Paola Korošec ZGODNJESREDNJEVEŠKA NEKROPOLA NA PTUJSKEM GRADU V vrsti katalogov, ki objavljajo starejše in novo raziskano in odkrito gradivo od prazgodovine do srednjega veka, je izražena želja, da se poleg obstoječe monografije na ta način objavi tudi materialna kul­ tura zgodnjesrednjeveške nekropole na Ptujskem gradu.1 Čeprav je nekropola bila obdelana, je z naglim razvojem zgodnjesrednjeveške arheologije pri nas in _drugod v povojnih časih po dvajsetih letih prišlo do vrste novih momentov in dognanj, ki dovoljujejo posamezne dopolnitve in bolj natančne kulturne in časovne determinacije gradiva ene najbolj zanimivih nekropol v Sloveniji. Tej možnosti so še pripomo­ gle ne samo številne objave in-obdelave slovanskega gradiva pri nas in drugod, temveč tudi posamezni novo odkriti elementi pri čiščenju in konserviranju predmetov. Vsi ti momenti so že bili objavljeni;2 ker pa niso bili zajeti v splošen okvir kulturne slike celotne nekropole, se je čutila potreba, da se pred objavo kataloga poda v kratkih potezah splo­ šen oris, v katerem bi se istočasno objavile posamezne dopolnitve in po­ samezni popravki. Ker bo gradivo zaradi obširnosti razdeljeno na dva dela, od katerih bo prvi podal opis samo drobnega gradiva te nekropole, se bo tudi to pomožno delo temu katalogu omejilo samo na omenjeni del materialne kulture. Ostale najdbe tega obdobja se bodo upoštevale samo toliko, kolikor bodo pomagale pri kulturni in časovni problematiki .v zvezi z grobnimi najdbami, kot inventar posameznih grobov. Pri tej ponovni obdelavi gradiva bomo opustili nekdanji sistem sploš­ nega datiranja celotne nekropole in načeli analizo posameznih grobov, oziroma grobnih celot in skupin, ker to zahteva kulturna in časovna ne­ enotnost posameznih najdb. Nekropola je imela vsega skupaj 377 raziskanih grobov. Od teh je 309 imelo skelete popolnoma in situ, -ali pa skelete; od katerih so bile samo posamezne kosti ali lobanje dislocirane, uničene ali zdrobljene. /Josip Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Dela SAZU 1. Ljubljana 1950 (dalje J. Korošec 1950). 2 Paola Korošec, Emajl na nakitnih predmetih v Ptuju, v: J. Korošec 1950 str. 315 si. (dalje P. Korošec 1950). — Paola Korošec, Problem der grossmähri­ schen Elemente- auf dem Gräberfeld auf der Burg, von Ptuj, Sbornik Narodniho muzea v Praze XX, 1/2 1966, str. 179 si. (dalje P. Korošec 1966). — Paola Koro­ šec Tehnika »damasciranja« na slovanskem nožu z nekropole na Ptujskem g"radu, Zgod. čas. XIX—XX, Ljubljana 1965—1966, str. 95 si. (dalje P. Korošec 1965/66). — Paola Korošec, Elementi obdobja preseljevanja narodov na nekro­ poli na Ptujskem gradu, Arh. Vest. XIX 1968, str. 28? si. (dalje P. Korošec 1968). 13 V 19 primerih so se odklirile samo lobanje ali njihove kosti, medtem ko so ostali grobovi imeli samo posamezne dele skeleta nepremaknjene ali pa so vse kosti bile zbrane na enem mestu v grobni, jami in podobno.3 Grobovi so bili raztreseni po vsej planoti več ali manj enakomerno, razen na mestih, kjer je stala antična trdnjavica in zgodnjesrednjeveški objekt, proglašen za kultno mesto. Največja gostota grobov je bila na juž­ nem in zahodnem delu planote. Na jugovzhodnem odseku grobišča je bi­ lo ugotovljeno, da je bil z mlajšimi gradbenimi dejavnostmi uničen dober del nekropole, ki je vseboval precejšnje število grobov.4 Na tem delu je bilo tudi večje število slučajno, najdenih predmetov.5 Grobišče se je na tem delu širilo tudi po pobočju hriba zunaj današnjega ograjenega prostora. Odkriti-grobovi pod omenjenim zidom jugozahodnega dela govore,6 da so se širili po pobočju vse južne strani hriba. Da je nekro­ pola uničena tudi na zahodni strani, pričata grobova št. 346 in 364, ki sta delno uničena z zahodnim stolpom.7 Verjetno je, da se je širila tudi tu vsaj delno po tem delu pobočja, ker je nedvomno, da