V^T-PAVLA Zapiski. Iv. M—a. Napisi, okraski in slike na zvonovih. V tem pogledu si stoje navskriž mne* nja in nazori starinoslovca in zvono? slovca. Prvi prihaja v zvonike le z očmi, drugi pa le z ušesi; prvi se niti ne zmeni za glas zvona, drugi pa ne za njega na= piše in slike. Kdo ima prav? Odgovor ni težak, če se vprašamo: Ali imamo zvonove zato, da jih gledamo, ali zato, da jih poslušamo? Komaj zleze zvon v zvonik, je odtegnjen za vedno človeškim očem. Kdo ga na hodi gledat? Cerkov* nik in par pritrkovavcev, pa še ti po* redkoma in še takrat nezavedno, ne bri* gajoč se za napise, okraske itd. In ven* dar se je ta »narobe svet« jako uvaževal pri oddaji zvonov v vojne namene. En zgled. Seznanil sem se v begunstvu z nekim g. župnikom. Ta mi je potožil, da so mu odvzeli dobre zvonove iz far* nega zvonika, pustili pa v podružnicah stare, glasovno zoprne zvončice in sicer le zar ad napisov in okraskov. Ko je uvi* del, da sem tudi jaz njegovih misli, me je naprosil, naj mu napišem v tem zrni* slu kratek dopisek, ki ga je sam poslal uredništvu dnevnika, kjer je bil dobro znan. Toda spis je romal v uredniški koš. Pač le zato, ker je prevladovalo v merodajnih krogih pri oddaji zvonov starinoznanstvo. Vprašanje je, ali ne škodujejo pre* mnogi napisi in okraski glasovom zvo* nov? Za odgovor naj navedem mnenje nekega strokovnjaka, ki piše: Nič ne kvari bolj glasbene vsebine zvonu, kot če je njega okrilje obloženo z vsemi možnimi in nemožnimi izreki, imeni in okraski, ki vsi skupaj motijo normalno sl okovano obliko prof Ilovo ter zavirajo glasovno enotnost zvona. Površje zvonov naj se torej ne obkla* da s tem kvarnim balastom! Najbolje je, se omejiti na eno, dve sliki oltarnih svetnikov, na par priprostih okraskov, na letnico liva in ime zvonarja. Poglavje o orglah. S člankom pod tem naslovom v »Zbor* niku« št. 6 (junij), nisem imel druzega namena, kakor opozoriti, da se je usta* novila v Gorici nova tvrdka za izdelo* vanje orgel. Kdor se zanima za stvar, je gotovo pozdravil ta novi pojav. In če bi se ustanovila še kaka enaka tvrdka, bi tudi o tej poročal resnici in stvari na ljubo. G. Kacin pa je porabil to priliko in tolmačil po svoje »poglavje o orglah« ter napisal tisto znano okrožnico, kate* ro se je drznil nasloviti na častite župne urade. G. Kacin se pa moti, če misli, da se bom spuščal v kako polemiko ž njim. Ker je pa omenjena okrožnica obrnje* na v prvi vrsti proti moji osebi in ker mi svetuje g. Kacin, naj pišem resnico — da bi tudi on tako!! — storim to in povem, kaj sem zagrešil, da sem vzbudil v g. Kacinu tako nasprotstvo. Vem sa* mo za dva greha. Eden je ta, da sem po* ročal o ustanovitvi nove tvrdke in — po Kacinovem mnenju —- s tem delal re* klamo za novo tvrdko Zitzmann in Je* žčk. Drugi greh je ta, da nisem rea* girali na Kacinovo govorenje o moji osebi po javnih lokalih — v moji od* sotnosti — po različnih pismih in celo na javni ulici. Toliko v pojasnilo in boljše razume* vanje namena imenovane okrožnice. E. Komel. Lastnica uredništva: Č. g. Ivan Štolfa, župnik. — Vaše cenjene iz* jave ne morem priobčiti, ker Vas »Zbornik« nikdar ni ničesar obdolžil in imate odprto pot do škofijskega sodišča, ki je edino tu kompetentno. Č. g. Ivan Žagar: Zakaj smo naenkrat obmolk* nili? Č. g. Josip Grilanc: Ostalo je došlo prepozno. Pride pa gotovo drugič na vrsto! Č. g. Dominik Janež: Razpravo o sv. rožnem vencu bi prav rad sedaj za oktober priobčil. Ven* dar tega ne morem storiti, ker za citiranje raz* novrstnih odpustkov je treba vedno izrecno in točno navesti rimske tozadevne odloke. Z B O R N SVEČENIKOV SVETEGA PAVLA Mons. Mihael Arko: Spomini iz pastirstva. (Dalje.) Sedaj je prisopihal tudi cerkovnik v župnišče, da bi naročeno radi pogreba vse izvršil. Povedal je, kje sta bila z go* s podom kaplanom, kako je stari Seljan lepo umrl v kaplanovem naročju, kako sta hitela domov in da je g. kaplan kar tekel v hrib, da bi jih doma ne mudil. — Ko zagleda na mizi večerjo za g. kapla* na, reče Perpetui, ki je pri odprtih vra* tih poslušala: »Le kaj dobrega napravite gospodu, danes je zaslužil. Se je ubijal 6 ur v šoli. potem hitel v daljno vas in od tam še naprej, da ni imel trenutka oddihljeja.« Perpetua se je obrnila stran in brisala oči. Ko je cerkovnik odšel, je namignila župniku, naj gre v kaplanovo sobo in ona bode nesla večerjo za njim. Na trkanje in glas župnikov odpre g. kaplan vrata, a ko zagleda postrežnieo z večerjo, reče odločno; »Le kar odnesite, ne bom večerjal. No, če nočete, bom po* stavil vse pred vrata in če ponoči pri* dejo mačke ali podgane in razbijejo po* sodo, ne bom jaz kriv.« »No, no! ne bo* dite precej ravžaljeni, .saj tako hudo ne misli!« pomirja g. župnik. Ker sta bila sedaj sama v sobi, ponudi g. kaplan župniku stol in sede sam nasproti. »Ne mislite, g. župnik, da sem jaz hud ali ne* voljen radi nocojšnjega dogodka. To sem že davno pričakoval in bil že na to pri* pravljen. Ko sem dekret za sem dobil, sem že določil svoje obnašanje v tem oziru. Ne vem, če veste, kako se v bo* g oslov ju boje vaše hiše. Ne radi vas, temveč radi vaše postrežnice. Tam je znana pod imenom »lintver«, in že v par pismih so me vprašali, če me je že lint* ver kaj opraskal. Razume se, da na to nisem odgovoril, a slišal sem tudi, če se še jaz oglasim stran radi Perpetue, ne dobite več duhovnega pomočnika, dokler bo ta oseba v hiši. Zato sem sklenil, da ne bom odgovar* jat na njene klevete, tem manj da bi ro* ko vzdignil, pač pa jo hočem s temkaz* novati, da jedel ne bom, kadar se bo za* dirala nad menoj. Saj veste, da duho* ven študira 16 let, kuharica pa komaj 6 tednov, in naš stan je vendar tako vzvišen, da taki ne bodo ukazovali, kako naj ga vršimo. Pomislite današnje dogodke. Ali sem jaz zamogel reči umirajočemu: počakaj še tri ure,, jaz grem domu večerjat, da ne bode postježnica huda in se vrnem takoj. Boš pa potem umrl?« »Ona je res nagla, kar vzkipi, ako ji ni kaj všeč, a jo tudi kmalu mine, jaz vem, da se sedaj joka in obžaluje, da se je spozabila.« »Jok sam na sebi bo malo pomagal, tu se treba premagati in pomisliti, kdo sem jaz, duhoven, in kaj je ona — dekla. Jaz se držim točno reda, to ste lahko s p o* znali, pridejo lahko trenutki, kakor da* nes, ko ni mogoče biti ob uri doma, ker stanovska dolžnost kliče in ukazuje dru= gače. Meni očita, da sem preveč pil, ko sem le opoldne pil en sam kozarec vina, saj sem tudi v šoli 4 ure govoril in po* poldne niti pokusil nisem, in to si upa trditi vpričo družine!