22. štev. Novo mesto, 15. novembra 1^08. XXIV. letnik. NOVICE Izhajajo 1, in 15. Tsacega niescca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Ncnidijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise S]>rejeina urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajcc nasi, v Novem mestu. Kranjsko sadje na dunajski jub. sadni razstavi. v snnld 11. i. Ill, se J« aivoi'ila iiii [>ini.i,ji] cvetlična in siidnii nizstava, katere se je ixleležila nn vabilo avstrijskega ])<>ini)Ioju;iťi)ega (Iništvu tncli naša dežela. Poselni« Kiidje zit to razstavo je zhrala po naročilu (lej^,elnei?a odbora kmetijska šolii itii ])še. Oci c. kr. vrt-nai-ske družbe nii Diinajii, ki je v])rizorila vso to razstavo, je ]>rejelo kranjsko sadje ěastn fi 2. Itndež iz Tolstemu vrba., H.rčvrlia, Jan iz I'odlKpma ]iri Gorjati na Uorenjskeni, bai-oii Ai>ialtrern iz Križa na fjorenjsiem in kmetijska šola na (innii. Itazslavo samo je otvoril nadvojvoda Iteiner, ki je pri oblioihi počastil z razi^ovoroni tndi vodjo kmetijske šole na (írmn frosp. llobrmana, ki je aranžizal kranjsko skiipino. Splošna je sodba, da ima kranjsko sadje lepo bodočnost. GOSPODARSTVO- Letošnja vina kažejo pogostoma zopet to napako kot lani, namreč da rjavijo in se gostijo (nategujejo). Svetujem torej veakemu vinogradnikn, naj naredi sledečo poskušnjo: Naj vzame iz vaaccga soda en kozarec mladega vina in ga postavi na dotični sod in naj ga tam opazuje. Ce je vino zdravo, se bo v 2A. do 48. iirali začelo čistiti, če ima pa zgoraj omenjeno napako, se v tem času zgosti ali vsaj ttmnorjavf) postane. Vino, ki kaže to napako, treba je kmalu v dobro zažveplan sod pretočiti. To se napravi tako le; prazen sod se dobro pomije, njegova vratca se zapró iti čep se zamasi. Potem se pa od zgoraj pri vebi vtakne v sod na dratu privezan žveplov trak, ki se ga poprej nažge. Na sod kakih S lii (bariglo) je treba vzeti 1 žveplov trak (1 inito). Da žveplo v »od ne kaplja, treba je imeti za to pripravljeno pod dratom visečo malo ekledčko, se bolj je pa rabiti novo azbestno žveplo, ki nič ne kaplje, Jako pogostoma se letos dogaja, da postanejo vina vlačljiva ali sUiznata. „Vino mi je „volno" postalo," s to pritožbo je prišlo že dosti vinogradnikov k meni. Če vino sluznato (volno) postane, je to najboljše znamenje, da je to nizko, šibko, vodeno vino. Kaj pomaga, ko naši vinogradniki vkljub vsemu prigovarjanju od strani veačakov ne morejo nikdar dočakati, da bi grozdje pošteno dozorelo ! Letos so nekteri hiteli že koj po malem Šmarnu hrat, potem pa nI čuda, da so pridelali kislo vodo mesto vina! Ker sem natanko popisal vlačljivost vina in sredstva proti njej v zadnji številki „Kmetovalca", omenjam le na kratko : Komur je vino vlačljivo (volno) postalo, ta naj ga koj pretoči v kad in pri tem dobro premeša, preliva in z metlico pretepa. Ce ni vino nic ali malo na tropu kipelo, naj mu pri tem dodene 15 do 20 gramov tanina ali čreslovine na vsakih 100 1. Čreslovina ali tanin ae dobi v lekarni. Kdor je ne more dobiti, ta lahko vzame na vsakih 100 1 vina nekaj (peščico) grozdnih peskov fpeljkovj, jih stolče, polije s kozarcem finega špirita in ko se vse dobro razmoči, naj tekočino odlije in nalije v vinu. V peskih se namreč nahaja obilo čreelovine, ki je v spiritu raztopna. Da morajo biti peški suhi, ne plesnivi ali žaltavi, se samo ob sebi umé. Potem se sod dobro s krtačo in vodo pomije, zažvepla in se vino zopet vanj pretoči. Si)d se na to do vrha napolni in zamasi Ce je vino jako šibko, dobro mu je na vsakih 100 1 dodati 1 1 finega špirita — več ni po novi vinski postavi dovoljeno. Azbestno žveplo, to je žveplo na azbestnih trakovih, ki ne kaplje in trak ne zgori, se naroča pri tvrdki A. Cliristanell, Bozen fTirolJ, Je sicer dražje kot navadno, porabi se ga pa veliko manj. Dobro bi bilo, da ga ima en ali drugi trgovec pri nas v zalogi. B. Skalický. Varćujmo z letošnjo krmo! Letos imamo tako malo krme, da je treba prav varčnega gospodarstva, ako hočemo skozi celo zimo prav izhajati. Pred vsem je paziti na to, da se dragocene letošnje krme nič ne pogubi po nepotrebnem. Krmo je imeti za-raditega dobro spravljeno in jo je iz kupa varčno jemati. Kjer leži krma vsa razkopana, tam se je mnogo shodi, mnogo zmrvi in navadno tudi mnogo raztrosi. Bodimo v tem oziru do skrajnosti pogubljivi in varčni slično kakor pri drngih naših pridelkih. Nič je ne sme priti v steljo ali gnoj, ampak vsa do zadnje bilke se ima porabiti za pokladanje! Nujno priporočamo letos našim gospodarjem, da krmo režejo in merijo na kose. Vsak dan naj je pride enako veliko v hlev! Na ta način bomo najbolj varčevali ! Kdor meče jeseni in v pričetku zime krmo na debelo v jasli in gare, temu je proti koncu zime rado zmanjkuje, tudi ob dobrih letinah. In žal, da se prav v tem oziru pri nas dostikrat in mnogo greši. Čas je, da se tudi pri nas privadimo rednemu krmljenju in da pridelano krmo tako razdelimo in odmerjamo, da jo dobi živina vso zimo enako veliko in v kolikor mogoče enaki sestavi. Zlasti nas letošnje pomanjkanje sili, da smo v tem oziru do skrajnosti previdni. Vsa slama, ki smo jo leto» namenili xa krmo, naj se tako razdeli, da jo budemo pokládali živini celo zimo v enakih odmerih. Med deteljo bo kazalo pomešati polovico slame, med seno eno tretjino slame in več, da se bo prav izhajalo. Vsa krma naj se zreže, ker se da z re-zanico bolj varčevati kakor e celo krmo. Rezanica se da tuii dobro meriti na koše, kar je za varčao gospodarstvo neobhodno potrebno. Važno je dalje, da pokladamo krmo po malem in raje po večkrat. To ugiija živini in nam. Krma naj se predloži po trikrat in štirikrat, ne pa naenkrat. Iz polnih jasli odpade več krme ! Ce ostane kaj zjedij v jaslih, naj ae poškrope 8 slano vodo, da jlii živina raje požre. Važno je pa tudi to, da ne pokladamo vai živini enake krme. Molzni živini je treba boljše krme kakor jalovi govedi. Kjer se mleko dobro v denar spravlja in lahko proda, tam se nnjno priporoča, da pokladajo letos tudi nekaj močnih krmil, kakor n. pr. oljnih tropin, otrobov itd,, kajti ob slami ne moremo zahtevati zadostne molžť. Dobrim nujlznlm kravam je treba tečne krme in ee je manjka doma, si je treba pomagati z močnimi krmili ! —r— Krmimo v zimskem času prekoristne ptičke! Letošnje leto dokazalo jo do dobrega, kako^ prijetno in has^ivo je za ljubitelje sadja, ako to dobro obrodi. Žal pa, da našim priddovaicetii sadja iz ohiine sadne letine tista denarna korist ne sledi, katero si pać želijo. Pri vsem tem jim je pa vendar gospodarska dolžnost za to skrbeti, da škodljivce sadncj^a drevja kolikor iiiojiotie progaigajo in uníóujejo. Povživaleev sadja je pa tudi takorokoć moralna dolžnost, pridelovalce sadja v tem j»o mogočnosti [lodpirati. No, k poglavitiin Skodyivceiu sadjarstva prištevati je [la v prvi vrsti škodljive mrčese, pred vsem razne gosenice metuljev. Pri nas v naših krajih nahajajo so gosenice sledečih najhujših sadnih škodljivcev: 1. Drevesni ali glogov belin. 