je na tem mestu hrib pozneje odsekan. Na podlagi vseh teh momentov je J. Korošec pri obdelavi domneval, da je nekropola lahko vsebovala 450—500 pokopov.8 Toda s preoblikovanjem vsega hriba v poznejših časih prav z južne strani, kjer se je razvilo v mlajših periodah mesto, je bil dober del odse­ kan m s tem je za vedno uničil možnost, da se reši vprašanje razsež­ nosti grajske nekropole ne samo po številu, temveč tudi po prostoru. Glede njene razsežnosti v smeri severa je za danes ostalo še odprto vpra­ šanje; ki ga bo ravnotako težko ' rešiti:» Glede na zgodnjesrednjeveški razvoj s posebnim ozirom na slovenska obdobja na območju jugozahod­ nih Alp in predalpskega ozemlja10 je gradivo razdeljeno časovno v dve skupim, za kateri je osnova slovenska naselitev, in to na 1) predslovansko obdobje in 2) na-slovansko obdobje. * i) Predslovansko obdobje Gradivo zgodnjesrednjeveškega značaja na tej nekropoli je v tej dobi nedvomno inventar treh grobov, najdenih na situ. Mednje moramo prišteti poleg že obdelanega groba št. 511 še grobova št. 86 in 87.12 3 J. Korošec 1950. Tabela grobov na str. 130 si " 4 Ibid. str. 11 si. 5 Ibid. str. 212 si. • 6 Pri grobu št. 284 so se ohranile samo noge. Tudi lobanje št. 85, 89 in 95 nedvomno pripadajo grobovom, uničenim z gradnjo tega zidu. T. Korošec 1950 glej plan grobišča. . ... , 7 Ibid. str. 206 in 209. 8 Ibid. str. 15. 9 Ibid. str. 12 si. „. 10 Paola Korošec, Poskus delitve slovenske materialne kulture na pod­ aju Karantam je, Zgod. čas. XV, Ljubljana 1961, str. 157 si. (dalje P. Koro- ^?,1™1)-' — FaTola Korošec, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantan- skih Slovanov, Ljubljana 1967, v rokopisu (dalje P. Korošec Zgodnjesrednje- v 6S.K3 Silicei). 11 P. Korošec 1967. ' ' ^ ' 12 J. Korošec 1950, str. 146 si., T. si. 13; 14. 14 Za prvi-grob nimamo podatkov, kateremu spolu je skelet pripadal, druga dva pa pripadata moškima osebama. Oba sta bila v približno enaki globini, pravilno usmerjena Z—V na južnem delu planote, na ka­ teri se razteza tudi največje število grobov te nekropole. Grob št. 5 je bil nekoliko globlji, pri usmeritvi Z—V je imel določen odklon proti jugu in je ležal v vzhodnem delu grobišča. Oba moška groba sta vsebo­ vala poleg fragmentov bojnega noža tudi ovalno železno pašno spono z - dokaj zvitim vrhom. Na eni je bil tudi del okovja za pasico.13 Ovalne pašne spone so v splošnem značilne za germanske kulturne skupine in se od karpatskega venca daleč na zahod tudi njeni pojavi različno da­ tirajo.14 Glede na kulturni razvoj, ki ga je doseglo ožje območje Ptuja, se take spone lahko pojavljajo po.okroglih sponah z dolgim pravokotnim ali trapezoidnim okovjem za pritrjevanje, ki so značilne za prvo polo­ vico in sredino V. stoletja.15 Večinoma predstavljajo pridatke moških grobov.16 Sodeč po spremnem gradivu v grobovih na ozemlju vzhodnih Alp se lahko datirajo že v sredino druge polovice V. in so do prvih dece- nijev druge polovice VI. stoletja v splošni rabi.17 Za najstarejše datiranje te skupine grobov bi delno govoril tudi inventar groba št. 5, s katerim oba moška groba lahko sestavljata kultur­ no celoto. Kljub temu, da se torkves groba št. 5 lahko pripiše elementom, ki se pojavljajo v srednjem Podonavju celo v prvi polovici IV. stoletja,18 v srednji in zahodni Evropi tudi v sredini V. stoletja,19 tj., ko prihajajo zahodno od karpatskega planinskega venca tudi uhani s poliedrom na koncu ter zapestnice s konci rombičnega preseka,20 tega groba ne mo­ remo pripisati tako zgodnjemu času. Sama najdba predstavlja delno zaprto kulturno celoto; toda dejstvo, da je na torkvesu bilä poleg omenje- 13 V rji so odtisi tkanine (ibid. str. 147). 