« »Vsak človek ima dobre in slabe last* nosti. Ona gospodinji, da bi boljše ne dobil. Vse vidi, vse preudari, ukazuje družini in sama dela neprenehoma; seve? da je tudi nagla, kar vzkipi, kakor vrela kaša. — No, pa za danes pozabite! Ein* mal ist keinmal.« »Ne, g. župnik! Einmal ist einmal. Ko bi se danes vdal, bi jutri tudi rekli ein* mal ist keinmal. Le zares začnimo. Jaz bom za vami postavil večerjo na hod* nik in recite, naj pride ponjo. Za naprej pa povejte: kadar me bo pred jedjo tako napadla, kakor danes, bom takoj — 164 V veljavi bo ostal indult sv. stolice, da smejo vzeti štipendij za sv. mašo na odpravljene prazs nike in župni upravitelji ter duhovniki, kadar binirajo, pod pogojem, da oddajo štipendij škofu pro indigentiis dicecesis, pri nas za Zavod sv. Stanislava. Ker te vsoto Zavod sv. Stanislava ne more pogrešati, se to ne izpremeni. 4. Četrti sklep pa se glasi takode: »Blagovo* lite odrediti, da vplačajo vse župnijske cerkve in podružnice toliko v sklad DPD, da pride na vsa= ko župnijo 5000 Din, vplačljivih vsaj v petih let« nih obrokih. Na posamezne cerkve in duhovnije naj vsoto razdeli ordinarjat. Po preteku 5 let naj cerkve plačujejo letnino tolikokrat po 120 Din, kolikor imajo duhovnikov.« Predlog in sklep jaz takodc razumem: župna cerkev in podružnice vsake župnije naj duhov« nikom za pomoč toliko prispe vejo, da pride na župno cerkev in njene podružnice skupno 5000 Ker so pa nekatere župne cerkve s podružnica« mi tako siromašne, da te vsote ne bi zmogle, naj bi cerkve drugih župnij primerno več prispevale, kar naj določi ordinariat. Da to nalogo ordinariat izpelje, prosim, naj vsak župnik preudari, koliko bi mogle cerkve prispevati. V poštev pridejo tudi kaki darovi, ali v ta namen priporočena in izvršena cerkvena darovanja. Tudi drugače se morejo zbirke vršiti, n pr. po veljavnih možeh. Vse to naj vsak žup« nik preudari. Na prvi dekanijski konferenci naj se zadeva obravnava in določi prispevek cerkva posameznih župnij. Določijo naj sc cerkve, ki bi v določenem času mogle darovati nad Din 5000.— in koliko. Sklep sporoči dekan po ordi« nariatu predsedniku Duhovskega podpornega društva. Gospodje, za Vas, za vse nas gre! Kdo se bo ustrašil truda, ki je potreben, da se sklep izpe« Ije? Med seboj sc vzpodbujajte! 5. Občni zbor Duhovskega podpornega društva je tudi predložil sklep, »naj se od vsakega po« greha pobere 5 Din in od vsake poroke 10 Din« v iste namene. Po soglasnem mnenju konzisto, rialnih svetovalcev tega sklepa ne morem usvojiti. II. Za pomoč aktivnim duhovnikom. Za podporo aktivnih bednih duhovnikov je občni zbor Duhovskega podpornega društva sklenil in mc naprosil: »postavite odbor duhov« nikov, ki naj poizve, kako se v drugih škofijah nabirajo prispevki za duhovnike, poišče najpri« mernejši način za nabiranje v naši škofiji in se« stavi okrožnico, v kateri naj se vernikom doka« že dolžnost skrbeti za duhovnike. Ta okrožnica naj bi se izdala v obliki pastirskega lista in pre« brala vernikom v vseh kuratnih cerkvah. Raz« glasilo naj bi se tudi po časopisih.« Zadevo pomoči aktivnim gospodom je prevzel stolni kapitelj, k; jo bo gotovo čimprej in uspešno izpeljal, ko bo način pomoči definitivno določen, bom ustanovil v kan. 1520 zahtevani Consilium administrationis honorum ecclesia« sticorum, ki bo vse potrebno ukrenil, da se no premoženje pravilno nalagalo in z njim dobro ge« spodarilo, kakor sem tudi pri tretji sinodi ob« ljubil (Potek in sklepi III. sinode str. lo4, 3 a). Da. se pomoč aktivnim duhovnikom čimpreje uredi, naročam, naj vsak župnik posije ordina« riatu točno napoved resničnih krajevnih dohod« kov, ki jih dobiva on in ki jih dobivajo kaplani Da se to doseže, naj točno po vesti sporoči: a) popis župnije glede števila duš m gmotno stanje župljanov; b) iznos obvezne bire in približno tudi prosto« voljne; e) resnične štolnc pristojbine v povprečni vsoti petih let: d) koliko donašajo nadarhinska m koliko cerk« vena zemljišča; e) ali je še kaj drugih dolžnosti ali prosto« voljnih prispevkov in f) morebitne želje in nasvete. Točen in vesten odgovor naj vsak župnik |> « šljc ordinariatu do zadnjega febiuarja. Vsak duhovnik naj smatra to za strogo dolžnost Določbe so storjene in predlogi stavljeni. Bog daj svoj blagoslov! Adiutoriuni nostrum m no« mine Domini! škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 15. januarja 1927. f Anton Bonaventura m. p., škof. Nove tiskovine za izpraševanje ženinov in nevest pred poroko so ravnokar izšle. Prirejene so po no* vem cerkvenem in civilnem pravu. Opo* zarjamo nanje čč. gg. sobrate, ki jim bodo dobrodošle. Prodajajo se v Kato* liski knjigarni po 40 st. 165 — Stanko Stanič: Nekoliko statistike iz goriške nadškofije. Ker se naše vrste usodno krčijo, ne bo škodoval pregled naših duhovnij, koliko so prispevale duhovnikov, ki služijo v naši nadškofiji. Najprej bomo šli od du= hovnije do duhovnije in pogledali, koliko duhovnikov potrebuje in koliko jih je vzgojila. Nato bomo obiskali vsako de= kanijo, zračunali koliko duhovnikov po* trebuje, koliko jih je dala. Da bo pregled točnejši, bomo pogledali število duš v de* Jkaniji, in izračunali, koliko prebivalcev *je dalo enega duhovnika. Za enkrat opustimo mesto Gorico in priklopljene župnije. O teh enkrat pri* hodnjič! Duhovnija Potrebuje duhov. Službuje duhov. Dala duhov. + Biljana 2 i i — 1 Fojana 1 — — — 1 Šmartno 1 2 — 1 Gradno 1 1 i -1 Vedrijan 1 1 — — 1 Kojsko 2 — 3 +1 Vipolže 1 1 — — 1 Kozana 1 1 1 Kožbana 1 1 — 1 Medana 1 1 1 — 1 Šlovrenc 1 1 2 -H Skupaj 13 9 8 -5 Bovec 2 2 1 — 1 Čezsoča 1 — 1 +1 Log 1 1 — --1 Soča 1 1 — — 1 Srpenica 2 1 1 — 1 Trenta 1 — -1 Skupaj . . . 4 5 3 -2 Cerkno 3 2 5 +2 Bukovo 1 1 1 1 Police 1 — — —1 Jageršče 1 — — 1 Novaki 1 1 — — 1 Orehek 1 — — -1 Otalež 1- 1 1 1 Ravne 1 1 — — 1 oebrelje 1 1 5 +1 Skupaj . . . 11 7 9 -2 Duhovnija . Potrebuje duhov. Službuje duhov. Dala duhov. + Devin 4 1 -3 Brestovica 1 1 Doberdob 1 1 — Jamlje 1 — — Kostanjevica 1 — — Mavhinje 1 — —. Nabrežina . . 1 1 — Opatjeselo 2 1 — Šempolaj 1 1 Zgonik 1 1 i Skupaj . . . 14 7 i -13 Črniče 2 1 3 +1 Ajdovščina 1 1 3 +■2 Batuje 1 1 2 +1 Kamnje 2 1 — -2 Sv. Križ 2 1 4 +2 Lokavec . . • 1 1 1 1 Osek 1 1 — 1 Otlica 1 1 2 + 1 Šempas 2 2 1 — 1 Štomaž 1 1 — — 1 Velike Žablje 1 1 — -1 Skupaj 15 12 16 +1 Kanal 3 1 4 +1 Avče 2 1 2 2 Banjšice • . 