2. ObroOkar, 3. Zlatoritec. 4. Glavač. Prvi preziniuje v podobi vprvič olevonih gosenčic, v takozvanih gosenčjih gnezdih. Gosenčja gnezda imenujemo pa z neko trdno, befo prejo v dol viseče zvitke skupaj zvite ter z isto prejo na vejice drevja čvrsto pritrjeno suho lisrje. Drugi preziniuje v podobi jajčk, katera iiietuljka prav na gosto v podobi kaj trdnega obroča okolo mladih in drobnih vejčic zalefrva. Odtod ime tega škodljivca = obročkar, Zlatoritec prezimi tudi v podobi jajčk, katera samica v suho listje, v podolů kupčkov, pokritih z neko rumeno volno, zalegva. Gnezda tega škodljivca pa ne vise na vejah dreves, ampak ona so k njim z neko trdno prejo trdno pritisnena. Glavač preziniuje istotako v podobi jajčk, katera samica po deblih in vejah v podobi kupčkov zalegva ter jih z rujavo dlako lastnega telesa pokrije, tako da postanejo kupčki kresilni gobi podobni. Zalego teb mrčesov miičujejo v ziinakein času ptički, kateri pri nas prezimujejo ter jo za lastno hrano potrebujejo. K takim prekoristniin ptičkom prištevati gre v prvi vrsti vse senice, potem pa malega drevesnega plezca ali brgleza. liazun da ti ptički v zimskem času zalego naštetih mrčesov za lastno hrano potrebujejo, potrebujejo pa nu spomlad ob času gnezdenja čuda gosončíc in črvičkov >!a pitanje svojih mladičev, tako da so nam ti ptički l>o zimi in v poletnem času prekoristui. Ob času gnezdenja uničujejo pa gosenice ia črviče, ker jih istotako za pitanje svojih mladičev potrebujejo, tudi še drugi pri nas prezimajoči ptički, kakor: vrabiči, ščinkovčki, strnadi, zelenci, škrjančki. Vse to naštete ptičke, osobito pa senice, trelja torej v zimskem času s krmljenjem v naših sadnih vrtih pridržati, da nam tu mrčesno zalego po zimi obirajo ter da tudi spomladi v sadovnjakih samih ali vsaj v iijib bližini gnezdijo. Za krmljerge ptičkov treba pa posebne krmilne hišice napraviti ter jih v bližini cest, na katerih si [)0 zimi najrajši hrano iščejo, postaviti. Pa tudi s pravo krmo in [iravilno premišljeno se jih mora krndti. Za seni-čice in brgleze so najboljše krmilno snovi: seme solnčnih rož ali solnčiiic, potem suha koruzna moka in pa strjeni srovi goveji loj. PeSke buč, jedrca orehov in mandelnov, seničice in brgiezi tudi radi uživajo, toda ne kaže jim jih podajati. Skušnja uči namreč tičarje, da zadobc seničice po obilnem užitku bučnih peikov kaj rade drisko, katera jih je v stanu še celo ugonobiti. Po obilnem užitku orehovih in niandelnovib jedre se ]>a. ptički preveč otolste, oaohito na repnem koncu, kjer se jim neka oteklina naredi, v.sled katere tudi lahko i>o^ňncjo. Pravilno, premišljeno treba pa seničice v tem smislu krmiti, lia jim ni v krmilnicah mizica vedno bogato pogrnjena, kajti sicer si mislijo: kaj si bom hrano šele po drevju iskala, ko jo imam tu v obilici na ponudbo. Koruzna moka, ta naj jim ho vedno na raz|)olago, ne pa tudi seme soinčnic ter loj. Kak dan v tedna naj bo toraj tudi zanje postni dan, in sicer naj jim pa tudi vsak dan popoldan boljše hrane zmanjka, tako, da se vidijo prisiljene, si po drevju hrano iskati. Posebno gre pa še na to paziti, da se ne preneha koj s krmljenjem, kakor hitro na spomlad sneg skopni, kajti sicer jo ptički v hoste jiopihajo, in tam j>otcin tudi gnezdijo. Za vrabiče, ščinkovčke, strnade, zelence, škrjančke je i»a najiiotjša hrana ajda, proso, oves, konoplje, in tem ptičkom mora biti pa mizica vedno enako pogrnjenn, ker oni, kakor rečeno, v zimskem času mrčesov ne iSčejo, ker jih ne žrejo. Koliko da izda tako pravilno zimsko krmljenje koristnih ptičkov, dokaže naj sledeči dogodljaj. Ko so je v jeseni leta 1886. kmetijska šola na Grmu pričela, viselo je vse polno gosenčjih gnezd po sadnem drevju, in učenci imeli so obilo posla iste obirati ter sožigati. Ko se je pa redno vsakoletno zimsko krmljcpje ptičkov ujieljalo — solnčnice sejo Se nalašč v ta namen vsako leto v precej obilni meri — zginile so gosence tako, da že več let nikaka potreba ni, gosenčja gnezda obirati ter uničevati, ker jih jednostavno nič ni. In tako naj bi se toraj zimsko krmljenje i»tičkov povsod vršilo. V Novem-mestu omislil je podpisani letos tri jttičje krmilnice, katerih ena stoji na trgu sv. Katarine, druga v drevoredu pred mestno hišo stanovanj gg, uradnikov, tretja pa v drevoredu pod vilo g. dvornega svétnika Grdešiča. Nakupljene so tudi potrebne krmilne snovi. Vse to omislil sem podpisani z denarnimi )>rispevki ]i, n, posestnikov sadnih vrtov in sploh prijateljev ptičkov v Novem-niostu, kateri so do 10, t, m. ;î4 kron znesli. Vsem naj bodo na tem mestu prav lepa hvala iti prošnja izrečena, da tudi v bodočnosti svoje radodarne roke ne odtegnejo, ako bo nastala potreba, krmilne snovi dokupiti ali še celo krmilnice ])f>uinožiti. Novomeški tuzadnji zgled posnemali naj bi tudi povsod drugod po Doleirjskem, R. Dolénc, V premislek trgovcem na Dolenjskem. Ako zasledujemo trgovino po mestih in večjih krajih na Dolenjskem, ojiazujemo, da je nastal pri nas v zadnjem desetletju velik napredek, Najmogočneje je na to uplivala poleg vedno temeljiteje stanovske izomiko in obsežnega kredita izvršitev obeh prog dolenjskih železnic. S to progo je postala Dolenjska licležna tistih dobrot, ki jih jiovsodi o]iazujcmo, kjer se cele pokrajine priklopijo svetovnemu prometu. Tako je tudi ))ri nas. Kmetijstvo se povzdiguje bolj 'u bolj; dohodki iz posameznih kmetijskih panog rastejo; med kmetijskim stanom se siri omika in napredek; obrtnijski stan se prilagođuje sedanjim vi.šjini zahtevam; delavski stan se ojačnje in dobiva boljšo eksistenco; industrija jiridobiva tal — s kratka: novo življenje se kaže v vseh sinjih jn-eldvalstva. Če mora kateri stan paznim očesom ruzmotrivati to spremenjene razmere, če mora kdo računati s tem napredkom, mora storiti to — trgovski stan. Sam se mora trgovsko temeljitoje izobraževati, uživeti so mora v sedanjo večje potrel»e in želje jtrebi-valstva, sam se mora postaviti na čelo napredka, navajati mora prebivalstvo k napredku, saj v tem obstoji njegova eksistenca in bodočnost. Kjer trgovski stan uméva to vzvišeno nalogo, tam se širi promet, tam se vzdiguje blagostanje. In v resnici se je nastanilo v zadnjih 20 letih im Molenjskein tako po mestih, kakor po trgih in vaseh toliko trgovcev in kra-tiiarjev, ki posredujejo promet najrazličnejšega blaga, da je v tem opazovati vehk najírodek. .4ko se oziramo na trgovski stan po mestih, lahko trdimo, da se je najmanj podvojil, doèîni jo manjših trgovin i)o deželi desetkrat toliko in več. kakor popřed. To dejstvo kaže, ker si pridobiva toliko obrtnikov svojo eksistenco, da [)ostaja potreba