroljubni meščani in pravoverni kmetje? Da ni revolucija podrla fevdalnega absolutizma, bi imelo meščanstvo še dandanes edino pravico, plačevati davke, a kadar bi se prikazal plemeniti gospod, bi se moralo klanjati njegovi milosti kakor Kitajec raan-darinu in če bi visokorodni grof oklofutal ali oplju-val meščana, se ta še pritožiti ne bi smel. Da ni revolucija obunkala nekdanjega socialnega reda, bi bili naši kmetje še ponižni tlačani, ki bi jih oskrbnik upregel pred pljug, če bi se mu hotelo, hčerko
bi si pa poklical gospod grof v graščino, če bi mu bila všeč za par noči.
Ce je v sedanji družbi sploh kaj svobode, je to zahvaliti edino preklinjam revoluciji.
Ampak sedaj je stvar seveda drugačna. Nekdanji purgarček, ki se ni upal na ulico s klobukom na glavi, ima danes tisočake v hranilnici, gre po leti na Bled, pošilja hčerke v licej in z močjo denarja je velik gospod. Torej mu ni treba nič več revolucije, da bi mu razcopanci vzeli, kar ima!
Postojmo!
Gospoda — če se ne motim, Čislate etiko, Moralo spoštujete nad vse in dobri kristjani ste. Celo načela imate. Ampak kje ostane pravzaprav načelo, če velja samo dotlej, dokler je Vam koristno ? Kakšna etika je to, ki pravi i dokler se mi slabo godi, smem razsajati; kadar imam vsega dosti, mora biti mir?
Toda to le mimogrede, ker je krščanstvo nekdaj Učilo, da se ne sme storiti bližnjemu, česar se sebi ne želi. Vprašanje je pa to: Ali je sploh kak razlog, bati se za sedanjo družbo? Ali je naš sedanji človeški svet res tako krasan, da bi ga bilo treba ščititi s kanoni in z bojnimi ladjami, z ječami in z vislicami?
«Vse, kar je, je vredno, da pogine ? Ce bi bilo mogoče, ohraniti družabni red, kakršen je, bi ne bilo vredno. Kajti če ne bi mogli ljudje osnovati
boljše družbe, bi zaslužili, da prekosi opica člo^ veka.
Resnica je pač, da je sedanja družba taka, kakršna mora biti. Razvila se ni, kakor dolga vrsta slučajev, brez reda in pravila zmetanih na kup, temveč po stalnih, neizpremenljivih zakonih, po katerih se je ravnal razvoj od začetka začetkov in se bo ravnal na veke vekov. Zato pod milim nebom ni kmalu kaj tako smešnega, kakor znani stok nad dvajset let starih ljudi, ki se neprenehoma spominjajo nekdanjih «zlatih» časov in začenjajo vsak stavek i vzdihom: «V mojem času...» Seveda je bil krompir takrat cenejši in znanci » desetih fara so se shajali ob sejmih na kvante. Ampak doma so prižigali trske in kdor je hote! videti cesarski Dunaj, se je moral pripravljati na pot kakor Columbus, ko je šel odkrivat Ameriko.
V tem protislovju se sploh lahko zasači izmed desetih ljudi vsaj devet i Zjutraj preklinja socialiste, ki hočejo prekucniti sedanjo vzorno družbo, zvečer pa stoka, kako je sedaj vse slabo v primeri z njegovo mladostjo. Sreča je, da se ne zaveda, kako se bije po zobeh, ker bi ga sicer grdo bolelo.
Toda če je družba res morala postati taka, kakršna je, vendar še ni nikjer zapisano, da bi morali biti vsi ljudje zadovoljni ž njo. In gola resnica je ta, da je za milio e ljudi sedanji svet pravi pekel, Katoliški filozofi, ki študirajo, kako
cije. No, upajmo, da se je g. posl. Rybar izrazil bona fide o večini teh «bratov» iz Dalmacije, kateri dajajo danes taktiki in celotnemu nastopu «Zveze južnih Slovanov», v kateri sedita žalibože tudi naša štajerska slovenska napredna poslanca, tako smer, da smo mi Slovenci na Sp. Štajerskem skrajno nezadovoljni ž njo. Da, ne samo nezadovoljni, mi jo bodemo morali skoro najostreje ob sojati.
«Bratje» Dalmatinci, kakor so gg. Vukovič, Peric, Bulid in drugi! Prva dva glasujeta za vlado, dočim se ostali poslanci po klubovem sklepu ab-sentirajo. Ako bi hoteli biti hudobni, bi napisal tu lahko marsikaj; trebalo bi samo citirati nekaj izrekov iz neodvisnega, narodnega dalmatinskega časopisja. Po našem skromnem mnenju pomenja namreč tako postopanje blamažo za cel klub in mu onemogočuje resen nastop in resno upoštevanje v zbornici in pri vladi. Ali vodimo odkrito politiko ali je ne vodimo, ali smo proti vladi in z narodom ali pa za c. kr. avstrijsko vlado in proti narodu kakor so to odkrito državnozborski klerikalni poslanci na Slovenskem in prikrito klerikalci v Dalmaciji.
Tam se je 2e vzdignil vihar proti omenjenim dalmatinskim «bratom». Da ga ložje umevamo, se nam bode treba trunutek pomuditi pri sedanjem stanju ploitičnega položaja v deželi. Rodila se je v Dalmaciji pred 3 leti «Hrvatska stranka», katera je imela na prvem mestu v svojem programu ze dinjenje Dalmacije s Hrvatsko de facto in ne samo de iure kakor je dandanes. Ta stranka zelo spominja na dobo slogaSke politike in «stranke» na Štajerskem. A sedaj poka v tej «Hrvatski stranki na vseh koncih in krajih. Predsednik dr. Čingrija drugače govori in piše kakor podpredsednik dr. Trumb?d. Dočim poziva ta poslanec iz Dalmacije v svojom geslu «Velebitu», naj tirajo oportunistično politiko, jih dr. Čingrija v «Orveni Hrvatski» najostreje napada zaradi njih vladne politike in se zavzema za geslo, katero smo mi citirali uvodom tega članka. V Dalmaciji se bistrijo razmere in upati je, da ali izginejo sedanji «brati» iz Dalma cije sploh s površja ali pa se udajo narodovim zahtevam in vodijo odločno narodno, opozicionalno politiko.