1 1 1 1 Gorenjepolje 1 1 — - 1 Kal 1 1 — -1 Levpa 1 1 — -1 Lokovec 1 1 — -1 Marijino Celje 1 1 1 1 Plave 1 — — — 1 Ročinj . . . . • .... 2 1 1 — 1 Srednje 1 — — — 1 Zapotok 1 1 — — 1 Deskle 1 1 2 +1 Skupaj . . . 17 11 -6 Kobarid 2 2 2 Staroselo 1 1 — — 1 Borjana 1 1 — — 1 Breginj 1 1 1 1 Drežnica 1 1 1 1 Kred 1 1 1 1 Libušnje 2 1 1 — 1 Livek 1 1 2 +1 Logje 1 — — 1 Sedlo . . . . • .... 1 1 — — 1 Trnovo 1 4 — — 1 Skupaj . . . 13 9 8 -5 166 — Duhovnija Potrebuje duhov. Službuje duhov. Dala duhov. + Komen . . 3 2 3 3 Branica 1 1 — — 1 Gaberje 1 1 — — 1 Gabrovi ca 1 1 — — 1 Gorjansko • . 1 1 1 1 Kobjeglava 1 1 — --1 Lipa 1 — — i -1 Pliskovica 1 1 ■ —1 Rihenberg 2 1 5 +3 Škrbina 1 1 1 1 Šmarje 2 1 1 -1 Štanjel 2 1 3 +1 Štjak 2 1 —2 Temnica 1 1 2 + 1 Veliki Dol .... 1 1 — — 1 Vojščica 1 1 2 + 1 Skupaj . . . 22 12 18 —4 Šempeter 2 1 1 — 1 Bilje 2 1 — -2 Dornberg 2 2 2 2 Gaberje 1 1 1 1 Gradišče 1 1 — - 1 Miren 2 1 2 2 Prvačina 2 1 2 2 Renče 2 1 — — 1 Sovodnje 1 1 1 1 Vogersko 1 1 — — 1 Vrtojba 1 1 — — 1 Skupaj . . . 17 12 9 -8 Solkan 2 2 1 — 1 Ravnica T — 1 1 Bate i 1 — 1 Čepovan 2 1 — — 1 Grgar 1 1 — — I Kromberg 1 1 — — 1 Lokve * — — — 1 Pevma i 1 2 +1 Podsabotin 1 — — — 1 Trnovo . 1 1 — -1 Skupaj . . . 12 8 4 8 Tolmin 4 3 2 —2 Grahovo 1 1 1 1 Idrija 1 1 — - 1 Kamno 1 — 2 + 1 Sv. Lucija 2 ) 1 2 2 Nemški Rut 1 1 — — 1 Obloke 1 — — -1 Pečine ■ . 1 — 1 1 Podbrdo • . 2 1 — -2 Podmelec 2 1 4 +2 Ponikve 1 1 — 1 Roče 1 — — -1 Stržišče 1 1 — 1 Trebuša Dol 1 1 — 1 Trebuša gor 1 1 — — 1 Štviškagora 2 1 1 — 1 Volče 2 1 — -2 Skupaj . . . | 25 15 13 1-12 Če sedaj primerjamo število duhovnikov, ki dejansko v dekaniji službujejo z onimi, katere je dejansko vsaka dekanija dala, dobimo sledeči pregled: V Biljani v Bovcu v Cerknem v Devinu v Črničah v Kanalu v Kobaridu v Komnu v Šempetru v Solkanu v Tolminu službuje 9 duh., pristojnih je 8(—1); službuje 5 duh., pristojnih je 3(—2); službuje 7 duh., pristojnih je 9 (+2); službuje 7 duh., pristojnih je 1(—6); službuje 12 duh., pristojnih je 16 (+ 4); službuje 11 duh., pristojnih je 11 (0) ; službuje 9 duh., pristojnih je 8(—1); službuje 16 duh., pristojnih je 18 (+ 2); službuje 12 duh., pristojnih je 9 (— 3); službuje 8 duh., pristojnih je 4(—4); službuje 15 duh., pristojnih je 13 (— 2), Najbolj aktivna dekanija je torej črniška (+ 4), nato slede skupaj Cerkno in Komen (+ 2), Kanal (0). Najbolj pasivna je devinska (— 6), nato sle* dijo Solkan (—4), Šempeter (— 3), Bovec, Tob min (—2), Kobarid (—■ 1), Biljana (—■ 1). Če pa primerjamo število prebivalcev dekanije s številom duhovnikov, katere je dekanija dala, dobimo sledeči pregled: V Biljani v Bovcu v Cerknem v Črničah v Devinu v Kanalu v Kobaridu v Komnu v Šempetru v Solkanu v Tolminu je dalo 1125prebivalcev 1 duhovnika; je dalo 2334 prebivalcev 1 duhovnika; je dalo 889 prebivalcev 1 duhovnika; je dalo 937 prebivalcev 1 duhovnika; je dalo 8000 prebivalcev 1 duhovnika; je dalo 1272 prebivalcev 1 duhovnika; je dalo 1112 prebivalcev 1 duhovnika; je dalo 887 prebivalcev 1 duhovnika; je dalo 1834 prebivalcev 1 duhovnika; je dalo 3000 prebivalcev 1 duhovnika; je dalo 1369 prebivalcev 1 duhovnika. Na podlagi tega računa dobimo sledečo kva* hiikacijo: . 1. Komen 887; 2. Cerkno 889; 3. Črniče 937; 4. Kobarid 1112; 5. Biljana 1125; 6. Kanal 1272: 7. Tolmin 1369; 8. Šempeter 1834; 9. Ločnik (slo* venski del ima 4600 prebivalcev in 2 dom. du* hovnika) 2300; 10. Bovec 2334; 11. Solkan 3000; 12. Devin 8000. Za danes je zadosti tega žalostnega premišljes vanja. Za mesto Gorico naredimo prihodnjič po* seben račun. Izdajatelj: Zbor svečenikov sv. Pavla. Oblastvom odgovarja: Stanko Stanič. Tiska: Katoliška tiskarna v Gorici. V IS MB V M DEI 111 HOMILETIČNA PRILOGA ZA OKTOBER =.= Jos. Grilanc: Roženvenska nedelja — Roža Marija. »Jaz sem kakor roža nad potoki voda sad obrodila.« (Eccli. 39.) Na današnii praznik sv. rožnega venca stopimo v duhu nekoliko na spre« hod v stari Rim. V Rimu je bila vrtnica v veliki časti. Roža — kraljica vseh cvet« lic. V Rimu so obhajali na jesen poseben praznik — rožni praznik — in so se venčali z vrtnicami. — Dandanes pa se dobe po svetu velikanske vrtnice. V Kaliforniji je neka vrtnica, stara že 36 let. 21 m je visoka, razpeljana je po zidu, na 30 štirj. metrov. Vsako leto dà do 10.000 cvetov. Eno leto je dala več ko 25.000 cvetnih popkov. Prijatelji! Taka roža je Marija. Ne 25.000, pač pa na milijone zvestih sinov in hčera ima Marija po svetu. Vsi Marijini častilci ste rodovitni cvetni popki na deblu Marijinem. Zato nam govori sv. Cerkev danes: Pri meni je vsa milost življenja in resnice, vse upanje življenja in čednosti; kakor roža ob potoku voda sem sad obrodila. (Eccli. 19.) Kako raste vrtnica roža? Rože rabijo I. oporo. Marija se jc vedno posluževala opore. Marija se je vedno oprijemala Jezusa, svoje najslajše opore. Zadovoljna je postala Mati Božja, ker je vedela, da bode Bog vendar ohranil njeno obljubo sv. devištva. Z Jezusom je bila, ko ga je nosila v svojem deviškem telesu; ž njim je bila, ko ga je imda no« vorojenega v uboštvu, peistovaje ga v naročju. Z njim je bila v templju, z njim ic bila na ženitnim v Kani Galilejski. Vztrajala je pod križem. Mrtvega so ji v naročje položili, kakor pravi stara pesem križevega pota: Jožef zdaj ga s križa sname in Mariji izroči. Ona milo ga objame ino ž njim umret’ želi. Ko Jezus vstane iz groba, se ž njim veseli. Kaj se učimo iz tega, dragi častilci Marijini? Da moramo Jezusa iška« ti — za vsako ceno — čez vse. Drugače bo naše življenje zanič in zgubljeno! Naše slabo poželjenje moramo zatirati iz ljubezni do trpečega Zve1« ličarja. Dandanes se bije velik dvoboj med človekovim razumom in spolnim nagonom. Suženj bo, kdor omaga. Zato je treba iskati opore pri Jezusu! Reči moramo s sv. Pavlom: »Vse imam za zgubo proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa, zavoljo katerega sem vse zgubil in imam za blato, da Kristusa pri« dobim.