prometa vedno večja in da tu stanuje kolikor toliko materijelno podprto prebivalstvo. Ni pa vedno merodajrio le število obrtnikov. Treba je vpo-Števati v prvi vr,sti visokost ])romcta, vrednost in kakovost blaga, ki pride v ]>romet in vrednost deželnih pridelkov, ki se dobi pri njih nakupovanju. Tu pa opazujemo velik nedostatek. V prvi vrsti so poklicana vsa mesta in večji kraji na Dolenjskem, da se v njih trgovski stan organizuje, da so združi in zjedini glede blaga, ki pride v promet. Tu je pred vsem potrebno, da sc istovrstni trgovci med seboj dogovore, katere vrst« blaga bode ta ali oni v posebni meri, kakovosti in dobroti prodajal, t, j. v katerem blagu bodo specijalist. Taka ])ametna in dandanes neobhodno potrebna razvrstitev blaga omogoči [losa-meznikom, da se morejo v enem blagu založiti z veliko množino in z najraznovrstnejšim blagom, ki ima za posledice, da more vsem zahtevam zadoščati, S tem fïîi obenem poveča j)romet. Nadalje zamorejo od njega en gros kupovati kramarji po deželi in niso vezani na rioseiiatgi načni dobave, ki dobivajo lo slabeje in zastarelo bla^o iz tovarn. Čeravno se taka razvrstitev botj ali mapj sania ustanovi, vendar moti in utesnuje lïje dosledno izvrševanje upravičena bojazen, da nin more nasprotna konkurcnca uničiti ne le plodove ranofrolctnega truda in rizike, ampak mu more prizadeti še najobčntnejso matcrijelno škodo. To pa odpade tedaj, ako obstoji med istovrstnim trgovskim stanom veÇaven dogovor, ki poedincu jamči, da mu sodruj^-obrtnik ne bode delal po nepotrebnem koTikiircnce v njegovi stroki. Tako speciliziranje triçovin je pred vsem potrebno v metropoli dolenjski v Novem niestu. Po svoji ugodni legi in po svoji utrjeni večstoletni trgovini jo ono poklicano, da ne zalaga samo mesta in bližnje okolico s potrebnim blagom in da ])osreduje nakup deželnih pridelkov, ampak tu naj bi bilo središče, kjer bi dobivali drugi manjši trgovci po Dolergskeni vse potrebno blago „en gros", ne da bi jim bilo treba od drugod narocevati. Z medsebojnim dogovorom odpravilo bi so lahko mnogo dosedanjih zastarelih razvad, kakor nepotrebna novoletna darila, ki se mnof^okrat preveč in po nepotrebnem i>!koriSčujejo; uredilo bi se število ur na dan, koliko časa imajo biti odprto prodajalnicc; odpravila bi se tuja konkurenca ob času semiqev, ko nudijo vsakovrstni kramarji najslabeje blago po navidezno nizkih cenah in s tem oškodujejo kredit poi^tenemu blagu itd. V interesu povzdigo trgovine na Dolonjskom, zlasti trgovin po mestih in v prvi vrsti v Novem mestu bi bilo, da bi se trgovci združili, se organiziralo trgovino po označenem načinu, se med-sehojiio dogovorili in to ne na škodo prebivalstva, ampak, da bi povišali promet z vedno bopim blagom, vstrezajoč vsem potrebam in zahtevam. Ma drugi strani pa bi posvetili nakupu deželnih pridelkov in njih prodaji večjo pozornost. Pri tem pa bi zaniogli niarsikatero zastarelo razvado v korist trgovini odpraviti. ZJasti v Novom mestu bi se dalo v tem oziru mno^o občekoristcga ustvariti ; treba bi l)ilo skupnega dogovora in ni dvoma, da so med njiuii trgovci-vçSraki, ki bi to namero radovoljno podpirali. Treba bi bilo ie skupnega sestanka, n. pr. na magistratu ali v kakem javnem lokalu, in dogovor bi se dosegel. Isto in morda se lažje hi se to doseglo v manjših mestih in trgih po Dolenjskem. — Tako postopanje hi bilo trgovini in prebivalstvu v hasek in zato jc želeti, da bi se tudi na tem |)olju storilo kaj koristnega. Dogodki v Ljubljani in po Slovenskem nam jasno kažejo, da se mora i tu uresj^ičiti geslo; Svoji k svojim! Trgovski stan je poklican, ila oživi in povzdigne promet in blagostanje; on je in niora ostati napreden ter mora v tem smislu uravnati svoje do-lovai^e. In ena taka napredna zahteva je poštena in pametna organizacija, združena s pravično delitvijo dela, blaga in prometa. Politični prejçled. Avstrija dobi novo ministrstvo, ker je dosedanje Beckovo odstopilo. Baron lîienerth dobil je nalogo, sestaviti novo ministrstvo ic se je istetDU poBreÈllo, vsaj v najaktuel-nejaih spornili točkali mej Čehi in Nemci doseti zbli-žanje, t, j. v zadevi jezikovnega vprašanja pri aodisČili in delovanja češkega deželnega zbora. Ako doseže baron liienertli ined Čelii in Nemci sporazumljenje glede imenovanja sodnijskili uradnikov, je vspeli in parlamentaricno ministrstvo gotova stvar Avstrgska vlada predložila je parlamentu obljubljeni zakonski nacrt o socijalnem zavarovanju. To je načrt za največje zakonodajnisko delo, ki je bilo dosedaj izdelano na polju aocijalnega zavarovanja. Predloga obsega novo kodifikacijo dosedanjega zavarovanja delavcev (bolniškega zavarovanja in zavarovanja proti nezgodam), nadalje zavarovanje onemoglih delavcev in končno starostno zavarovanje delavcev in samostojnih oseb {malili posestnikov, tnalih obrtnikov in kupčevalcev na drobno). Za vse te stroke socialnega zavarovanja se postavi skladen organizem, kakršen v enaki enotnosti še ni bil ustvarjen v nobeni državi. Tako zavarovanje priteguje torej tiste, ki so zmožni kaj pridobiti, za tiste, ki so nezmožni kaj pridobiti, in mlajše za starejše. Pomen državnega prispevka pa je iskati v tem, da se ž njim prevali del rizika na rame obcnosti in da se nadalje plača bistven prispevek k prispevku iz davčnih novcev tistih, ki zaradi svoje večje posesti in dohodka niso zavarovani, torej niso deležni koristi zakona. S tem, da se na ta način imovitejši pritegujejo k prispevanju za starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost, se v veliki meri pospešuje socialno zenačenje. Skrb zakona se razteza na bolniško zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam, potem pri delavcih na zavarovanje zoper onemoglost in pri delavcih ter samostojnih osebah na starostno zavarovanje. V zakonu se potemtakem enotno združuje celo socialno zavarovanje, kakor ustreza to njegovemu značaju socialne varstvene uredbe. V obče bo vse tiste, ki zaradi nizkega dohodka niso v stanu s prihranki skrbeti za svojo starost, pritegniti k zavarovanju, vseeno, ali gospodarijo kakor samostojne ali nesamostojne osebe. V ogrskem državnem zboru je bila 11. t. m. predložena nova volivna reforma. Volivno pravico ima vsak ogrski državljan, ki je star 24 let in katerega javna služba ne izključuje od volivne pravice. Vsak volivec mora najmanj eno leto stanovati v dotičoem kraju. Volivci, ki zuajo pisati in brati, izvršujejo volivno pravico direktno, tisti, ki pa tega ne znajo, pa indirektno po volivnili možeh. Skoraj gotovo pride v državnem zboru pri obravnavi te prelepe volivne reforme do burnih prizorov. Čedalje ugodnejše so vesti glede na aneksijo Bosne in Hercegovine. Duzdaj so odgovorili trije vladarji na cesarjevo lastnoročno pismo ugodno in tudi ruski car je svoj odgovor vže napovedal, neugodnega