In naše stališče k temu 1 Kaj naj porečerao mi štajerski Slovenci, ki čutimo težko vladno nem-škonacionalno pest na tilniku, a vidimo, da naša edina narodna poslanca vsled «bratov» iz Dalmacije ne moreta nastopati vselej oiicijelno proti sedanji ponemčujoči vladi ? Govoriti nam bode treba glede «Zveze» odkrito in odločno besedo. Ako so naprednjaki drugod po Slovenskem zadovoljni z njo, ne vemo. Ne odločuje vselej število, temveč odločnost in moralna sila, Odločnosti pa «Zvezi južnih Slovanov» kot celoti po našem mnenju manjka. Ali ne bi bila boljša in v interesu nas Slovencev in Hrvatov ostro opozicionalna politika ?
bo hudič mučil grešne duše, se trudijo prav po nepotrebnem. Oči naj odpro in ozro naj se po ivetu, pa bodo našli tukaj mučeništva, da si ne more najženialnejsi satan izmisliti hujšega.
Če bi bila beda tega sveta skrita, da bi se prišlo do nje tako težko, kakor do rimskega papeža, bi ne bilo čudoo, da se ljudje potegujejo za sedanji «red» kakor cigan za svojo nedolžnost. Ampak kdor ne gre iz hiše in le čita časopise, ki dannadan poročajo o neštetih samomorih, o razširjanju tuberkuloze, o tatvinah in roparskih umorih, o eksplozijah, o sodnijskih razpravah z berači i. t. d. i. t. d., bi se lahko prepričal, da imajo vendar nekateri ljudje prav, če so nezadovoljni. Nihče ne pravi, da ni na svetu prav nič lepega. Ampak kaj pomaga lepota, če je nedo-sežna? In po deželah je vendar na tisoče ljudi, ki res ne užijejo nikdar nič lepega in dobrega ter bi se bili že davno sami pokončali, če bi ne bilo v dušah upanja. A koliko jih je, ki izgube Se to, če jih je varalo leta in leta in poiščejo rešitev v vodi ali pa v ciankaliju P Nekoliko milionov jih je pa, ki ai ohranijo upanje edino s socializmom, napol-njujočim jih a prepričanjem, da se mora ¡spremeniti življenje, ker imajo voljo in moč za to, Vi dobri kristjani, ki ne zasmehujete upanja v čudeže in v neznane moči, nimate pravice, rogati se upu, ki se oslanja na svojo, na znano moč, na mofi, ki je tisočletja vstVarjala za druge in hoče končno vstvarjati tudi zase. Dalje prihodnjič.
Uspeb, priznanje in hvaležnost naroda ne more izostati.»
S svoje strani nimamo temu članku ničesar dodajati. Le dvom se nam vsiljuje, če bode kaj pomagal. Dr. Tavčar je očital vodstvu liberalne stranke megalomanijo. Zdi se nam, da je enaka megalo menija preš;nila tudi poslance, ki mislijo, odkar imajo mandate v rokah, da jim ni nič več treba poslušati, kaj mislijo volilci, ampak da morajo vo-lilci brezpogojno odobravati vsako neumnost po slancev.
Politični odsevi.
Zakon o zvišanju davka na žganje vendarle pride na vrsto še v sedanjem zasedanju. To je vspeh ministrske konference od srede in pogajanj ministrskega predsednika z voditelji parlamentarnih strank. Posebno važno je bilo njegovo posvetovanje s poljskim klubom, ker je dosedaj vladala najhujša opozicija proti nameravanemu zakonu in vsled tega tudi proti ministru Korytowskemu. Da je pomiril odločilne poljske poslance, je moral obljubiti baron Beck, da se nekatere določbe novega zakona spremene. Predvsem se zniža delež države pri dohodkih od novega davka, a zato se znatno zvišajo odstotki deželam za saniranje svojih financ. Nadalje se zviša bonifikacija za 10 vin. Posebni davek za točenje žganja se črta. Ministrski pred sednik je miril tudi socialne demokrate s po litičnimi koncesijami in z obljubo, da se najnižjim kategorijam državnim uslužbencev zvišajo plače še tekom tega poletja. V četrtek sta šla k ministru Koryto\vskemu deputacija industrijcev žganih pijač iz vseh kronovin posredovat, da bi se davek na žganje ne zvišal. Minister je odgovoril, da od te namere vlada ne more popustiti, vendar jim je obljubil razne olajšave in spremembe ? prvotnem zakonskem načrtu.
Delegacije bodo, kakor se sliši, sklicane me seca septembra na kratko zasedanjp, da dovolijo proračunski provizorij; redno zasedanje se ima pa preložiti na zimske mesece.
Krščanski locialci so v državnem zboru do živeli poraz. Njihov član, poslanec S ch m i d, je vložil resolucijo, ki je imela namen, židovskim dijakom preprečiti obisk srednjih šol. Krščanske so-cialce so podpirali nemški radikalci, ki bi radi z antisemitizmom pobarvali svojo poblede'o slavo. Resolucija je pa bila z večino glasov odklonjena.
Člani državnozborskega tiskovnega odseka so imeli posvetovanje pri justičnem ministru zaradi pristojnosti porotnih sodišč v pravdah o razžaljenju časti. Po dolgem pogajanju se je dosegel kompromis, da je razžaljenje časti privatnih oseb in javnih funkcionarjev odkazati posebnemu sodišču pri-sežnikov («Schčffengericht»), ki se sestavi iz treh sodnikov-lajikov in dveh sodnikov po poklicu.