« (Fil. 3.) O srečni apostol! Vse je hotel zgubiti in je zgubil. Šotore je šival, da se je preživljal za Jezusa! O častilci Marijini! Vse morate radi Jezusa zgubiti. Ob smrti gotovo vse zgubite! A takrat bo prepozno, ako ne boste v milosti božii. Iščite Jezusa v sv. obhajilu! Poglejmo dalje! Kaj nam na roži najboli ugaja? II. Barva. Vrtnice so raznobarvne. Poglejmo najprej čisto belo vrtnico! Velika je in čisto bela. Tudi Ma* rija ima belo barvo deviške čistosti. Častilci Marijini! Marija vas resno opominja, da jo posnemate, da ohranite krstno nedolžnost! Ona oseba, ki se ne poroči, si mora vedno p o na v* Ijati besede: »Bela, bela tja do par!« Najlepši in naj bolj i je deviški stan, ki pričakuje svojega ženina v ne* besih. S sv. obhajilom na tem svetu začne nebeško svatbo in jo potem nada* ljuje celo večnost! Kaj pravi Jezus? »V nebesih se ne ženijo in ne možijo, in bodo kakor angeli v nebesih.« (Mat. 22, 30.) O kako lepa tolažba! Ve poštene deklice! Bodite bele, bodite bele, kakor vrtnice dehteče! Ker pa niso vsi poklicani v deviški stan, boste mnogi vstopili v za* konski stan. Ta stan je na sploh potreben, da se človeški rod ohrani. Ni pa za vsakega potreben. Ona, ki se pripravlja za sv. zakon, si mora vedno ponav* Ijati besede: »Bela, bela pred alitar!« Le oni so srečni, ki sveto živč pred za* konom. Po nekih krajih prinese deklica*nevesta ob poroki župniku belo ruto, kot bi hotela reči: »Takšna sem, kot so me od sv. krsta prinesli!« Za nekatere je tudi res tako. Kjer so ljudje pa na belo rožo Marijo pozabili, je poročni venec le v posmeh ljudem. Zgodilo se je nekje na Tirolskem, da so tovari* šice čakale nevesto na cerkvenih vratihin ji venec strgale raz glavo. Torej bela. bela pred aitar! Druga 'lepa vrtnica je rdeča. Rdeča barva pomeni trpljenje. Marija uči vas, zakonske, da vas čaka trpljenje! A ofeljubuje vam svojo pomoč! Težaven stan si si izbrala, Marija Te bo varovala. Spremenil venec se poročni Ti v trnja polno krono bo! Tako pozdravljajo Marijine družbenice novoporočeno tovarišico! Za* konski stan — težaven stan! Dr. Ivan Krek piše nekje, da je slovenska žena trpinka, da mora po* rabiti več časa za živino, prešiče itd. nego za vzgojo otrok. Pa Marija Vam bo pomagala, Marijine častivke! A one, ki se hočejo poročiti morajo biti pridne, svete. Mlačna deklica misli le na lišp, na obleko, na plese. Mlačna ostane tudi v zakonu. Pridejo težke, grenke ure in marsikatera omaga. Rdeča, trpeča roža Marija naj nas uči trpeti, v trpljenju se veseliti in večno blaženost služiti. Da vrtnica ohrani in brani svoje cvetje, ima svoje III. trnje. Trnje pomeni sramežljivost. Angela se je Marija zbala, ko je k njej prišel. O mladina, bodi sramežljiva in božji blagoslov ne izostane! O mladenič, pride prilika, da poj deš osamljen po svetu. Bodi sramežljiv! Če tudi te ne doseza oko tvoje telesne matere, s tabo je povsod oko tvoje nebeške Matere. Grešnik ni junak. Junak in pravi vitez je le pravičnik. Veš, kaj pravi sv. Duh? »Kdo je ta, da ga hvalimo? Onega, ki bi lahko prestopil, pa ni prestopil; ki bi lahko hudo storil, pa ni storil.« (Ecli. 31, 10.) Kakšno trpljenje, kaki grehi, kakšne kazni pridejo na svet radi po* manjkanja sramežljivosti! Množica zapuščenih otrok neznanih staršev bi zavpk la: Naši očetje so grešili in ni jih več, mi pa njih pregrehe nosimo!« (Oratio Jerem. V., 7.) Zato častite, dragi moji, to vašo Marijo, uživajte njeno presveto srce;: sv. R. Telo! Spletajte ji sv. rožni venec vsak večer! In ko bodo enkrat sv. rožni venec omotali okoli vaših bledih rok na mrtvaškem odru, vas bo gotovo Marija • klicala k sebi v nebesa, rekoč: Pojte, pojte romarji, do svetišča mojega. In odpeli boste: Oj veselo je srce, ker k Mariji bliža se. Amen. t Fr. Červ. XX. nedelja po binkoštih. 1. — Kar smo danes brali iz evangelija, godilo se je v Kani na Galilej = skem. Tje je bil prišel — kakih 8 ur daleč — iz Kafarnavma kraljevi uradnik Jezusa prosit pomoči za svojega sina. —- Ni iskal navadne zdravniške pomoči — saj je mladenič že umiral. Imel na je neko vero v Jezusovo vsemogočnost. 2. — Ta vera je bila zmedena, ne popolna. Mož je namreč verjel, da Jezus še more pomagati umirajočemu bolniku; mislil je pa, da ne more poma* gati, ako ni pri bolniku. Zato mu je rekel Jezus: »Ako ne vidite znamenj in ču* dežev, ne verjamete,« — in ni šel v Kafarnaum, četudi je oče silil, rekoč: »Go* spod, pridi, preden umrje moj sin!« ampak od tam, iz Kane, in le z betsedo svoje vsemogočnosti je tisti hip ozdravel umirajočega mladeniča, da je izpopolnil in utrdil zmedeno vero kraljevega uradnika. 3. — Tako se je zgodilo, da je bil ta čudež — ne le telesna dobrota za bolnega mladeniča, ampak tudi duhovna sreča za njegovega očeta in za vso nje* govo hišo: nam pa nauk, da je sv. vera I. dar božji, za katerega moramo biti hvaležni, — in II. talent, kateri pri nas ne sme biti zakopan. I. 1. — Kadar gre nevera že tako v klasje, da ljudem preseda, začnejo to zvračati na duhovnike. Iznašli so zato pregovor: »Po farjih vera gor’, po farjih vera dol’.« — Pa to je zmota. »Vera je dar božji, nadnaravna luč od Boga člo* veku vlita čednost, da za resnico ima vse, kar' je Bog razodel in kar sv. katoli* ška cerkev verovati zapoveduje. — Luč je sv. vera, katero da Bog človeku na pot zveličanja; — duhovniki je ne morejo ne dati, ne vzeti ljudem, ako nočejo ljudje sami. Sam sv. Janez Krst. ni bil luč; poslan je bil od Boga, le, da bi pričeval od luči. Luč, prava luč, katera razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet, je bil Jezus Kristus; »pot, resnica in življenje.« 2. — Luč sv. vere prejme človek od Boga v dar: duhovniki mu to luč prižigajo in popravljajo — eni boljše, drugi slabejše — kadar izpolnjujejo za* poved: »Pojdite in učite vse narode; — učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal.« Še boljši je —seveda — če kdo komu luč prižge, potem mu pa še sveti po poti .. . Dobro bi bilo' tudi, če bi vsak duhovnik bil svetnik. Bo pa že tako, kakor je bil Jezus povedal širokoustnim Nazarejčanom: »V resnici vam po= vem, da je bilo mnogo vdov v dnevih Elija v Izraelu,... pa k nobeni izmed njih ni bil poslan Elija, ampak le v Sarspto na Sirskem k ovdoveli ženi. Tudi gobovih je bilo mnogo za časa preroka Elija v Izraelu, pa nihče teh ni bil očiš* čen, marveč le Naman Sirec.« (Luk. 4).... In če bi tudi vsaka duhovnija imela za dušnega pastirja svetnika, prh žigal bi ljudem lahko luč svete vere z učenjem, svetil bi jim z lepim vzgledom — ali bi jih mogel pa tudi za lase vleči za seboj po poti zveličanja? 3. — Luč svete vere je dar, za katerega Boga ne bomo nikdar dovolj zahvalili. Saj bo dal nazadnje vsak le sv. Pavlu prav, kateri je rekel: »Jaz menim, da je vse le zguba, kar ni visoko znanje Jez. Kr. Gospoda mojega.