pač ne bo dal, ker se je Izvolakij v Huhlávi zavezal, da bo car aneksijo priznal. Italijanski kralj, kojega lastnoročni odgovor izroči v kratkem grof Avarna našemu cesarju, zagotavlja, da bo z vsemi močmi podpiral korake Avstrije v smislu tro-zvezncga razmerja in se zavzel za to, da se bo aneksija Bosne tudi narodnopravno na konferenci priznala, liujue priprave v Srbiji se nadaljujejo in poda baje Avstro-ogrska vlada vsled tega v lielgradu in v Cetinju po svojih poslanikih ultimatum: Srbija iu Črnagora imata v gotovem roku naznaniti Avstro-Ogrski, čemu oburožujeti in kakšen namen ima to oboroževanje, sicer bo Avgtro-Ogerska izvajata skrajne posledice. Na vatli drugih vznemirjajočih poročilih, katera so predla iz srbskih listov v naše liste o nemirih v Hosni itd ni besede resnične, kajti Hijsna je mirna. Pogajanja a TurèljO glede Bosae so se za vedno razbila, ker je Turčija zahtevala, da prevzame Avstrija velik del turškega državnega dolga. -o- ■<>- Ob jubileju sv. Očeta Pija X. 18. sept. t. I, je poteklo 60 let, odkar jo i>rejel .Tožel Sarto, sedaj vladajoči sv. Oče Pij X., sv. inašniško posvečenje, 16. nov. im se prične 25. leto njegovega škofovskega jiosvečenja. Na dan svoje zlate sv. maše je papež l'ij X. ojiravj] tiho sveto maso v cerkvi sv, Petra, velike slavnosti pa se vrie povodom obeh jubilejev te dni v Kimu. Spominjali smo se slav^enca z iskreno hvaležnostjo do Boga po vseh cerkvah na.se škofije s slovesno službo božjo dne 2-5. okt. Prav pa je, da se svetega Očeta jubilanta spomnimo tudi na tem niestu in mu posvetimo nekaj besed kot zavetniku in pospeš»-vate)ju katoliškega tiska. Silovita moč je tisek, casništvo! Lo kak prav zagrizen sta-rokopitnež je še noče uineli in zato ne podpira tiska ne tega ne onega, ne tako ne tako. A da ima tisek res to čudovito moč do človeštva, je treba tudi se organizacije. Bodi tisek Se tako dober in izvrsten, ne moreš ga pripraviti med ljudi brez organizacije, a tudi oryfaniiîacija je fiiedhi in slalio vspeva hrcz tiska. Zato pa sloni ves novodobni boj na orj^anizaciji in tisku; kdor gospodari tn, gospodari v vsem. In v tem smislu posvečujemo papežu Piju X, te skromne vrstico kot zavetniku in pospeSevatetju organizacije in tiska, s prisrčno in iskreno željo, da bi vzvišeni zgled najvišjega pastirja krsčanske črede iiašei obilo posncmalcev tudi med nami, da bi so bolj razumno in bolj ^ vnemo bojevali z« svete ideale vere in narodnosti ravno na tem polju. Kar se tiče društvenega življorua v Italiji, si je pridobil od 1. 1878. daljo nevenljivili zaslug grof Paganuzzi, Njegovo živahno delavnost je priznal papež Pij X. s tem, da ga jo uvrstil med svoje osebno prijatelje ter ga kot papež pri eni prvih avdijcnc sprejel nad vse Ijubeznjivo. Grof Paganuzzi se jo sicer moral umakniti grofu Grosolijn iz Ferare, ki je stopil na celo moderni strnji, ki hoče upoštevati vse potrebe ^udstva in jim odpomoči. Eden prvih in najodločnejšib in najvplivnejših pristašev te krščanske demokracijo jo bii beneški patrijarh Sarto, a še vedno ostal prijatelj grofu Paganuzziju. In vplivu kardinala in patrijarha Sarto ima Zgori^a Italija zahvaliti nebroj društev, ki so novega papeža ob nastopu pozdravila z nepregledno množico brzojavk; do prej ni bio niti v Italiji natanko znano, koliko jih je, tisti čas se je pojavilo njih ogromno število. Kot sin priprostega naroda je nmeval njega jiotrebo, in zato je kot župnik v Salzanu ustanovil „kmečko posojilnico". Tudi ko ga je dičil kardinalski škriat, je imel Se vedno dovolj zanimanja in smisla za te vrste društva, o čemur priča sledeči dogodek. Dočim 80 kmečke posojilnice v Zg. Italiji izvrstno uspevale, tega gibanja v Siciliji niso nič kaj mogli uraeti. L. 1896. se je sešel mladi duhovnik Coniglio iz Sicilije v Rimu z možem, ki je nosil naslov „apostol kmečkih posojilnic", ime mu jo Cerruti pa je bil tačas župnik v Gambaradi na Benečanskem. Kardinal Sarto je kaj strogo gledal na to, da so njegovi duhovniki natanko izpoligevali svojo dolžnosti. In vendar so se obrnili (Joiiiglîo in drugi do patrijarha in ga lepo prosili, naj dovoli, da sme iti Coniglio v Sicilijo, da tam ljudi pouči in vspodbudi za te vrste organizacijo. Upali pa niso, da se jim izpolni želja. Vendar je kardinal dovolil zoper svojo navado, samo to je zabičal, da mora biti župnik Coniglio do občinskih volitev dorua, da bo vodil vo-livni boj! Toliko važnosti je pripisoval kardinal Sarto občinskim volitvam, a tudi kmečkim posojilnicam. Coniglio je postal kmalu potem župnik v Murano blizu Benetk. Kardinal je poznal njegovo zmožnost za organizacijo. In res. kmalu se jo ustanovilo delavsko društvo: kardinal se je vpisal prvi. Danes šteje društvo na tÍ.soče udov. In kardinal je neštetokrat posredoval med delodajalci in delojemalci, obojim pravičen iû dobrohoten je z očetovsko prijaznostjo (»oravnal niarsikak nevaren spor. Pod vplivom patrijarha in kardinala Sarto je nastalo v Benetkah premnogo mladeniških društev, — nekaj jih je sam ustanovil, —' in tudi zabavna društva so mu bila močno po volji, tudi ta je podpira! z vsem vplivom. Kardinal Sarto se je potem lotil organizacije mož. Mirno, vstrajno, pa dosledno je organiziral može vseh stapov. Bil je toliko previden, da je vodstvo prepuščal mirnim, zmernim in razsodnim možem, in tako se mii je posrečilo, da je može pripravil za volivni boj. L. 1901 v deceml)ru so v Benetkah in drugod nastopili vsi kakor en mož pri občinskih volitvah — in liberalizem je bil potrt! Razmere so bile tako napete, da bi bil kardinal, dasi osebno priljubljen, postal nemogoč v Benetkah, da ni prodrla katoliška organizacija pri volitvah. In kardinal Sarto je bil gospodar v Benet,kah! Mnogo mnogo veljakov se je poklonilo Piju X. ob njegovem jubileju, a nobenih pozdravov ni bil tako do solz giiyen, vesel, kakor ]>ozdravov mladeniških telovadskih društev koncem septembra. Spet je jasno dokazal, da umeva vso potrebe človeštva in potem združenja. Da bi papež prisostvoval telovadski slavnosti mladeniČBV je res nekaj — modernega, novodobnega, pa je vse dobro ndsleče, ki vidijo rešitev človeštva v organizaciji, potrdilo v njih delih in trudib in žrtvah, zlasti pa Piju X. pridobilo srca mladine, kateri jo dal zlat nauk: zdrava duša v zdravem telesu ter zabava po resnem delu. Prav tako je kardinal Sarto skri>el z vso vnemo za katoliško časopisje, naj so bili listi politični., gospodarski ali pa namenjeni družini in domu. Samo cn slučaj pa dovolj značilen: Benečanski katoliški dnevnik je stal pred denarnim polomom. Kardinal pa jo dejal, da rajši proda pastirsko palico in škriatno obleko, ko pa da bi pustil iist i»roj>a8ti. In list je obstal. Povzročal mu je še veliko skrbij, a vzdržal ga je in žiyim krotil nasprotnike vere ter sprave ^udske sreče. Razumel je, kako imenitno orožje je v naših časih časopis. Dosti. Kdor ume, kaj hočemo s temi vrsticami, bode storil svojo dolžnost nasproti katoliškim listom in katoli.