Državni proračun je sprejet. Ogromna večina je, kakor je bilo pričakovati, glasovala za vlado in gospod Beck je reSen velike skrbi. Proračun ima povsem protisocialen značaj, skrbi več kakor vestno za interese posedujočih slojev in se nič ne ozira na potrebe delovnega ljudstva. Vendar je že v tem, da se je o proračunu debatiralo in glasovalo, velik napredek, kajti vsaj v načelu je prelomljen vladni absolutizem ki se je leta in leta izražal v tem, da si je vladaš cesarskimi naredbami sama dovoljevala davke in vojake. Sicer pa je bila cela proračunska debata dokaj klaverna in resnica je, da so samo socialni demokratje spravili nekoliko življenja vanjo. S proračunom je rešena najvažnejša «državna potreba» in pot je prosta za parlamentarno reševanje drugih vpraSanj. Sedaj se mora pokazati, ali ima državnozborska večina vsaj toliko socialnega čuta, da se loti vsaj tistih predmetov, ki so že popolnoma zreli za rešitev. V prvi vrsti stoji zavarovanje za starost in onemoglost. Pri tej točki se mora pokazati značaj državnozborske večine.
Vsi socialno-demokratičm predlogi k proračunu so bili v specialni debati odklonjeni. Vse, kar je vlada zahtevala, je dobila, vse, kar so zahtevali socialisti za ljudsvo, je bilo odbito. Poslanec Seitz je predlagal, naj se izbriše dispozicijski fond, iz katerega krmi vlada svoje časopisje. Predlog je bil odklonjen z 27? proti 133 glasom. Poslanec dr. Diamand je predlaga), naj se zniža cena soli in naj se v ta namen reducirajo dohodki od soli na 23,476.000 kron. Predlog je bil odklonjen z 286 proti 133 glasom. — Poslanec Be er je predlagal 4,796.130 kron za vravnanje plač postnih uslužbencev. Predlog je bil odklonjen z 269 proti 144 glasom. —> Poslanec dr. Ellenbogen je predlagal 20 milionov kron za ureditev plač državnih železničarjev. Predlog je bil odklonjen z 270 proti 138 glasom.
Poslanec dr. Ellenbogen je predlagal znižanje davka na sladkor in sicer tako, da bi se plačevalo do 31. avgusta t. 1. 38, od 1. septembra dalje pa 30 kron za 100 kilogramov. Predlog je bil odklonjen z 234 proti 126 glasom. Vladna veČina je torej kompaktna, gospoda Beck in Korytowski se lahko zanašata na svoje ma-meluke, ljudstvo, ki se od dne do dne natančneje seznanja z eksekutorjem, pa lahko vidi, kako ime* nitno ga zastopajo «njegovi» poslanci. Kadar bo plačevalo nove davke in dražja živila ter kadar bo dajalo svoje sinove militarizmu, naj se zahvali svo-
jim poslancem, ki so mu znali obetati zlate gradove ob volitvah, sedaj pa pomagajo, prazniti njegove žepe in stiskati mu želodce. Za kanone, za oficirje, za duhovnike, za veleposestnike, za kapitaliste dovoljujejo miliarde, za delavno ljudstvo še borih tisočakov ne. Če se narod iz tega vsaj za bodočnost nič ne nauči, se mu prav godi.
Obrtni odsek je sprejel resolucijo poslanca Pacherja, ki izreka obžalovanje in grajo, da se obrtnikom zadržuje sodelovanje pri razpravah v obrtnem zakonodajstvu.
Proračunski odsek je sprejel po kratki debati ves melioracijski zakon ter določil za poročevalca dr. Steinvvenderja.
Nemika agrarna stranka je sklenila, da poda v proračunski debati ostro izjavo, da sme trgovinska pogodba s Srbijo stopiti v veljavo le tedaj, ako jo sprejme državni zbor, nikakor pa ne s pomočjo pooblastilnega zakona.
Sodba v banjaluškem procesu. «Fremden-blatt» dementuje vest, da bi bilo višje vojaško sodišče že potrdilo obsodbo v znanem banjaluškem procesu, o katerem smo poročali. Kakor znano, je vojno sodišče v Banjaluki obsodilo tri časnikarje zaradi nekega članka, v katerem je našlo «vele-izdajstvo». skupaj na 30 let ječe.
V	železniškem ministrstvu je nastala kriza na seji železniškega odseka. V sredo je nerhško-li-beralni poslanec dr. Pergelt ostro napadel ministra dr. Derschatto radi podržavljenja češke severne železnico ter mu očital, da se je s tem pregrešil proti nemško-narodnim koristim. Dr. Der-schatta jo razkačeno odgovarjal ter naglašal, da je ta napad na njegovo osebo popolnoma neupravičen in brez povoda. Pergelt je na to rekel, da Nemci ne morejo v Derschatto zaupati, zato ker je član koalicijske vlade. Na predlog poslanca Ma-stalke se je seja zaključila. Prihodnja seja bo naj-brže šele prihodnjo sredo. Ako se nastala kriza med Nemci in dr. Derschatto ne poravna, bo železniški minister prisiljen odstopiti.
Imunitetni odsek je z 10 proti 6 glasovom sklenil izročiti grofa Sternberga, Bergmanna in njiju sekundante sodišču radi zločina dvoboja. Referent dr. Baxa je na to odložil svoj posel, ker je predlagal, naj se imenovanih poslancev ne izroči.
Poslanec dr. MaIachowski, član poljskega kola, v katerem je vodil «demokratično» krilo, je umrl, 56 let star, na Dunaju. Prepeljali so ga v Lvov, kjer je bil bil župan. Pogreb se vrši na občinske stroške.