« (Fil. 38 ). To »visoko znanje« je Bog naklonil našim krajem, našemu ljudstvu — po besedah preroka Izaija: »L judstvo, katero je v temi hodilo, je veliko svetlos bo ugledalo; prebivalcem v deželi smrtne sence je luč zasijala.« (Iz. 9, 2) . .. Zraven Boga hvalimo za to milost sv. Mohora in Fortunata, sv. Cirila in Metoda, duhovnih dobrotnikov veliko število, katerih imena je svet pozabil in — svoje učenike in spovednike. II. 1. — Med Judi so bili v Jezusovih časih nekateri, ki so mislili, da od Boga ne bodo zavrženi že zato, ker so vanj verovali. — Sv. ap. Jakob pa jim je zapisal besede: »Ti veruješ, da je en Bog. Prav delaš. Tudi hudiči verujejo in trepetajo.« (Jac. 2. 19) 2. — Hudobnim duhovom vera nič več pomagati ne more. Pa tudi kat. kristjanom nič ne pomaga, ako je njih vera zakopan talent, ki nične prinese. Sv. ap. Jakob vpraša: »Bratje, kaj vam bo pomagalo, če kdo pravi, da ima vero, del (po veri) pa nima. Ali ga bo morebiti vera mogla zveličati? Kakor je telo brez duše mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva,« (2. 14. 19) * In res so nekateri, ki pravijo, da verujejo v Jezusa Kristusa; — torej že verujejo tudi njegovi besedi: »Kakor mladika ne more roditi sadu, ako ne ostane na trti, tako tudi vi ne, ako ne ostanete v meni . .. Zakaj brez mene ne morete ničesar storiti.« (Jan. 15) Verujejo to; in vendar prežive morebiti leto in dan brez Jezusa t. j. v smrtnem grehu, četudi vedo, da so ves ta čas vsa njih dobra dela — mrtva. »Brez mene ne morete ničesar storiti.« S svetimi zakramenti bi si mogli pomagati. Verujejo, da bi se po njih zopet združili z Jezusom, pa jih vendar ne prejmejo... Mrtva je njih vera; ... v taki veri se že ne bodo zveličali! 3. — Pa tudi kazati je treba svete vero. — Svojim učencem je bil Jezus napovedal: »Ko pride TolažnikdDuh resnice —: bo on pričeval o meni: in tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni.« (Jan. 15) Postavil je tudi zakra= ment sv. birme, ki podeljuje to posebno milost, da moremo sveto vero očitno spoznavati in z besedo spričevali. a) Nikdar se ne sme nobeden delati, kakor da bi bil nevernik. Jud, ali pa kakor da bi bil krivoverec, luteran, staroverec ali kaj takega. Nikdar se ne sme delati, kakor da bi ne verjel katerega člena svete vere ali kakor da bi iz nepokorščine lomil ali pa ne izpolnjeval kake zapovedi, božje ali cerkvene. Kdor se bo mene sramoval in mojih besed, tega se bo Sin človekov sramoval, kadar bo' prišel v svoji časti svojega Očeta in svojih angelov.« (Luk. 9, 26). 171 b) Kadar koga vpraša višja oblast po- njegovi veri, — kadar je treba zavoljo časti božje ali zavoljo zveličanja bližnjega, mora se sveta vera tudi očitno izpovedati, naj bi imeli zavoljo tega še tako veliko škodo. Naj bi šlo tudi za življenje, vere zatajiti bi ne smeli. »Kdor bo mene zatajil, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« (Mat 10, 32) * Brezpotrebno vsiljevanje je pa predrznost, ki je speljala nekdaj sv. Petra na Kajfovem dvorišču; sv. Janez je pa pod križem obstal, ker je bil tam po svojem poklicu priča Jezusove smrti in da je prevzel njegovo mater. ❖ * * 1. — V naših časih ne manjka ljudi, ki se prištevajo vernim kat. kristjanom; pa je niih vera plitva, kakor je bila vera sv. Petra, ko ie hodil z Jezu? som po Galilejskem morju. Komaj da je potegnil veter, že se je začel potap* liati, ker je bila omahnila njegova vera v Jezusovo vsemogočno varstvo'. — Tako velja in drži tudi vera nekaterih kristjanov le, dokler ne potegne veter skušnjav kar so verski pomisleki, dvomi, potem zapeljevanje nevernega ali krivovernega govorjenja in berila. 2. — Zato nam bodi v vzgled drug evang. oče, kateri je prosil Jezusa za svojega obsedenega sina: »Usmili se, in pomagaj nam, če kaj moreš.« Jezus mu je rekel: »Če moreš verovati — vse je mogoče za vernega človeka.« In mlade* ničev oče je v solzah rekel: »Verujem, Gospod! Pomagaj moji neveri!« (Mark. 9) 3. — »Pomagaj moji neveri;« to prosimo tudi mi pri molitvi sv. rož. venca, ko pravimo1: »Jezus, ti nam poživi vero « — saj se podlaga zveličanju iz* podmika če vera omahuje. Zapravljena milost sv. vere pa je nesreča tako velika, da je Jezus nekdaj jokal nad Jeruzalemom, kateri je bil toliko zagrešil, da verovati več ni mogel: te nesreče varuj Bog nas in vse ljudstvo! Amen. t Fr. Červ. Posvečevanje cerkva. 1. — Ljudje kaj naglo in večkrat krivično1 sodijo. Prav nič ne vemo sla* bega od Caheja. in vendar je bil ljudem »grešen človek«, — samo zato, ker je imel v Jerihi v zakupu pobiranje obsovraženega rimskega davka. Da bi bil res delali ljudem pri tem posebne krivice, ne kažejo njegove besede: »Ako sem koga ogoljufal četverno povrnem.« 2. — Vrh tega je Cahej tudi vzgled srčnega spoznavalca svete vere. Do Jezusa hoče in nič se ne zmeni, kaj ljudje porečejo njegovemu res malo čud* nemu vedenju. — Srca je tako dobrega, da odloči polovico svojega velikega premoženja ubožcem iz hvaležnosti za čast, katero je napravil Jezus njegovi hiši s svojim prihodom in za milost, katero je prinesel pod njegovo1 streho. 3. — Pa tudi Cahe jeva miroljubnost se nam priporoča. Besede: »H greš* nemu človeku je šel v hišo!« so tako strupene in so bile za takega moža, ka* ker ie bil Cahej, tako razžaljive, da se je Jezus očitno potegnil. .. Cahej pa se ni razhudil, ni odtegnil ubožcem namenjene velike miloščine, ni se mislil zna* sati nad dražljivci, kakor bi se bil lahko pri pobiranju davka. Pokazal je, da je vreden Jezusovega blagoslova in njegove milosti. I. Pa še marsikatera druga hiša bi bila bolj srečna, in II. Jezus bi se v nji rajši pomudil s svojo zveličavno milostjo, če bi bili ljudje bolj krotki, bolj miroljubni — po Cahejevem vzgledu! L 1. — Svojim učencem je bil Jezus takode naročil: »V katerokoli hišo, mesto ali trg pridete, poprašujte, kdo je ondi vreden ... Ko pa pridete v hišo, pozdravite jo, rekoč: »Mir tej hiši«! In če bo vredna tista hiša, pride vaš mir nad njo; če pa ne bo vredna, se povrne vaš mir k vam.« (Mat. X.) 2. — V nekaterih hišah pa mir božji res nima obstanka: gre pa tudi vse pod zlo. Tožba ni redka: »Mislimo, da prav živimo. Delamo tudi. Potrate nima= mo nobene in vendar si ne moremo nič opomoči. Kaj le more biti?