ški organizaciji. Kdor pa si ne da tega dopovedati, jo itak vae zaman. Samo tega naj ne reče kak zagrizen tnnoglavec, da ume potrebe časa, da je )>rijatelj ljudstva in dober katoličani Tudi ob nastojiu telovadcev pred Pijem X. v Rimu jo dejal nekdo, da se je papež preveč ponižal, ko je vsprejel to „komedijante". No, takih kratkovidnežev, ki hočejo biti modreji ko Pij X. jc tudi se mod nami — preveč. Dal Bog, da bi izginili čim preje, ter bi vzvišeni zgled Pija X. zbudil vse speče in zaspano k vstrajnemu in požrtvovalnemu delu j)Otom organizacije in tiska za Boga in krščansko Ijudstvol To bi bil Piju X. najsrečneji dar! Pise se nam: Iz Šl Petra. — Gasilno društvo v Št. Petru se je osnovalo meseca junija 190tj. Društvo ni imelo nič denarja. Tedaj ni bilo drnzega pripomočka, da se je moralo društvo obrniti na dobrodelna srca, kar jih je pa, hvala Bogu, precej dobilo v Novera mestu, domači fari in pri dobrodelnih zavodih. Potem smo ai takoj naročili brizgalno in k tej potrebne cevi, katero smo dobili meseca decembra. Ker pa nismo imeli prostora za spravo brizgalno in ccvi, je bil naš čast. g. župnik to iko prijazen, da je odstopil prostor, da smo spravili hrizgalno, v katerem prostoru smo jo imeli do 8. novembra 1908. Spomladi tega leta smo si morali pa začeti skrbeti za gasilni dom. A to je bila težava. Jeli smo se obračati zopet s prošnjami do milosrčnih gg. gospodarjev in tako dobili večinoma les brezjdačno. Društveniki so brezplačno fundament skopali, pesek nakopali, smreke posekali in zvozili. Opeke so nam tudi irecej brezplačno odstopili dobri farani zastonj in kamen izvozi i. Tako smo s težavo zgotovili do novembra meseca gasilni dom. — Dne 8. t. m. smo imeli pa blagoslovljenje brizgalne in gasilnega doma. Domača dekleta so bila tako marljiva, da so nam vso vence po noči napletle. — Posebno zahvalo izrekamo precast, gospodu župniku in kai)Ianu iz Št. Petra in g. žujmiku iz Brusnic, kateri je bil navzoč pri blajposlovljenju in pri veliki sv. maši, katera je bila z leviti. DomaČe vesti. t (Kanonik Jož. Hočevar.) Dne 11. t. m. ob a. uri zjutraj umrl je v starosti 87. let, jireviden s sv. zakramenti, kanonik, demantnomasnik in starosta kranjske duhovščine, odlikovan s Častno kolajno za iOletno službovanje, preč. gosp. Jožef Hočevar. Pokojnik bil je rojem v Adleáičih dne i), feb. 1. 1822 ter liil v mašnika posvečen ]. 1845. Služboval je potem kot kaplan v Kra.šnji in Stari Jjoki, bil naučni prefekt v deškem semenišču, nekaj časa namestni učitelj na ljubljanski gimnaziji, dalje časa lokalist na Homcu, nad pet let podvodja in ekonom v bogoslovnem semenišču in od I. 1868 dalje župnik na Igu. Globoko bogoslovsko in splošno naobražen župnik je dobil leta 1881 kanonikat kole-gijatnega kapitlja v Novem mestu, kjer je živel spoštovan in čislan ue samo od duhovnikov, ampak od vsakega, ki jc imel priliko spoznati blagega duhovnika. Zadnja lota je preživel zbog bolezni na posteči in ko je leta 1906 obhajal dcmantno maso, je dobil iz Rima dovoljenje, da sme maševati sede, toda tega privilegija so je poslužil le o priliki svojega jubileja. — Sijajnega pogreba dne 13. t. m. udeležilo se je poleg velike množice odličnega občinstva, uradništva, odposlanstva mesta, meščanske garde, vodstvo hranilnice, mnogo duhovnih sobratov pokojnega, moj njimi tudi stolni kanonik in dekan mil. g. Kolar in stolni kanonik preč. g.Fettich-Frankheim, kot zastojmika stolnega kapite^na, in drugi. Sožalje je izrekel novomeškemu kaiiite^nu deželni prcil-sednik g. baron Schwarz. — R. I. P.! (Konferenca sodalitatis ss. Cordis Jesuj za so-mi.ško dekanijo bode v sredo, t. j. 18. t. m., v Črnomlju. Začetek ob polu 11. uri do])o]dnc. (Odlikovanja o!) cesarjevem jubileju.) O odlikovancih 2. decembra i>redÍožile so deželne vlade svojo predloge. V ministrstvu so sedaj o predlogih posvetujejo. Nad 4000 bo odlikovancev, utej temi ena tretjina < ržavnih uradnikov. Raznim civitniin in vojiiškim pcnzîjonistoiii se bodo milostnim potom [lo-Tišale pokojnine. (NcmlJa smrt) si jo izbrala v našoin mestu žrtev, katero bodo zraven žalujočih zaostalih težko pogrešali tufli Novo-niešianje in najbolj reveži. — Prcblagorodna f^osiia Marija Vaupotiè, 80)ir0>fa obœznanefia c. kr, višjcj^a okr. zdravnika dr. Vaupotič-a, jo v četrtek 12. nov. ob polu 4. uri popoldne v 59. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu in sicer po dolgotrajni mučni bolezni in ]irevidona sv. zakramenti. — Pokojna jo bila ena onih izrednih novomeških dam, katero so vai, visoki in nizki ljubili, v resnici spoštovali in visoko čislali, Nepozabna rajnka 81 je pa tudi zaslužila tacega odlikovanja s svojim vseskozi plemenitim značajem in srcem, ker bila jo Ijuboznjiva in prijazna vsak-tereiiiu, posebno usmiljena tio ubozih in radodarna v vsakem oziru in pri vsem tem ponižna od srca in najboljša soprof^a in mati. — Ob njeni krsti, na njenem prerancm grobu žalujejo pač najbolj reveži in sirote, katerim je bila Vaupotičeva gospa vsikdar skrbna mati in največja doljrotnica. Kajti kot soustanoviteljica in večletna |)od]»rosod[iica ženske družbe sv. Vicencija Pavi. za Novo mesto storila je na tem polju kolikor sploh človeku mogoče veliko. Zraven neumornega dela iistniUeuja, bila je pokojna ravno tako požrtvovalna na slovensko-narodnem po^ju. Koliko zaslug ima iircblaga gosi^a za narodna društva, vé novomeško jtrebivalstvo najboljše. Pri-poznati moramo, da je bila pokojna gospa Vaupotičeva vzor dela in pridnosti, kakor tudi vzor kr-ščanske soproge in matere. Da jo rajnca živela vdano v voljo Božjo, da so jo vodili v življeigu in delu vsikdar najvišji ideali, je nam dokaz njena udanost iu potrpežljivost na svoji bolniški postelji, v svoji mukepolni bolezni — in ol) svoji smrti. — Mi pa upamo v Boga, da izpolni nad '.iušo iokojne obljubo: „Blagor usmi^enim, ker oni bodo usmiljenje doseg i !" In na njeni hladni gomili si oživimo spomin: da bodemo tudi mi morali zapustiti vse, samo naša dobra dela pojdejo z nami. — Naj v miru počiva! (Izpromembe v finančni sUžbi.) Prestavljeni sog^-Konc. praktikant Avgust Sedlar v Črnomelj »a davčnega referenta, fin, koncipist Ivan Korbar iz Črnomlja v Krško, lin. kon-cipist Alojzij Hut iz Krškega v Radovljico, davčni oficijal Sta-belj iz Metliko v Trebnje, davčni oficijal GostiSa iz Trebnjega na Vrhniko, davčni oficijal Novak iz Kranja v Metliko, davčni asistent Predalič iz Loža v Metliko, davčni asistent Stei)ič iz Mokronoga v Lož in davčni vežhenik Dragotin Gol i a iz Metlike v Novo mesto, V pokoj je stopit davčni nadoskrbnik g, Feliks Nitsch v Kočevju. Davkar g. Ivan Buchta v Trebiijem je imenovan za višjega davkarja v