V	ogrski zbornici je pri debati o zvišanju davka na žganje govoril tudi ministrski predsednik dr. Wekerle, ki je v prvi vrsti odgovarjal hrvaškim poslancem. Ko je zaklical poslanec Banj a n in: «Rauchova vlada je itak žganjarska vlada!», je Wekerle izjavil s posebnim poudarkom: «S takimi opazkami ne pridete do svojega cilja. Ako bana Se tako napadate, ostal bo na svojem mestu dotlej, da pride naša politika na Hrvaškem do veljave. (Ploskanje pri Madžarih, vihar pri Hrvatih). Ban je naš državnopravni dostojanstvenik; on je naš praporščak, zavzema pri nas odlično mesto ter bo deloval v popolni solidarnosti z nami. Ravno zaradi tega smo ga imenovali tam za svojega eksponenta. (Zipet ploskanje pri večini in vihar pri Hrvatih). Ban je na Hrvaškem poslujoč član naše vlade, in sicer odličen član. Zaman je, ako ga prezirate. Bodite prepričani, da bomo obstoječe zakone napram Hrvaški spoštovali in da hočemo tem zakonom v vseh okolnostih priboriti veljavo.» — Vkljub temu se sodi, da odstopi Rauch najpozneje v jeseni. V sredo je Rauch že drugič konferiral z ministrskim predsednikom We-kerlejem, vendar se zatrjuje, da obisk nima političnega ozadja, temveč se pri teh dogovorih gre le za finančne transakcije in za upravne zadeve. —> V ogrski neodvisni stranki narašča nevolja proti banu Rauchu. Vedno več je glasov, ki zahtevajo, naj se na Hrvaškem še pred začetkom jesenskega zasedanja napravi red.
V	ogrskem državnem zbora je bil v soboto «prejet zakon o zvišanju davka na žganje; ker se je pa vrinila neka napaka zaradi izvoza, se bo morala zbornica Se enkrat pečati z zakonom, ko ga reši gosposka zbornica.
Hrvatski bu baron Rauch je imenovan za tajnega svetnika.
Črnogorski prooes proti «zarotnikom» jekon-čan. Izmed obtožencev, ki so bili navzoči pri razpravi, sta na smrt obsojena Vaso Gjulafid in Vo j vodič, izmed odsotnih pa Marko D ako* vid, Teodor Božovid, Jovan D jonovid in Peter Novakovič. Ostali obtoženci razven treh so obsojeni na Šestletno do dosmrtno ječo, med njimi Rajkovid in Radovid na petnajstlet. Dva sta oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, eden pa, ker se je dokazala njegova nedolžnost. Vse obsojence so prepeljali v glavno ječo v Podgorici, izvzemši na smrt obsojena Gjulafid in Vojvodi d, ki Se ne poznata sodbe. Mora biti pač lep, črnogorski sodnijski red!
Portugalski parlament se snide dne 1. julija. Španske bombe se vedno pokajo. V soboto večer sla v Barceloni eksplodirali dve bombi, vsled česar sla bili dve osebi ranjeni ia sicer ena težko. Vsled eksplozije je nastalo veliko vznemirjenje. Množica je bežala na vse strani in kdor je padel, je prišel bežečim pod pete. Tri osebe so zaprli.	. :
Domače stvarf.
Dr. Tavčar Je t «Slovenskem Narodu» kritiziral svojo, liberalno stranko in je dejal, da se dostikrat ni vedelo, Ce so naprednjaki še napred-njaki. Hribar, ki je takoj odgovoril na Tavčarjev nasvet, da naj se dela v vipavskem, ribniškem in belokranjskem okraju, molči kakor riba zaradi naprednosti. In vendar je očitno, da jo Tavčar z navedenimi besedami provociral prav njega. Tržaško slogaštvo je Hribar začel vpeljava ti v Ljubljani; reverz, da ne bo delal protiklenkalne politike, je podpisal Hribar; kadar je bilo na dnevnem redu kakšno protiklerikalno vprašanje, je iz parlamenta vbajal Hribar. Vse to je pač moralo boleti proti-klerikalca Tavčarja, ki je b<l ob lanskih državno-zborskih volitvah najdelavnejši Hribarjev korteš in mora sedaj gledati, da je agitiral za Kregarja v liberalni suknji. Toda Tavčar dela zopet napake. Na tako zbadanje v «Slov. Narodu» mu zviti Hribar nikoli ne bo odgovarjal. Ce je Tavčar res nezadovoljen s Hribarjevim slepomišenjem, naj bi se bil takrat uprl, ko mu je izvrševalni odbor liberalne stranke votiral zaupnico zato, da je vstopil v popovski klub in dalmatinskim klerikalcem podpisal znani reverz. Ce se je dal Tavčar takrat zapeljati od zvijačnosti Hribarja, češ, da protiklerikalna vprašanja itak ne pridejo v državnem zboru na dnevni red, je prav tako pokazal, da je kratkoviden politik, kako v deželnem zboru, ko je glasoval za volilno rtformo.
Vprašanje ljubljanskega barja se je končno vendar začelo nekoliko gibati in približuje se upanje, da bo v par letih osušeno močvirje, ki je pro-vzročilo že neocenljivo škodo v gospodarskem in v zdravstvenem oziru. V četrtek in petek sta imela tehniški odbor in komisija za osuševanje barja sejo pod predsedstvom grofa Chorinskega od deželne vlade in v navzočnosti dvornega svetnika Markuša od poljedelskega ministrstva. Sklenilo se je, da se poglobi naprej Gruberjev kanal, potem pa struga Ljubljanice in se predvsem napravi jez z zatvornicami ob začetku kanala. Za poglobljenje Gruberjevega kanala se računa 20 mesecev, za delo ? Ljubljanci pa tri leta in dva meseca, skupaj torej štiri do pet let. S stavbo jezu ob kanalu se začne takoj. Izkopalo se bo v kanalu 181. 300 kubičnih metrov materiala, v Ljubljanici pa 313.580 kub. metrov. Upajmo, da se ne bo tudi to delo zavlačilo tako, kako že marsikatero drugo v Ljubljani. Afera ljubljanskega barja je prav imeniten dokaz za nezmiselnost kapitalistične družbe, v kateri je rešitev vsakega vprašanja odvisna edino od finančnih ozirov. Kar ne koristi naravnost privatni špekulaciji, mora čakati na rešitev kakor žirije na mesijo, pa če so tudi javni interesi kdove kako važni. Ogromen kos sveta je zaradi barja skoro neporaben za plodonosno obdelovanje. Ne le vasi na barju, ampak tudi Ljubljana in široka okolica ima zaradi močvarja slab, nezdrav zrak. Stoletja je to trajalo, a vendar se ni zgodilo nič resnega, kajti za osušenje je treba denarja, kapitalizem pa vpraša vselej, preden poseže v žep, za gmotni dobiček svoje blagajne. Korist splošnosti zaostaje vedno za privatnim profitom. Ce bi bila naša družba vrejena po socialističnih načelih, bi bilo ljubljansko barje že davno osušeno, bi bila rešena že nešteta važna javna vprašanja, bi sploh interesi splošnosti zavzemali prvo mesto. Ampak preden zmaga pri nas to spoznanje, steče pač še mnogo vode po poglobljeni Ljubljanici.