« Pravi vzrok je znan le Bogu samemu. Lahko je kazen, že tam v tre; tjem, četrtem rodu; — lahko je poskusu j a, kakor je bila v hiši pravičnega Joba: — lahko pa je tudi uslišana prošnja: s sosedi so nekatere hiše v vednih prepi; rih, v tožbah za vsako malenkost, domači so med seboj vedno v kregu in jezi, nesrečo eden drugemu vošči in napoveduje. Pa ni prav tako: »Molite eden za drugega,« uči sv. apost, Jakob. (5, 16) 3. — Nasprotovanja se seveda ne morete ogniti; poskušajte bolj po Cahejevo! Med ljudmi se je bilo naredilo hudobno šepetanje: »H grešnemu člo; veku Je šel v hišo.« Cahe j se dela, kakor da bi nič ne bil slišal. — V tistih bese; dah je bilo zlobno namigovanje, da je Cahej krivičen mož; on ostane miren, — pomisli in reče: »Ako sem koga ogoljufal, povrnem — četverno. Prepričan sem, da bi ljudje služili sebi in svoji hiši blagoslov božji, če bi hoteli delati po Cahejevem vzgledu, mesto da je brž le jeza, tožba — in kletev. II. 1. — »Če torej prineseš svoj dar k oltarju,« — uči Jezus: »in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti ondi svoj dar pred oltarjem in pojdi poprej spravit se s svojim bratom in tedaj pridi in daruj svoj dar.« (Mat. 5) Zamernost naredi sovraštvo. Kjer pa je to, zveličanje ne more blizu. 2. — Ob zamero in nevkroteno jezo se molitev izpodtakne. Takoj pri prvem očenašu se mora nehati, ko se pride do prošnje: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi o dpuščamo svo j im dolžnikom.« Kam hoče maščevalen človek k svetim zakramentom? Če misli pova; biti Jezusa pod svojo streho v svetem obhajilu, kam naj dene Jezusove besede pri zadnji večerji: »Novo zapoved vam dam. da se ljubite med seboj; — kakor sem jaz vas ljubil, da se tako ljubite tudi vi med seboj. Na tem spoznajo vsi. da ste moji učenci, če se imate radi med seboj.« 3. — In kadar misli — tak človek — umirati v miru, ali mu ne pride na misel trdosrčni služabnik v evangeliju, ki ni mogel odpustiti svojemu vrstniku malega dolga, in ga je zato rabljem izročil njegov gospod. Kam naj dene zdaj Jezusove besede: »Tako bo tudi moj nebeški Oče storil vam, ako ne boste vsak svojemu bratu iz srca odpustili.« (Mat. 18) 1 1. — »Delajte si prijateljev s krivičnim mamonom,« — učil je Jezus, »da vas sprejmejo, ko obnemorete, v večna prebivališča.« (Luk. 16, 9) Lahko, da tako velikih miloščin ne zmorete, kakor Cahej; in če kdo ima na vesti kako krivico, če je dolžan popraviti kako škodo, ni dolžan tega storiti četverno; miren in krotak kakor Cahej pa zamore biti vsak, in to za vi; soko plačilo. 2. — »Blagor krotkim,« napoveduje Jezus, »zakaj zemljo bodo posedli.« »Blagor mirnim, zakaj otroci božji bodo imenovani...« obeh blagrov je de? ležen Cahej. Sreča se je držala njega in njegove hiše. a) Bil je višji cestninar in bogat. b) Milost Kristusova ga tudi ni zapustila in pravijo, da so ga bili po Kristusovem vnebohodu postavili apostoli za prvega škofa v Ce z are ji Pale* stinski. 3. — Takih posebnih obljub za ta svet mi nimamo za nobeno čednost; tudi za Cahej evo krotkost in mirnost se ne obeta nobenemu, da bo posedel toliko zemlje, da bi bil bogat kakor Cahej — pa tudi ni treba. Dva metra na dolgost in en meter na širokost bodo zemlje še odmerili vsakemu tam, kjer največji nepokojnež in najhujši tožbavec krotak počiva zraven svojih prija* teljev in neprijateljev. Krotak že — ali pa tudi v miru? Le on bo po smrti otrok božji ime* novan, kdor živ pusti Zveličarja v svojo hišo in ga do konca pri sebi ohrani. Že danes bi rad Sin človekov tudi k nam prišel in pri nas ostal, ker še išče in rešuje, kar je bilo izgubljenega. Amen. Ivan Kovačič: Praznik Kristusa - Kralja.*) »Jezusa Kristusa, Kralja kraljev: Pridite, molimo!« (Duh. jutranjica na praznik Kristusaskralja.) Predragi v Gospodu! Danes obhajamo prvikrat novi praznik — Kristusa * Kralja. — So kralji, ki nosijo le ime kralja, brez oblasti, brez sposobnosti, brez moči. Pravi kralj je le tisti, ki v resnici vlada, zapoveduje. Tak kralj je Kristus. Kralj je kot Bog, ki je neomejen gospodar nad vsem vesoljstvom ... A kralj je tudi kot človek. Kristus se je sam imenoval kralja. Ko ga je o tem vprašal Pi* lat, mu je odgovoril jasno in kratko: »Da, kralj sem.« (Mat. 27, 11.) Na hribu Hohenstaufen na Wurtemberškem je bil v srednjem veku grad, v katerem so bili doma nemški cesarji iz rodu Staufov. Tam je bival tudi mo* gočni Friderik Rdečebradec. Še dandanes se pozna v cerkvici, stoječi ob hribu, nad nekimi vrati starodaven napis, ki konča z latinskimi besedami: »Amor bo* norum, terror malorum,« t. j. cesar je bil ljubezen dobrim, strah hudobnim. Go* tovo je znamenje pravega vladarja po božji milosti to, da ga dobri ljubijo, hu* dobni pa pred njim trepetajo. Tudi Jezus je tak vladar, je kralj vseskozi ljubezniv do dobrih, a prav tako strašen proti hudobnim. Poskusimo se danes o tem prepričati. Jezus, Kralj kraljev in Gospod gospodovalcev, pa pomagaj nam! * * * 1. — V mestecu Limpias, nedaleč od severnega morskega obrežja Španije, v pokrajini Santander, imajo na glavnem altarju župne cerkve križ s Kristusovim kipom v naravni velikosti. To razpelo je že nad 200 let staro in se lahko ime* nuje zaradi pretresljivega vtisa, ki ga naredi na gledalca Kristusov obraz, veliko umetno delo. Toda ne toliko radi umetniške vrednosti je ta Kristusova podoba zaslovela širom sveta, temveč radi pomenljivih pojavov, ki se od 30. marca 1919 *) Po navodilu prevzv. ordinarija priobčujemo ta sestavek kot snov za duhovno branje, nc za cerkveni govor. Zakaj o dogodkih v Limpiasu sv. stolica ni še nič odločila. » na njej opažajo. Večkrat se zdi, kakor da bi Kristusovo truplo na križu oživelo in zopet umrlo. Sedaj obrača Zveličar bolestipolne oči, sedaj zopet s trnjem kronano glavo, na vse strani. Truplo orosi večkrat mrtvaški pot, živordeča kri priteče iz njegovih ran, zlasti izpod trnjeve krone, in kaplja doli, kri prihaja tudi iz rane na prsih. Tisoči ljudi so to že opazovali: moški in ženske, častniki, zdravniki, profesorji, učenjaki in tudi popolni brezverci. Natančna preiskavanja so dognala, da je tu vsaka sleparija ali prevara domišljije popolnoma izkljm čena. Skoro da se to ne da drugače razložiti, kakor s tem, da posega sam Bog vmes. Vendar ni nikdo dolžan verovati v prikazni, čudeže in razodetja, ki so nova in niso navedena že v sv. pismu ali v apostolskem izročilu, ni dolžan vero* vati tudi potem ne, ko jih je Cerkev proglasila za verjetna. Le