okrožju fin. ravnateljstva v Ljubljani. (Imenovanja pri vojaštvu.) Une 1. t. m. bil je mej drugimi imenovan tudi naš rojak (Dole^njec) dosedanji polkovnik in poveljnik domobranskega pešpolka Oernovce št. 22 gosp.Ivan Lavrič c. in kr. general majorje m in poveljnikom c. kr, 51. domobranske pešbrigade v Visokem mitu (Hohenmauth) na Češkem. — Novomeščan c, in kr. stotnik lovskega bataljona št, 30 v Lvovu gosp. Valentin Oblak imenovan je C. in kr. majorjem in premeščen k bataljonu cesarskih lovcev v Trident na Južnem Tirolskem, Novomeščanom znan in drag stotnik pri topničarstvu g. Podboj imenovan je mujorjetii. — 0. k. nadporočnik domobranskega pešpolka Lvov Ět. lí> goap. Karol Petsche, rojen v Trebnjem, tu v mestu dobro znane rodbino, ker je dlje časa tu bivala ter sorodnik občcs)»oštovanih rodbin Brunner in Skale, imenovan je C. kr. stotnikom i)ri imenovanem polku. Čestitamo! (Premeščen) jo finančni paznik gosp. Pavel S t r aus iz Novega mesta v Idrijo. (1'remcmbe jiri nčiteljstvu.) Za suplentko v Dobrničah jo imenovana gdč, Marija Iliršman. (Imenovanje.) Za ravnatelja kočevsko gimnazije je imenovan g. dr. Kranc Riedl, profesor na nemški državni gimnaziji v Ljubljani. (Poročila) se je gdč. Marica Jelene, hčerka gosp. nad-učitelja z Dvora s trgovcem gosp. Antonom Muha iz Metlike. (Umri) jo dno 7. t. m. ob polu 10. nri zjutraj, po dolgem tn>ljenju, previden s svetotajstvi v Metliki posestnik in meščan gos]». Lavoslav Kleiscbnian, v 73, letu svoje dobe. Pogreba dne 9. t. m. udeležila se je ogromna množica občinstva. N. v m. p.! (Mo.ška in žonska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) za Novo jiiesto in okolico priredite dne 21. listopada zabavon večer z draitiatično predstavo „Cigani". Maloniestna šalo-igra s petjem v treh dejaryih. Spisal Juk. Dolinar. Pevske točke spremila salonski orkester. — Ples. — Začetek ob 8, uri zvečer. Bntïet in gostilno oskrbi odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Aletoda. (Katoliško društvo rokodelskih jiomočnikov v Novem mestu) proslavi 601etDÍco presvitlega našega cesarja v nedeljo 29. t, m. s skupno sv. mašo zjutraj ob 7. uri v frančiškanski cerkvi in z družinskim večerom zvečer ob 8. uri v lastnih prostorih. Društveni redni kot varstveni člani pa tudi gg. mojstri, ki so prijazni društvu, se vabijo, naj se blagovolijo udeležiti sv. mašo in slavnosti zvečer s svojimi družinami. Za potrebno zabavo, jed in pijačo se bo poskrbelo. (Ciril-Metodova i>odružnica,) V gostilni g. Gačnika so nabrali narodni trgovec g. Franc Božič in njegovi prijatelji 8 K (osem kron^. — Naldralnik v Gotni vasi je nesel 7 K (sedem kron). — Računskih listov se je v septembru in oktobru naročilo pri blagajniku 3350 in sicer: gostilna Poula (Krištof) 2000, gostilna .Štembur v Kandiji 700, gostilna na Vratih 500, gostilna Jakše 100 in gostilna Gačnik 50 komadov, (Namesto venca) na krsto mnogoletne odbornice ženske podružnice Ciril in Metoda gospe Marije dr. Vavpotičeve so darovale v (>rid Ciril in Metodovi družbi v Ljubljani sledeče gg. odbornice: Jakobina dr. Žitkova 5 K.Marica Kozinova3K, Ivana Leveč 3 K, Vekoslava Skale 1 K, Viki Malnerič 2 K, Ana Komjtare I K, gdč. Regina Preatoni 1 K, Tilka Rohr-mann 1 K, in odbornik g. prof, Ivan Maselj 1 K. Skupaj 18 K, (V bolnico Uamitjeiiih bratov v Kandiji) se je sprejelo meseca oktobra 128 bolnikov. Odpustilo se jih je ozdravljenih 79, zboljšanih 40, neozdrav^jenih 12, umrii so 3, in sicer 1 vsled zniečkanine hrbtenice, 1 rak jeter, 1 vsled zamotanih crev. Oskrbovalnih dni se je nabralo 2741, na vsacega bolnika pride povprečno 13 dni. Koncem meseca je ostalo v oskrbovanju 76 bolnikov. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu oktobru 1908 je 265 strank vložilo 88.205 K 09 h, 235 strank vzdignilo 142,578 K 35 h, torej manj vzdignilo 54.373 K 26 h, 4 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 5,600 K, 329 menic se je eskomptovalo za 109,966 K. Starve vlog 3,332.456 K 55 h. Denarni promet 568.119 K 63 h. (Semenj v Kandiji) za govejo živino in prašiče bo prihodnji četrtek, dne 19, t. m, — Kupci in prodajalci se s tem vljudno vabijo. (Novomeščanje pozor!) Ker so bode gradil za železnico nov železni most čez Krko, bi bila ta izvrstna prilika za porabiti, da bi se zraven železnega tira napravila steza za pešce. Ta bi gotovo ne zahtevala toliko denarne žrtve in truda, da bi se ne izplačala v pogledu na veliko korist in prijetnost, ki bi bila s tem dana občinstvu. — Seveda je zdaj čas za to jirositi na merodajnem mestu in vse potrebne korake storiti, in ne potem, ko bode že zopet prepozno. - Toraj, Novoiue,ščanje, storimo to brez odlašanja in ne dajmo se morda ustrašiti jio zares malenkostnih izgovornih razlogih, kateri pa tukaj nikakor ne smejo priti v poštevatrje glede na dalekosežne ugodnosti in vele-pomembne važnosti za Novo mesto in okolico, ki bi nam nudila ravno ta pešpot, (Nova železnica Trebnje-Št. Janž) so otvori brez slovesnosti v nedeljo, 15, t. m. ob polu 10. uri zjutraj tir bo vozila po trikrat na dan tje in ravno tolikrát nazaj in sicer bodo odhajali vlaki iz Trebnjega v Ši. Janž: prvi ob 9 36 uri zjutraj, drugi ob 3'35 uri pojjoludiie in tretji ob 9'41 uri zvečer. Iz St. Janža v Trebnje pa bodo odhajali vlaki, in sicer: prvi ob 445 zjutraj, drugi ob 10'48 dojioludne in tretji ob 4*54 pojioludne. — Gorje si ga Dolenjcu, ako hoče iz Novega mesta v St. Janž! Čakati bo moral vsakokrat tje in nazaj v Trebnjem (iobre 3 ure! (Brzojavna služba) z omejenim dnevnim službenim časom uvedla se je dne 3. t, m, na c. kr, po.štnem uradu Sv. Križ pri Kostanjevici, politični okraj Krško. (Iz Dobrniča.) Ustanovilo se je pri nas pred kratkim prostovoljno gasilno društvo. Vsa čast za to gre našemu vriemu g. žui»anu in vsem, kateri so kaj pripomogli k temu prepotreb-ncrau društvu. Toda bojimo se, ker se je to društvo jiorodilo že tako v pozni jeseni, da bo njegovo tnlado telesce skozi mrzlo zimo ostalo še pri topli peči, — Ustanovila se je tudi mala hranilnica, ali tako imenovana čebelica. To je pa delo našega vrlega in za vse dobro vnetega č. g, kaplana Goloba, za kar se mu izreka vsa čast in zahvala na tem mestu. — Imamo tudi izobraževalno društvo, ali to bo nam umrlo, ako ne bo hitre ]»onioči. — V Vrbovcu je žena dvakrat zabodla svojega moža z gnojnimi vilami, enkrat v glavo, drugič v stegno tako, da bo revež težko okreval; vzrok je — ljubosumnost — Drugokrat zojjct kaj ! (Kje dobiti dobro pitno vodo za Belok raj i n o.) 5 tem vprašanjem, ki je velevažnega pomena za Belokrajino, se bavi deželni odbor. Ker studenci Gorjancev ne bi zadostovali potrebam, stopil je kranjsiti deželni odbor v obravnavo s hrvaško zemaljsko vlado zaradi studencev vŽunibcrku. Generalni projekt za to vodno preskrbo izdelal bo prihodnje leto deželni