Železnica Kranj-Tržič se otvori v nedeljo, 5. julija. Prvi poskusni vlak se je peljal v pondeljek, otvoritveni vlak steče v nedeljo ob »/410. iz Kranja in pride okrog 11. dopoldne v Tržič.
Liberalni prvaki so se začeli prepirati. Dr. Tavčar je v «Slov. Narodu» vzel Hribarjevo slo-gaško taktiko na piko, Hribar pa daje Tavčarju lekcije v «Našem Listu». Liberalni poslanci, med katerimi ni Hribarja, so v deželnem zboru glasovali za volilno reformo, Hribarjevo glasilo jo pa trga na drobne kosce. Vendar pa zasluži Hribarjeva žurnalistika še veliko manj simpatije, ker je jezu-itična skozinskoz. Če bi Hribar sedel v deželnem Zboru, bi bil prav tako odločno glasoval za Šušter-šičevo krparijo, kakor ostali liberalci razven Gangla Sploh pa je Hribar predsednik izvrševalnega odbora «narodnonapredne» stranke in če je res kaj navdušen za splošno in enako volilno pravico, bi bil to 2e lahko pokazal. Ampak njegovo prebri* sanost že poznamo. Sedaj, ko vidi splošno nezadovoljnost z reformo, bi se rad prikupil ljudstvu in si natika demokratično krinko; tako je bilo tudi takrat, ko je Tavčar obstruiral volilno reformo v državnem Zboru. Dokler se ni vedelo, kakšna bo večina v parlamentu, je Hribar previdno molčal, ko je pa spoznal, da zmega reforma, je začel kritizirati Tavčarja in je skrbel, da je prišlo to tudi v javnost. Sploh je pogled za bogove, zasledovati večno disharmonijo med Hribarjevo in Tavčarjevo skupino v liberalni stranki, ki se pa vselej umakne najlepši slogi, čim jo potrebuje — Hribar. In taka stranka naj vodi narod!
Krščansko-socialna parada nenavadne vrste bo v nedeljo, 5. julija v Ljubljani. Odkar so liberalci popolnoma kapitulirali pred našimi klerikalci, jim je mogočno zrastel greben in že se pripravljajo, da bi pobasali vse Slovenstvo v svojo malho. Posebno so se spravili nad delavstvo, s katerim imajo
doslej najmanj sreče. Pri meščanskih slojih kupčija ni tako slaba. Liberalcev, ki ne verujejo ne v boga, ne v hudiča, je že toliko preskočilo v klerikalni tabor, da se ni treba Šušteršičevi trardi nič več posebno truditi zanje. Delavci pa večinoma vendar bolj spoštujejo svoje prepričanje, kakor marsikateri akademik in zato napenja klerikalna kohorta vse strune, da bi nagnala čim več delavcev v svoj brlog. Cele čete klerikalcev lazijo ob nedeljah po deželi, snovat «organizacije». Čudno je, da zahajajo najrajši tja. kjer so socialno-demokratične postojanke. Tako so bili v zadnjih časih v Zidanem mostu odnosno v Radečah, potem v Trbovljah, v Zagorju i. t. d. Veselja sicer niso užili nikjer. Kako se jim je godilo v Radečah, je našim čitateljem znano. V Trbovljah in v Zagorju so zborovali za zaprtimi durmi, če so sploh «zborovali». V Zagorju ne v6 živ krst o takem shodu. Zdaj so pa vzeli ljubljanske železničarje na piko. V nedeljo hočejo zborovati, pa kar v veliki dvorani hotela «Union». Bojimo se le, da bo premajhna — če namreč pridejo krščansko socialni železničarji iz cele Evrope skupaj. Za tistih par ajmohtarjev, kar se jih še skriva v Ljubljani na železnici, bi bil tudi «birger-štibelc» v Unionu prevelik. Ker pa črni bratje menda slutijo nekaj podobnega, so poskrbeli, da bo vsaj «referentov» dovolj. Nič manj kakor pet učenjakov imajo na vabilih, in sicer: Frančišek Terseglav, dr. Benkovič, mladi Gostinčnr stari Gostinčar in Miha Moškerc. Med temi junaki pogrešamo dr. Kreka, ki bi moral govoriti o točki «krščanski socializem in socialna demokracija», če bi količkaj spoštoval svoje dunajsk besede. Zdaj ne pride v Ljubljani svojim pajdašem povedat, kar je deklamiral o socialni demokraciji v državnem zboru? Če se mu zdi na Dunaju greh, pobijati socialno demokracijo, zakaj dovoljuje, da ščujejo v Ljubljani njegovi kompanjoni za zaprtimi durmi zoper njo? Ali se poznamo, doktore?! — Benkoviča noče v njegovem volilnem okraju že nihče poslušati; mar misli, da je Ljubljana toliko neumnejša, da se ji bo zdela njegova plitka modrost res modra? Pa oba Gostinčarja, ki hočeta poučavati železničarje! In «časnikar» Miha Moškerc! Če bi bili ljubljanski železničarji prespali vsa zadnja leta, ne bi bili tako trapasti, da bi iskali rešitve pri taki slepariji, kakršna je takozvani krščanski socializem. Pa niso spali; in zato bodo vedeli, da imajo gospodje slabo vest, ko milo prosijo, naj se dajo vabila samo zanesljivim krščanskim socialcera. Poklicati bi pa morali tudi Diogena, da bi jim posodil laterno.