kdor za gotovo spozna, da se je v tem ali onem slučaju Bog pojavil, mora v to verovati. Skoro gotovo pa se ne bomo motili, ako izrazimo mnenje, da se prikazni v Limpiasu poslužuje božja Previdnost, da bi vzdramila in pretresla današnji neverni in v pregrehe pogreznjeni svet. O da bi le zaslepljeni svet te božje pojave res tudi prav vpošteval! V Kernach * Villingenu na Badenskem je izšla o tem posebna knjiga, ki je doživela že 7. izdajo. Tudi Cerkev se je že začela za to zadevo v polni meri zanimati in je pričela te dogodke natančno preiskavati. Sicer ni še izrekla svojega končno* veljavnega mnenja, ker je v takih rečeh skrajno previdna in se noče prenagliti. Saj je tudi prikazni v Lurdu potrdila še*le po štirih letih. Doslej so pa že mnogi škofje, ki so se bavili s temi dogodki, razločno izjavili, da verujejo, in papež Benedikt XV. je podelil popolni odpustek tistim, ki obiščejo cerkev in milostno podobo v Limpiasu. Vpoštevanja vreden dokaz, da so prikazni v Limpiasu božjega izvora, so takojšnja ozdravljenja od neozdravljivih bolezni, ki so se tam zgodila. 2. — Čemu vam pa danes pripovedujem o tem in v kakšni zvezi je to z današnjim praznikom? Glejte, po podobi v Limpiasu se Jezus predstavlja svetu kot križani Kralj, ki vlada s tem, da vleče ljudi k sebi. Iz vseh krajev sveta prihajajo romarji in radovedneži, da bi videli čudovito podobo, vsak dan jih je po več tisoč. Križani Kralj je, ki ganjuje in obvladuje srca tistih, katerim podeli milost, da vidijo čudovite pojave. Zlasti ima njegov pogled nepremagljivo, vseobvladajočo moč. Dogaja se, da mnogi vidijo, ko giblje z glavo, odpira usta, krvavi in se drugače izpremi* nja; a ostanejo pri vsem tem mirni in jih nič ne gane; ko pa obrne Kristus na* nje svoj pogled, jih pretrese do dna duše. Dobrim in skesanim je ta pogled ljubezniv in silno ginljiv. Nekdo, ki je sam ta pogled opazoval, ga popisuje tako*le: »Žarki milosti in usmiljenja, so* čutja in vzpodbude sijejo iz njegovih oči in razlijajo naokrog neko čarobnost, kateri se ni mogoče ustavljati. Videl sem, kako se je njegov pogled čez nas širil, dokler nas ni popolnoma objel, kakor če bi solnce vso obilnost svoje svetlobe čez nas razlilo . . . Nisem mogel iti proč, vse moje bitje se je zatopilo s silno žejo, z nepremagljivim hrepenenjem, z nadčloveško * strastnim kopr* nenjem v to edino ljubezen ... ki jevečna.« Za grešnike, katerim podeli Bog milost, da vidijo te čudovite pojave, ima ta Kristus presunljiv in jezen pogled, ki vzbuja strah. Naj nam pojasni to le en vzgled. Neki gospod, ki je bil daleč okrog znan kot brezverec in za* smehovalec vere, je prišel v Limpias z namenom, da bi tu še na poseben na* čin pokazal svojo nevero in zaničevanje do vsega, kar je verskega. Odločil se je na kakoršenkoli način podobo onečastiti; najbrž jo je nameraval opljuvati 175 — in se potem ponašati: »Opljuval sem Kristusa, a on se ni niti ganil!« Ob času, ko je bilo v cerkvi le malo ljudi, stopi hitro proti altarju, a kar naenkrat ob* stane kot pribit na stopnicah pred obhajilno mizo in takoj nato se zgrudi z glasnim truščem na tla. Hitro so priskočili drugi na pomoč ter spravili ne* zavestnega iz cerkve ven na prosto. Zdravnik ga je skušal zopet oživiti; a trikrat se je napad zopet ponovil, dasi je bil mož po izjavi zdravnikovi zelo krepke in zdrave narave. Ko se je nazadnje vendarde zavedel, je pripovedo* val: »Hotel sem priti celo do altarja, na katerem je podoba. Videl sem glavo nagnjeno. Ko sem prišel do stopnic, se je glava Kristusova dvignila in me po* gledala s pogledom, katerega ne morem popisati in kateri me je takoj zadržal.« Mož je povečal tudi, da so ustnice na podobi gibale, in da je videl, kako je Kristus stopil s križa in šel proti njemu. V tistem hipu da je pa izgubil zavest. Moža je to iztreznilo in ni odšel iz Limpiasa. dokler ni opravil skesano iz* poved ter vredno in s solzami v očeh prejel sv. obhajilo. Priznal je, da ni čutil nikdar v svojem življenju takega dušnega miru, kakor takrat. Ako dobro premislimo čudežne dogodke v Limpiasu, lahko posna? memo iz njih, kako sodi križani Kralj o brezbožnosti našega časa. Poleg dru= gih koristnih naukov naznanjajo nam dogodki v Limpiasu zlasti tudi to, kak« šno mnenje ima križani Kralj o novodobni ženski noši. 3. — Neka gospa plemenitega stanu je prišla v cerkev v Limpiasu. Komaj prestopi cerkveni prag, zgrudi se na tla, zadeta od jeznih pogledov Križanega. Prav tako se ji je zgodilo, ko je prišla v cetkev drugič. Ko je pa prišla notri tretjikrat, zapazila je na cerkvenih vratih razglas, ki ga je dal na* biti župnik: »Zaradi globokega spoštovanja, ki ga zahteva neskončno Veličanstvo trikrat svetega Boga, se vsaka oseba, ki pride semkaj z globoko izrezano in prozorno obleko, pošlje ven « Osupla in prestrašena prebere gospa te kratke besede in zardi od sramu. Sedaj razume sveto jezo onega veličastnega pogleda, zagrne svojo na= goto s plaščem in pade skesana in objokana pred sv. razpelom na kolena: oči Kristusove zro sedaj nanjo odpuščajoče in s sočutjem. Ob drugi priliki je videla neka ženska čudovite pojave med tem, ko je duhovnik molil naprej sv. križevi pot, in nam sporoča o tem takode: »Ko je govoril duhovnik o strahu pred ljudmi, ki nas dela tako strahopetne .. . zdelo se mi je Gospodovo obličje strožje; ko je prosil radi nečistih grehov odpušča* nja, zdel se mi je Jezusov obraz bolestnejši.« Da, bolesti morajo provzročati presv. Srcu križanega Kralja grehi mesenosti, katere tako zelo pospešuje rav* no nesramna moda! Neki zdravnik, ki-je zelo slovel med svojimi stanovskimi tovariši in je priobčil že mnogo znanstvenih razprav v zdravniških listih, piše v pismu od L oktobra 1920: »Ko je duhovnik g. Ivan Martin iz Valencije prav navdušeno govoril ter bičal strašne in pogoste pregrehe sedanjega časa, predvsem grozna bogokletstva, skrunenje nedelj in praznikov, sovraštvo, nesramno:! ženske noše, izpremenila se je svetla barva častite podobe v temnosivo. Ravno v tre* nutku, ko je duhovnik izrekel v Španiji znani stavek: »Samo en centimeter večji izrezek pod vratom in samo en centimeter krajša ali ožja obleka imela bi že za posledico, da bi posegla vmes policija« — ravno v tem trenutku je postala Kristusova podoba skoro črna. Oči, ki so bile poprej tako mile in vdane, so se mu zasvetile v mračnem ognju. Njihov pogled je postal strog in srdit, tako da so mnogi pretresljivo in vzdihuje prosili odpuščanja in delali glasno trdne sklepe, da se poboljšajo. Kakor na dano znamenje padli so na kolena. Temna barva in strogi pogled je trajal nekaj minut, dokler ni polago= ma črna barva postala zopet svetla m pogled mil in vdan. Lahko trdim, da je bil to nadnaraven in čudežen pojav in ne le prevara oči. . .