stavbeni urad. (Nesreće.) Franc Knaus je pomagal pri siamoreznici pri posestnici Mariji Pojej v Sredigi vasi. Ker je pa revček že prileten, pri tem so iça tudi se drugi silili, naj hitro naklada slamo, je vtaknil mesto slame svojo roko med valarje, kateri so jo takoj prijeli in potegnili pod koso (nož), katera mu je odrezala dva prsta in celo roko precej pomeckala. — Povozi se je 15letni kmečki sin Ivan Zaletel, doma iz Knežje vas át. 1. pri Do-brničah. V soboto, dne 7. novembra, ko je peljal listje domov, je .sel na nekoliko vzviienem svetu poleg voza; ko je stopil na kamen, se inu je spodilrsnilo, padel je pod zacinjc kolo, katero mu je šlo čez levo stegno ter mu isto jiopolnoma zdrobilo. Sedaj teži ponesrečenec v bolnišnici Usmitj. bratov v Kandiji in upamo, da se mu bode noga tako ie jo zacelila, da mu ne bode nič poznati. — Konji 80 se aplaši i Jožefu Opalk onkraj St. Petra proti Otočicam, ko se je vraC-al v nedeljo že proti večeru iz Ru-dolťovega proti domu v vas Zameško pri Škocijani. Poleg njega je sedela tudi deklica Reza Kovačič. ki se je tudi na svoj dom pedala. Kakor se čuje, sta oba nekoliko preveč v dno kozarca pogledala, zato je pa bil Opalk jako vesel in preganjal konje ter vpil nad iqimi. Přišedši do Otočić, je hotel posebno pokazati, kako izvrsten glas da ima. Zaupil je nad konji, in ker je bilo že mračno, so se isti s;jla.šilí ter oba zvrnili na kup kameiqa, da se nekoliko ohladita. K sreći je bil toliko pri zavesti, da je za vajeti držal, sicer bi so še kaj hujáega pripetilo. Pri padcu je zadobil precej poškodb na glavi, katero ne bodo tako hitro zdrave. V torek ga je pripeljal rgcgov brat Franc v bolnico v Kandijo. (Nesreče.) Žunič Jožef, 71etni deček je hotel poskusiti, kako jo sedeti na konju — a žal, da je bil premajhen — zato pa jo poprosil svojega starejšega brata, da mu on pomaga na koqja, kar je isti tufii .storil. Toda komaj je Jožko sedel — pričel se je konj premikati — deček je zgubil ravnotežje in tako nesrečno padel s konja, da si je levo roko po))olnoma zdrobil — kosti so prodrie skozi kožo — in nekateri mali koščeki zdrobljeno kosti so izpadli. Ponesrečenca so pripeljali takoj v bolnico v Kandijo, kjer je malo upanja, da mu bo roka še ostala. — Dne 7. nov. je šel Janez Umok, I61etiii hlapec pri Juriju Jaklič v ornomlju po drva v Mctlerje. Ko se je vračal iz gozda, je šel za vozom, pïi Bistrcii je voz zavařil, potom pa Šel naprej, da bi sedel na voz. S silo se je zagnal na' voz, a pri tem mu je spoddrsnilo, padel poleg voza, prijelo g& je kolo ter kakih '20 korakov za seboj vleklo. 01)ležal je tam, dokler ga niso dobrosrčni ljudje pobrali in zapeljali v bolnico, kjer je dobil prvo pomoč od gosp. dr. Jos. Straška ob asistenci usmi|j. bratov. Ponesrečenec je zadobil jako težke poškodbe, posebno na hrbtu in nogah in je jako malo upanja, da okreva. (Nesreča.) Dne 5. t. m. skočila je na postaji Grosuplje neka ženska, še predno se je vlak ustavil, iz železni-škega voza ter se tako poškodovala, da so jo prepeljali nezavestno v deželno bolnico v Ljubljano. (Tatvina v cerkvi.) V podružnico sv. Marije Magdalene na Vel. PleSivici pri Adlešičah je bilo v času od 3. do 5, t. m. vlomljeno in iz tye oziroma iz zaprtega tabernaklja ukradeno kelih s pateno, korporal in purifikatorij v sknpni vrednosti 50 kron. Tat ali tatovi, kojih je bilo skoraj gotovo več, naredili so si iz štirih debelih kostanjevih kolov lestvo in po nji prišli v stol]» skozi lino, ki je šest metrov od tal, V zvoniku je ulomil vrata v cerkev in prišel tako v cerkev. V cerkvi je odpri šiloma omaro, v kateri so cerkvene potrebščine, katerih se pa ni dotaknil, ker jo najbrže iskal denarja, katerega pa ni dobil. Nato je vzel ta-bernakelj in ga vrgel z zvonika na tla, kar ]>riča udrtîna v zemlji. V bližnji hosti odprl je šiloma tabernake^ ter pobral iz iqega zgoraj navedene stvari. Zločinec ni znan, a da^bi storil to kak domačin, ni misliti. Ker jo bil dne 3. t. m, v Črnomlju semenj, je kaj lahko mogoče, da se je izvršil vlom po kakem tujcu, ki se je vračal s semqja. Tat izvršil je svoj zločin lahko prav nemoten, kajti i>ol ure na okolu ni skoraj nobene hiše. (Samou ni o r.) Na Vernih duš dan oddálil se je Franc Zavrl, msestnik iz Javorja ]>ri sv. Križu pri Litiji od doma, ne da bi )il povedal, kam da gre. Ker je bil imenovani že pol leta na umn bolan, iskali so ga domači dva dni brezuspešno. Dne 4. t. m. nasel je nekdo slučajno iskanega — toda obešenega. Nesrečnež je bil vseskozi po.štenjak. N. v m. p.! (Za IV. zasedanje porotnih obravnav,) ki se prično dne 30. novembra 1.1, pri tukajšnjem c, kr. okrožnem sodišču, iz- žrebani so bili naslednji porotniki : Sterbenc Ferdinand, pos., Konjski Hrib; Drobnic Franc, pos, in pek, Ribnica; Sandda Janez, pos., Mali Rigel; Ambrožič Martin, pos., Žrjavin; Kresso Anton, [jos. in trg., Šalka vas; Vehovec Alojzij, pos., Žužemberk; Puhek Janko, pos. in trg., Črnomelj; Prijatelj Franc, pos in trg., TeržiŠo; Smolič Franc, pos., Knežja vas; Spilek Andrej, pos., Prilipe; Kramar Janez, pos. in usnjar, Zalmlje; Sichcirl Janez, jios,. Spod. Brezovca; Kambič Jakob, pos., Orešnjcvec; Dejak Anton, pos., Doler^a vas; Schuller Anton, pos.. Mirna; Prijatelj Ivan, pos. in žujjan. Št. Janž; Kuech Franc, pos. in klepar, Kostanjevica; Mausser Franc, pos.. Dol. Toplareber; Marušič Alojzij, pos. in gost., Sjjod. liadulje; Baje Franc, pos in trg., Malikoren; MiklÍč Ijínacij, pos., Lukovk; Bučar Jožef, i>os,. Št. -lornoj; Govanec Karol, pos. in trg., Metlika; Simonič Janez, pos., Podrelier; Pečjak Franc, trg.. Hrib; Weiss Leoiiold, pos. in usnjar, Metlika; Picek Franc, pos. in trg., Ribnica; iležnaršič Ivan, pos. in gost., Metlika; Pire Jožef, pos.. Vel. Trn; Konda Jakob, pos., Gradnik; Novak Janez, poa. in pek, Ribnica; Kraševec Janez, pos., Gor. Lokvica; Pečjak Adolf, pos, in gost., Toplice; Vidmar Anton, gost., Mirna; Kirar Alojzij, pos., Sleme; Fink Jožef, pos., Šalka vas. -- Nadomestnim porotnikom so bili izžrebani:^ŽÍbcrt Jožef, po.s. in ključavničar. Žabja vas; Burgar .lanez, pos., Smihel; Umek Vinko, pos. in mizar, Rudolfovo; .