Krščansko-socialno «železničarsko» zborovanje v Ljubljani se začne ob 9. dopoldne. To bodi na znanje železničarjem, ki so vpraševali, kdaj bo imenitni shod.
0 nagobčniku za obsirnkcioniste v kranjskem deželnem zboru, ki je bil sprejet z novim disciplinarnim redom, piše kamniški «Naš List»: «Deželni zbor je tudi sklenil disciplinarno določbo, da more stalni disciplinarni odsek, v katerem bodo 3 klerikalci in po 1 naprednjak in Nemec, izključiti od treh sej one poslance, ki bi hoteli obstruirati in na ta način spraviti do upoštevanja voljo manjšine. Da je narndno-napredna stranka pritrdila tej zvijači, ni storila pametno: Vjela se je v klerikalno zanjko. Zakaj sedaj je izključen z njihove strani vsak uspeien odpor proti klerikalnim nasiljem, ki jih pripravljajo proti napredni ideji in njenim zastopnikom.» To je vse prav in resnično. Ampak to smo povedali mi, ko je bil še čas, da bi se bila preprečila ta zvijača. Zakaj pa modri «Naš List» ni tedaj odprl ust in posvaril svojih somišljenikov, ki bi bili morda Hribarjevemu glasilu vendar več zaupali, kakor «Rdečemu Pra-porju»? Toda le nekoliko potrpljenja, pa se bo pokazalo, da je imel «Rdeči Prapor» prav še v marsičem. Kadar bodo padali klerikalni udarci po liberalnih hrbtih, naj se spomnijo naših besed.
Poslanec tržaške okolice, dr. Rybar, je in-terpeliral naučnega ministra zaradi germanizacije V Trstu, češ, da je v ondotnih nemških šolah, vzdrževanih od države, dijakom tudi v prostem času prepovedano, govoriti v materinskem jeziku. Kaj pa, če bi dr. Rybaf opozoril svoje istrske kolege na nevarnost germanizacije, katero pospešujejo s svojo zvezo z mornanico in z reklamo za nemške šole v Pulju? Najprej vzgajati germanizem, potem pa stokati nad germanizatoričnimi klofutami, to je prava narodnjaška metoda na Primorskem.
Prodnktivna zadruga ljubljanskih mizarjev ima v nedeljo, 5. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj pri «Levu» polletni občni zbor.
Ljubljanske sodruge ponovno opozarjamo na veliko veselico, ki jo priredi podružnica zidarjev v nedeljo, dne 6. julija 1.1.
Socialni pregled.
Slovensko akademično društvo „Kras* sloveskln abiturijentom.
Svesti si svete dolžnosti, da nam je skrbeti za naraščaj slovenskih zemljedelskih tehnikov, sklenilo je naše društvo, napisati informativen članek o «Zemljedelski visoki šoli,» o službah, ki se jih doseže z zemljedehkimi študijami in končno o društvu samem ter Vas najtopleje vabiti v naš krog. Društvo «Kras» se je v tekočem tečaju prav resno bavilo z vprašanjem naraščaja in prišlo do
zaključka, da so krive samo nezadostne, slabe in dostikrat čisto napačne informacije o naših študijah m naših stanovih, da je vsakoletni prirastek slov. agronomov v primeri 7. onim drugih poklicev uprav smešno pičel! Kdor primerja število Slovencev na zemljedelski visoki šoli na Dunaju z onim ostalih narodnosti, mora nehote priti do sklepa, da nimamo Slovenci prav nič smisla za te praktične stroke. Kajpada je to v prvi vrsti greh naših srednješolskih vodstev, ki se vobCe niti najmanje ne brigajo za to, da bi poučila dijaštvo o visokošolskih študijah. Tega ne store niti glede univerze in politehnike, kamoli glede drugih praktičnejših zavodov — in vendar bi ne bilo tako težko, oskrbeti abiturijentom programe visokih šol.
Ako se govori v naši domovini o zemljedelski vis. šoli, se še vedno kaj radi čujejo termini «kmet», «borštner» in podobno. Kajpada označujejo ti termini samo one, ki jih rabijo, a vkljub temu vplivajo pogosto odločevalno na ambicijo mladega človeka.
Zemljedelska vis. šola se deli v tri strokovne i šole ali falkute: v poljedelsko, gozdarsko in kul-turnotehnično. Obvezna doba študij na vsaki šoli traja osem tečajev in državno izprašanim absolventom vseh treh strok je priznan naslov inženirja, toraj ing. poljedelstva, ing. gozdarstva, ing. kulturne tehnike. Leta 1906 je dobil ta akademični zavod tudi akademično čast doktorstva, da je od tedaj popolnoma enakopraven vsem drugim visokim šolam. Na vsaki falkuti se mora napraviti tri izpite, za doktorsko čast pa še rigoroz iz dveh predpisanih disciplin z originalno nalogo (disertacijo), i Prvi izpit se dela po dveh tečajih, drugi po šestih j in tretji po osmih. Glavni predmeti za posamezne ' šole so:
1.	za poljedelsko: splošna kemija, splošna botanika, specijalna botanika za poljedelce, geologija, mineralogija, petrografija, anatomija in fiziologija domačih živalij, nacionalna ekonomija, splošni in specijalni nauk o nasajevanju rastlin, živinoreja, splošno strojstvo, poljedelsko orodje in stroji, mlekarstvo, kulturno-tehnično vodno stavben-stvo, poljedelsko kemična tehnologija, nauki o splošnem in specijalnem kmetijskem prometu, upravno pravo in pravoslovje in civilno pravo.
2.	za gospodarsko: matematika (višja), fizika in mehanika, mineralogija, geologija, petrografija splošna kemija, splošna botanika, specijalna botanika za gozdarje, nižja geodezija, gozdno na-sajevanje, gozdno izkoriščanje, gozdno varstvo, nacionalna ekonomija, nauk o napravah za gozdni promet, ocenjevanje gozdnih vrednosti, gozdarsko stavbeno inženirstvo, upravno pravo in pravoslovje ter civilno pravo.