« Temna barva, ki se je razlila čez Kristusovo telo, je pomenila pač Zveličarjevo žalost in ne* voljo nad nesramno žensko obleko, četudi bi bila le za 1 cm t. j. le nekoliko po= manjkljiva. Pisateljica dementa sporoča o dogodku, katerega ji je pripovedoval župnik v Limpiasu: »Pred kratkim je prišlo v Limpias 18—20 šivilj iz mesta Santader pod vodstvom neke dame. Duhovnika ni bilo z njimi. Bile so zelo raz* posajene in kazale niso prav nič pobožnosti. Pot v Limpias so smatrale le kot zabaven zlet in upale so, da bodo na kakem čudežu napasle svojo radoved= nost ter se potem vrnile domov, kjer bodo pripovedovale svojim sovrstnik cam, kar so videle. V svoji prešernosti in lahkomiselnosti so vprašale celo, ali bi se dobila kaka lajna, da bi po kosilu na prostoru pred cerkvijo nanjo godle in malo zaplesale. Toda Zveličar je drugače sklenil. Ker so s svojo razposajenostjo motile sveto tišino kraja pred cerkvijo, so se vsi zgražali in izpodtikali nad njimi. Skušali so jih spraviti k pameti, toda zastonj. Slednjič so morali poklicati župnika na pomoč, in temu se je po dob geni prizadevanju posrečilo spraviti jih v cerkev, kjer je stopil na prižnico. Da bi jih pripravil do tega, da bi umolknile, ter jih navdal s pobožnimi čustvi, začel je pretresljivo pridigati. Komaj je izpregovoril nekoliko stavkov, pre trgali so govor glasni vzdihljaji: 14 lahkoživih deklet se je zgrudilo pred po* gledom Svetega Kristusa nezavestnih na tla. »Dobro,« je rekel župnik, »sedaj pridiga namesto mene Sveti umirajoči Kristus!« Ko je hotel iti s prižnice, našel je eno tistih lahkoživk nezavestno na stopnicah, ki vodijo na prižnico. Kaj so morale neki zapaziti na Kristusovem pogledu, da jih je naenkrat popolnoma izpreobrnil? Ko so prišle zopet k zavesti, klicale so presunjene in ganjene, s solzami v očeh in z znamenji najglobokejšega kesanja: »Gospod, nikdar ne bomo več grešile! Do danes Te nismo še poznale! . ..« Celi dan niso hotele iti iz cerkve; slednjič so jo morale vendar s težkim srcem zapustiti, da so se vr= nile domov.« Predragi! Naj bi nauki križanega Kralja v Limpiasu ne odleteli od vaših src, kakor odletijo toliko in toliko mlačnim kristjanom — naj bi ne šli skozi eno uho notri, skozi drugo ven, ampak naj ostanejo trajno v vaših dušah in rode zveličaven sad v vašem življenju. Pomislite namreč: če je že pogled križanega Kralja tako strašan, kakšen bo še le večno pogubljajoči pogled sve* tovnega Sodnika! Amen. O Jezus, tebi slava, čast, ki kralje svetne vodiš; - z Očetom, Duhom svetim na vekov veke. Amen. *) Prof. Dr. Freih. von Kleist: »Auffallende Er* scheinungen an dem Christusbilde von Limpias, str. 92., pogl. VIII. Zbornik svečenikov sv. Pavla Izhaja mesečno s homiletično prilogo „Verbum Dei“ Uredništvo:S/m/iroStame, tora/, Piedimonte v udnini „Zbora s večenikov", ki znaša 251irlet-del Calvario (Gorizia). no- Udnino pošljite na blagajnika, Mons. Anton Berlot, stolni kanonik, Gorizia, Via Dreossi 17. Uprava: Tipografia Cattolica, Gorum- Riva ali pa na upravo „Zbornika“. Za inozemstvo: Piazzutta 18. stane „Zbornik“ 20 lir— 60 Din. — 8 šilingov. Poštno-ček. račun Trst št. 11/1714, Ljubljana Naročnina: Za/ta///‘o je naročnina vključena 20.441, Wien 60.107. Zitzmann & Ježek, Gorica Tvornlca orejelj. Harmonijev in klavirjev . Corso Verdi štev. 30 (Stanovanje: Via Ponte Isonzo št. 17) Izdeluje cerkvene orgle vsake velikosti in vseh sistemov, točno in vešče, iz najboljšega gradiva Popravlja in uglaša orgle, harmonije in klavirje po nizkih cenah. - Izdeluje harmonije in klavirje vseh velikosti. Za orgle : cena za register na dva manuale z omaro pod 10. registri 3-100 lir, nad 10. registri 2 700 lir. - V zalogi poseben tip klavirjev, moderna konstrukcija, s križanimi strunami, s polnim oklepnim okvirjem. Cena 4'500 lir. Za vse izdelke dolgoletno jamstvo. Priporoča se čč. duhovščini za obisk in naročila. ^ Priporočamo častiti duhovščini $ RESTAURANT dà I ,,PRI TREH KRONAH” ^ (Lastnik Anton Malnič) ® GORICA, VIA CARROCCI ST. 10 ® g. Izvrstna kuhinja, || w vipavska, briška ^ ^ in kraška vina. @ ^ Točna in domača postrežba. ^#8 S. HNATYSZYN CVETLIČARNA GORICA Piazza della Vittoria N. 6 Sveže cvetlice, poročni šopki in mrtvaški venci. Naša zavarovalnico L’ U n i o n se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2. A. RAVNIK. I. KACIN v Gorici Piazza N. Tommaseo 29 Garancija za naprej 15 letna. Domača tovarna za izdelovanje orgelj, harmonijev in glasovirjev. - Popravlja in prenovljuje tudi stare orgije. Tvrdka ima najbolj trpežni in zanesljivi sistem, to se je izkazalo da je tvrdka v času 3 let postavila 25 orgelj. JOSIP KERSE VANI Gorica - Piazza Cavour © - - - - Stolni «tr© 9 desno - Zaloga šivalnih strojev, dvoholes, gramafonov, samokresov, pušk ter vseh potrebščin k navedenim predmetom ,GLAVNO ZASTOPSTVO DVOKOLES „BIANCHI, Brata Abuja - Gorica ulica sv. Antona 4 Zaloga vipavskih, briških ----in istrskih vin.-- ulico Morelli štev. 17 Posrebruje in pozlačuje v ognju in prenavlja stare predmete po kar se da nizki ceni. Splošno lastni izdelek. -« '5 5 % Andrej Fiegei Restavracija in gostilna s prenočiščem. TRAVNIK TRAVNIK JOSIP CULOT GORICA - RAŠTEL 2 Trgovina na drobno in na debelo igrač in devocionaiij. - - - Specialitete športnih oprem in sandalov. A, „ ---------- ------- --J ► ► ► ► ► JOSIP LIPICER izdelovatelj cerkvenih posod, o-rodja in lestencev v Gorici Dr. L. MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Gorica, Travnik 5-II — Od 9-12 in 3-5 JOSIPINA PODGORNIK RESTAVRACIJA CENTRAL v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom.-— S Andrej Golja, Gorica Travnik 22 trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin. 'm p p p p p p *- St W¥W¥ ¥ ¥¥¥ ¥W¥ ¥¥¥ ¥¥ ¥¥žj ^ ^ Moderna tvrdka ^ ^ in skladišče cerkvenih predmetov FRANC LEBAN GORICA - VIA DUOMO št. 7 Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetilke, kelihe, monštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju. ^ Delo solidno. Gene brez konkurence. ^