Šali Anton, pos. in gost., Rudolfovo; Vovk Jožef, pos. in gost., Kandija; Bergmann Jožef, pos. in lekarnar, Rudolfovo; Windischer Alojzij, pos. in trg., Rudolfovo; Osolnik Anton,jios., Muhaber; Pintar Ivan, ])os. in pleskar, Rmiolfovo. (Skrlatica) v občini Dobrepolje se neznansko hitro širi, tako da je pri posameznih rodbinah po pet otrok bolnih. Umrio je že več otrok, veliko jih pa se loži. (Ogenj) nastal je v soboto dne 7, t. m. v Cešči vasi pri Prečini ter vpepelil dvema gospodarjema gospodarsko jiOBlopje. Triletni sinček gospodarja Kristana zakuril je pod domačim kozolcem. Zgorel je kozolec, hlev in skodcig, vsa mrva, v kozolcu ajda, koruza in nad 15 voz razcepljenih drv. So.sedu Kukmanu pa je ogenj uničil hlev in skedenj. Škoda je velika, posestnika pa sta bila zavarovana le za male svote, prvi za 1200 kron, Kukman pa samo za 400 kron. Da se ni ogenj razširil čez celo vas, zahvaliti so je požrtvovalnosti novo ustanovljeno požarne brambe iz Valte vasi, katera je liila v najkrajšem času na mest» nesreče in omejila |>ožar na omenjena jmslopja ter neumorno ustrajala na pogorišču od 3. ure popoludne do II, po noči. Čast vrlemu društvu! Gospodarnkc stvari. — (Vinski semenj v Novem mestu,) ki ))o ta četrtek 19. t. m., se ]>riredi v jtrostorih nove hiše g. Pavčiča nasproti pošto, (ne v hotel Jakac kakor smo zadnjič poročali) ker je ta prostor večji in za semenj tudi zaraditega prikladnej.šl, ker se lahko vsi udeležniki zbero skupaj v enem prostoru. Zaíxítek ob 11. dopoludne. " (Vinske cene.) Na vinski semenj v Ravne dne 12. t. m. je prišlo Jopo število vinogradnikov in kakih 17 re.snih kupcev. Na sejmu samem se je prodalo samo 173 hI vina po 24 — :-i4 v. Ker so zidance blizu, so je kupčija še tam nadaljevala, in tudi vi.šja cona (36 v) dosegla, iz drugih krajev prihajajo glede vinsko kupčije in vinske cene boljša poročila kot v času trgatve. Na Nižjem Avstrijskem ima vino prililižno isto ceno kot lansko leto. Le vina iz slaksih leg in vina, ki so vsied prezgodnjo trgatve v dobroti zaostala, nimajo jirave cene. — (Povodom vinskega semnja), ki ae vrši v četrtek, dne 19. t. m. v Novem mestu v prostorih novo hiše g. Pavčiča blizu pošto, priredi novomeška kmetijska podružnica ravnotani ol) 9. uri zjutraj vinarski shod. Na tem shoilu govorijo: 1.) g. vodja liohrmann: O povzdigi vinske kui»čije jiotom zadružne organizacije; 2.) g. adjunkt Zdolšek; O zboljšanju prometa z vinom; 3.) g. nadzornik Skalický: o izvozu vina v tujino. Vinogradniki, udeležite se shoda v velikem številu! — (Kletarski točaji.) Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeri z drugimi, bolj najírednimi, vinorodnimi deželami še na jako nizki stopil^i ter ila je nujno [jotrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kle-tarjenja, ako hočejo pridelovati dobro, okusno in stanovitno vino in ako hočejo vino izvažati ter s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepiše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega g0S|)0dar ne zna prijiravitî fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istotako je znanje umnega kletarstvu neobhodno potrebno za vîiislto trj^ovcc in gostilničarje, kijiosro-(iiijojo prodajo vina mod pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najljoljštjga vina najslabSc naredijo, ako ž iijim pravilno nc ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretično in jiraktično v timnciii kletarstvu, priredi e. kr. vinarski nadzornik B. Skalický pri državni vzorni kleti v Novemmestu tekom piiliodnjih Kimskih mesecev već trodnevnih kletarskili tefajev in poleří teifa en enodnevni tečaj izključno za gostilničarje, ne vinogradnike. Pri teh tečajih boiie razlaf^al tudi nov vinski zakon, kHterej,^a znanje je vsakemu ])0trebn0. Kdor se misli cncfia tiih tečajev udeležiti, mora se pismenim potom ali ustmeno takoj pri C. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem zglasiti. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, pri loroča se, tia do-tičniki prošnje kakor hitro inojfoče vpoš^jejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno, in sicer vsaj en teden pred pri-četkom tečaja jiismenim potom obveščen. Potrtim Brcem .javljamo, (U je Bi>gu VsegamognĚ-nenm dopnllo, poklicati k sebi naâo preljubljetio soproiito, najdražjo mater iu sestru, uepoîsabnu staro mater in tew, preblagoTuduu i^ospo m^mt^o "y^AUFogEfio C. kr. viSjega okrajnega zdravnika soprogo, ki je preminnlft v četrtek, dnÉ ]3. unverobra, i»b S^^wú pupoMue, v letu BTO.je dfibe, pi> dolgi, mnEni bolezni, previden« s 8V. zakramenti M umira.ioĚe. Pogreb predrage pi>kojne bode v soboto, dné U. novembra ob 4. uri popoldne is biáe žalosti na tukajSnje p okopal iS Ee, Svete maĚe zaduSnice se bodo brale v veE cerkvah. Nepozabno pukojnicu priporoĚamo v blag spomin in molitev. V NOVEM MESTU, dné 13. novembra 1908. (218) Žalujoči ostali. K Odbora Ženske In možke novomeške podružnice družbe sv. Cirila in Meloda naznanjata uljudno, da je itinoříoletna zaslužna odbornica ^^ospa Marija dr. Vaupotič-cva; soproga C. kr. viSjcga okrajnega zdravnika, dně 12. listopada mirno v Gosjmdu zaspala. Hodi draffi rajnci blag sponnn! tg. načelnikom tubajSujih ceaar-skib uradov, slav. mestnemu eastoiistvu, vodstvu nieata« hranilnice, Kdstopnikn žnpanstva Šmiliel-Stopiie, mešEanski gardi itd. in drugemu odliinemu občinstvu la udeležitev pri poi^rfibu. NUV0JIE9T0, (InĚ 14. unvembra 1908. (310) Darovi za dyaško kuhirýo v Novem mestu. ft. nadsvetnik I. Škerlj i K; «a i>ltti)ber in novembfr Mdnjifi po pomoti izostalo). G. žnpnik I. Vidergar 10 K; g. /npnik U Pidjalt 5 K; g žnp. ■Andrej Pipan 30 K; g kaplau I. Kovič ů K; neimenovan 10 K; neimenovana 2 K; g. Jožef .TaTurnili, veletržec tiO R; gosp. duhovni sTÉtnik I ^aiehar ca DOT. in dec. Ï0 K; pref. g. stolni dekan Mat. Kolar 90 K ; g. Fr. Zupančič, gostilničar pri kulodvi>ra 6 E; g. tlin. Uramor. posentnik 10 K. Dri g. Josip HrehorÍé-u v Metliki. Božakovo, dne 6. nov. 1908. (213) Anton RcpovS. Janez Težak. Anton Bajuk, po meni Josip-u Les. V nedeljo, 15. novembra 1908 se vrši v novih lepih prostorih gospoda J. Paučič-a — „Pri pošti'* Martinova veselica s plesom. Vatopoina prosta. (2t6) Začetek ob 6. «ri. K obilni udeležbi uljadno vabi gostilničar Franc Kos. DVA LEPA POSESTVA ima naprodaj Jernej Turk, župan na Mokrem polju. Enemu posestvu je cena 12.000 K, drugemu pa 5000 K. v; se naročilo t najtefijo »dovoljnost iuOĆilB TUUfQ preèaatitih naroiniiOT. 8I»t, p. a. obiinitTn pripoiotam «tojo dobro urejeiu krojaško delavnico, T kateri d«lajo najbolji« delavsk« moti; aatorej m junii n eleff^ntno, l«ipo in moderno ixviiitev naročil, kakoi tudi xato, da m TMka T moji delavnici narejena obleka lopo prilega. 9abilo za nakup istr. vina. tms^iii in^ii Fino pristno garantirano vino. već tisoč hektolitrov, belo, rudeČe, iJ II 11 in crno od 36 v naprej postavljeno na tukajšnji drž. kolodvor proti gotovemu plaùilu, je za prodati in se ekspcdira iz vzorne kleti kršč. vinarske zadruge v Vodnjanu. Cene za vagone po dogovoru. Tro-pinovec in droženka (istr. konjak) I» od 70 do 80 novč. liter. ýía kr»č. vinar, zadruii^o: (131-13-11) Ivan Pujman, poslovodja. Dignano, Istra. »uiufcaue m rpiBuu IiUijU-jftiji jio imjTišji (jeni. Izdelujctii vtiii vlasHljar^ka dela. V imam flim toaletna mila, prave fmn-coske jiarfiiine itd BAY-RUM t kipi-iiia ]iroti izpadanju los in prhut odlikovana x 10 zlatimi kolajnami. HAARPETROL zti rast pu-tnladka. NUSIOL ic oreliovega izvlečka 7,n lai