3.	za kulturno-tehnično: višja matematika, mineralogija, geologija, petrografija, nižja geodezija. fizika in mehanika, stavbena mehanika in hidravlika, nacionalna ekonomija, upravno pravo in pravoslovje, civilno pravo, kult. tehn. vodno stavbenstvo, splošno vodno stavbenstvo, kult. tehn. strojno stavbenstvo, zemljestavbenstvo, cestno in mostovno stavbenstvo.
To so predmeti državnih izpitov; poleg teh pa je treba obiskovati še nekatere za predizpite. kakor tudi važne praktične vaje in ekskurzije. Študij je lep, ker ne nudi le strogo strokovne, ampak tudi občo prirodoslovno naobrazbo.
Akad. društvo slov. agronomov «Kras» se je informiralo to pomlad pri svojih starešinah in prijateljih in na podlagi teh poizvedb priporočamo sledeče:
Poljedelski inžinir nima sedaj na Slovenskem bodočnosti, čakati je treba, da ee preosnove naše kmetijske družbe, povečajo in morda ustanove tudi živinorejske šole. Deželne vlade žal rajši nastavljajo poljedelske srednješolce, ker se jim zdi to ceneje in ker se jim gre povečini samo za to, da za-doste zakonu. Poljedelsko stroko priporočamo torej le takim, ki imajo sami doma večjo ekonomijo, ali pa takim, ki imajo veselje za svet, dovolj energije in so prišli do spoznanja, da ni ravno potrebno za narod, da se valjamo vsi v domačem pepelu.
Gozdarska stroka je za Slovence še popolnoma odprta. Slovenske gozdne inženirje potrebujemo uprav krvavo pri vseh naših političnih gozdnih uradih, agrarskih operacijah, domenah in deželnih vladah. Kajpada moramo pozvati na tem mestu slovenske poslance, da se zavzamejo za nas, zakaj z žalostjo opažamo, da je še to malo številce naših gozdnih inženirjev, ki odhaja sedaj z zemljedelsko vis. šole, seli rajši v tujino. Slovenske gozdne inženirje na Slovenskem lahko seštejemo na prste in smelo trdimo, da jih je več v tujini nego doma. V vseh gozdnih uradih in pri agrarskih operacijah dominirajo zgolj Nemci.
Kulturnim inženirjem se bodočnost šele odpira pri nas. Ljubljansko barje bo potrebovalo, ko bo osušeno, stalnega kulturnega inženirja 5 to je pogoj, ako se hoče, da bodo imele osuševalne naprave resen pomen za naše barjane. Tuli uradi za agrar-ske operacije se morajo v kratkem reformirati, zakaj večja agrarna dela so ž: priglašena in za ta bo treba kulturnih inženirjev. Na Goriškem se ustanovi po zatrjevanju nekega diž. poslanca v najkrajši dobi komisija za agrarske operacije, in tudi lu bodo prišli slovenski kulturni inženirji v poštev.
Slovenski agronomi pa ne smemo reflektirati samo na našo preozko domovino. Naše želje mo-
rajo iti nekoliko dalje. Svoje praktične poklice spravimo lahko povsod v vrljavo; zato ne bisajmo se, ako ne dobimo služb doma. Kajpada nam bodi prvi cilj, da napolnimo domače urade. Toda naš narod nas potrebuje tudi v tuiini. Pojdimo v svet, da odpremo pot vanj nadprcdukciji učenega prole-tarijata in skušajmo osvoboditi svoj narod pepe-luštva. Našemu narodu nedostaja duševnega horizonta, omejen je in to radi tega, ker se boji tujine. Naš prosti narod in inteligenca se izseljujeta le tedaj, kadar ju v to prisilijo materijelne razmere, a želeti bi bilo, da bi čutili Slovenci moralno potrebo, da si tudi sicer ogledamo tujino. Evo, kako nam piše neki starešina iz Bosne: «Prašate me, kako je s slvžbami v Bosni. Pred vsem Vas opozorim, da je bodočnost vseh treh strok v Bosni zelo lepa. Posebno gozdarji naj gledajo na to. Tukaj je 56 kotorov (okrajev) in pri vsakem je najmanj en uradnik gozdar. 2al«bože so vsa ta mesta zasedena z Nemci in Čehi. Vsled naše brezbrižnosti je prišlo do tega, da je toliko Nemcev med tukajšnjimi uradniki. Pri nas se vse premalo brigamo za Bosno. Kako slabo ali bolje rečeno, nič nismo poučeni o tukajšnih razmerah; gotovo ve vsakdo več o Prusiji kakor o Bosni. In vendar moramo posebno mi Slovenci obračati vso pozornost na jug; tu je naša bodočnost! Le ako se bomo v velikem številu oglašali, bomo preprečili nadalnje usiljevanje Nemcev in Madjarov!»
Končno vsaj nekoliko besed o našem društvu. «Kras» se je porodil pred dvemi leti iz «Slove-nijinega kluba jugoslovanskih agronomov na Dunaju». Kajpada je še v povojih, a svesti smo si, da ne po naši krivdi I Nedostaja nam primernih podpor. Naša vnanja podpora so nam edino naši vrli starešine, podporni član g. ravnatelj G. Pire in Mariborska posojilnica — katerim izrekamo na tem mestu najtoplejšo zahvalo! Vsa ostala naša slovenska javnost pa ni dokazala dosedaj niti najmanjšega smisla in zanimanja za našo stvar. No, upamo, da se nam jo posreči z vstrajnim delom prepričati, da smo njen najvažnejši naraščaj in da se nas potem spomni.
Društvo je nepolitično, ampak zgolj strokovno. In da bi čim vspešneje delovalo, je hotelo biti tudi nestrankarsko. V začetku je vabilo tudi klerikalne dijake v svoj krog in jim v društvenih zakonih zagotovilo popolno enakopravnost. Le ti pa so naše povabilo korporativno odklonili — naravno — Slovenci moramo imeti tudi klerikalno agronomijo !
«Krasovo» geslo je «delo»! Z delom hočemo pomagati najprej sebi, potem pa svojemu narodu. Društvo si je nabavilo že lepo strokovno knjižnico in danes skoro lahko rečemo, da imamo že vse knjige in skripta, ki jih potrebujemo za svoje študije. Društvo je zastopano v vseh važnih komitejih in skuša vplivati po možnosti na zboljšanje razmer za slovanske agronome na zemljedelski višji šoli. Treba nam je le dosti in dobrega naraščaja in potem šrno prepričani, da bo zavzemalo dobro mesto med ostalimi slovanskimi dmltvi na Dunaju.
Društvo daje slovenskim abiturijentom drage volje vsa pojasnila, ako se obrnejo na njegov naslov: Akad. društvo slov. agronomov «Kras» na Dunaju, XVIII. Hochschule fur Bodenkullur. Po 15. juliju dajejo pojasnila sledeči tovariši: Ivan Možina, stud. ing. forest., Novomesto; Albert Ve-dernjak, cand. ing. agr., Ljubljana, Rimska cesta 23.; Vojko Koprivnik, stud. ing. forest., Maribor, Villa 111.
Akad. društvo slov. agr. »Kras« na Dunaju.
Vojko Koprivnik,
t. S. tajnik.
Albert Vedernjak,
t. č. predsednik.
Listnica uredništva.
Iz kronike vajencev: Naznanite nam svoje ime. Anonimno gre brez pardona v koš, Dve interesantni noviteti: Odgovorim pismeno,
♦ fi i nuu BMlIBIlUilUUI <
Proti klerikalizmul
A
V I T
Wahrmnndova brošura
„Katotifto sVetoVno Mziraaje in sVobodna znanost"
je ravnokar izšla.
Stane 70 vin. komad.

N A B A V I T
Slovenski prevod je popoln, ker je	♦
preložen po interpelaciji poslancev so-	*
druga Nčmeca in drugov ter po govoru	J
!!!! poslanca sodruga Seitza. ss:t	«
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev i
registrovana zadruga 7. omejeno zavezo, j
Vabilo
na
občni zbor
kateri se vrši
5. julija 1908 ob 8. uri zjutraj
v posebni sobi gostilne
,pri Levu' na Marije Terezije cesti
• sledečim dnevnim redom i
1,	Poročilo načelstva.
2,	Poročilo za pretečeno upravno polletje.
3,	Poročilo nadzorstva,
4,	Dopolnilne volitve v načelstvo in nadzorstvo.
5,	Raznoterosti.
Ivan Tokan	Jakob Pogačnik
predsednik nadzorstva.	načelnik.
OPOMBA: K temu zborovanju imajo le člani pristop,
§	KAVARNA	§
§ T oioiie^	§
preje ,Tedesoo' v Trsta	g
s t-' priporoča eenjonim sodrugom najtop
jrt leje. Na razpolago so vsi važni in --11»-	ru
M venski. italijanski in nemiki Usti V«*	¿4
^ pijače poceni Napitnina je iiklju«V»ta	^jj
Berite!
Berite!
r

Citajte in širite sledeče knjige in brošure: K. Kautsky:
„Kdo uničuje proizvajanje v aale
Cena 80 vinarjev.
H.	Ktrchstelger:
„Pod spovednlm pečatom".
I.	del velja S kroni SO vinarjev. II. del velja 2 kroni. A. Kristan:
= „Socializem". ==
Cena 20 vinarjev.
A. Kristan:
„Socialna demokracija ln kmetiško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Marx In Friderik Bngela:
„Komunistični manllest".
Cena 40 vinarjev.
A. Kristan:
„Zakaj smo socialisti?"
Cena 14 vinarjev.
„Vatikanski Jetnik".
Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov 5 kron.
Vse te knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Pra-porja» v Ljubljani, «Napreja!» v Idriji in v vseh slovenakih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju.
Materi želijo <5ut>rx>, po evni in xtM^tcsljitxf potovali rtajobrnile
rSimon^t/fmcteiXa
v Xj'ubtystni tfCoiočvorsk» uhe»2ti VMkvvrstnaiTtyasniloAfpOi

Važno xa delavce in sploh za vse konsumente!
V «Založbi časopisa „Naprej!" v Idriji» je te dni izšla brošura
¡Ji JniiftlniliH
Njih pomen in važnost za delavsko ljudstvo
Cena broSuri j« 20 Vinarj«V.
„0
Sredina št. 10 (v Prulah)
Podpisana se priporočata slavnemu občinstvu, osobito , p. n. delavstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna štajerska vina in priljubljeno domače Auerjevo pivo. Dobra kuhinja. Postrežba točna in solidna.	10—8
Z odličnim spoštovanjem
Fani in Leon Pogačnik.
Kdor se zanima za zadružništvo, osoblto za konsumna druitva, mu bo ta brošura zelo dobro došla. V njej so uvrščeni naj-raznovrstnejši članki, ki govore o pomenu, važnosti in zgodovini konsumnih društev.
Sezite po njej!
4	n___i___i__i: annn	T
Prodam okoli 8000 metrov
ostankov posteljnega platna
In) zajamčeno" Ia kvaliteta, samo izbrani ostanki po 8 —16 metrov kos, za popoljno posteljno perilo 1 meter po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povzetju.
S. Stein, tovarna za platno	14
Naohod na Če&kem.
______♦§
H -
Stanje hran. vlog: nad 25 milijonov kron. Rezerv, zaklad: nad 900.000 krott. jT
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši, Prešernoye ulice 3, poprej na Mestnem trgu zraven rotovia,
^ Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina
ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Daje varnost vlog popolna, avedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča
denar mladoletnih otrok in varovancev.	13-2
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom o. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na xemljli5a po 4 VtVo»menioe in na vrednostne
listine pa po 5% na leto.
-»H -»H

Ud*j*t*H i» sstfswsi 319495k fHHSaitii
Tiska Iv P», Limprst v Kranja.