14 D Csallany, Archäologische Denkmäler der Gepiden in Mitteldonaube­ cken (454—568-u. Z>), Budapest 1961, str. 275 si. (dalje Csallany D. 1961). — J; Werner je našel na nekropoli Bülach take. pašne spone zelo pogosto tudi v ženskih grobovih v spremstvu noža. Taki grobovi se pojavljajo skozi ves čas trajanja te nekropole (Werner J., Das alamannische Gräberfeld von Bullaen, Basel 1953, str. 22 in str. 67). . 15 I. Mikl-Curk, Poznoantično grobišče na Zgornjem bregu pri Ptuju, ČZN 2, 1966. ' • • o, ,, , • и A. Bolta, Rifnik, Arh. Vest. XVII, Ljubljana 1967, grob st. 21, T. 7 (dalje A Bolta Rifnik). — St. Pahič, Staroslovanski grobovi v Brezju pri Zrecah Arh. Vest. XVIII, Ljubljana 1967, grob št. 38, pri katerem avtor ni prinesel glavnika. Grob ne pripada slovanskemu kulturnemu krogu. 17 Na področju Istre, kjer se slovenska naselitev začenja nekaj kasneje, take pašne spone trajajo še dalje časa. Vzrok, da so se obdržale, je tudi me­ šanje domorodnega prebivalstva z novo doseljenimi Slovani, kar se kaze tudi v drugi materialni kulturi (B. Marušič, Nekropole VII i VIII^ stoljeća u Istri) Arh. Vest. XVIII, Ljubljana 1967, str. 333 si. (dalje B. Marusic 1967). 18 Intercisa II, str. 419, si. 92. 19 J. Werner, Beiträge zur Archäologie der Attila-Reiches, München 1956/A, str. 84 (dalje J. Werner 1956). ' 20 j Werner 1956/B, T. 6 A, sl. 1, 2, T. 9, sl. 4, 5. 15 nih predmetov zapestnica iz konca IV. in začetka V. stoletja,21 dovoljuje domnevo, da je del teh predmetov tudi v sekundarni rabi, oziroma da jih je lastnik lahko še za življenja imel za svoje premoženje. Zato tudi to grobno celoto s torkvesom vred lahko pripisujemo nekoliko mlajši dobi, kljub temu da v kulturnem pogledu ni bil več v splošni rabi. Poleg tega za datiranje groba št. 5 lahko upoštevamo čas, ko se začenjajo na vzhodnoalpskem ozemlju uveljaviti uhani s poliedrom na enem koncu ter v moških grobovih v večjem številu železne v manjšem pa bronaste ovalne pašne spone, kar se na koncu IV. in v začetku V. stoletja ni zgo­ dilo. Glede na relativno kronologijo, ki jo dajejo gradbene dejavnosti na zahodni planoti grajskega hriba,22 smo grob št. 5 postavili v čas pred zgraditvijo antične trdnjavice, oziroma v desetletja po hunskih vdorih v Poetovio in zadnje desetletje V. stoletja, tj. ko je tu po mnenju J. Kle- menca IV. gradbena faza bila v ruševinah.23 V primeri s takim datiranjem elementov groba št. 5 pa ne moremo izključiti možnosti, da sta oba moška groba'mogla nastati tudi za časa trajanja trdnjavice. Taka domneva bi bila mogoča že zaradi otroškega groba na njenem jugozahodnem oglu, za katerega je gotovo, da je nastal, ko je ta objekt še opravljal svojo .funkcijo.24 Po tem" elementu bi bilo mogoče mejo njihovega nastanka potegniti celo v prva desetletja druge polovice VI. stoletja, tj. celo do začetka slovanskega obdobja.25 Spričo teh dejstev in ne glede na to, kateri časovni fazi pripadata oba moška groba, je nedvomno, da je zahodna planota grajskega hriba poleg vseh drugih funkcij služila tudi kot pokopališče že v predslo- vanskem obdobju. Ali je tej skupini pripadalo določeno število grobov brez pridatkov ali pridatkov v obliki noža, je težko soditi.26 Tak moment se ne da do­ gnati niti z določeno grupacijo grobov, ker so nekdanji red nedvomno porušila pokopavanja, ki so se vrstila v slovanskem obdobju in pri tem celo uničila določeno število grobov. Ali sta dva moška groba pripadala kaki drugi, neslovanski kulturni skupim kot grob št. 5, je težko soditi, ker drugih ženskih grobov niso odkrili. Da so obstajali, lahko samo domnevamo, ker ne smemo pozabiti, da je bilo v navadi ropanje grobov. 21 I. Miki 1964/65, T„ si. 5. — Intercisa II, str. 421. 28 J. Klemene, Ptujski grad v kasni antiki, Dela SÀZU 4, Ljubljana 1950, str. 80 (dalje J. Klemene, 1950). 23 Ibid. str. 70 si. ' 24 Ibid. T. XII, Risba 27. 35 Do tega' časa lahko datiramo nekropole s podobnim inventarjem gro­ bov, kot so tiste ha Rifniku, Bled-Pristava I, in podobne. 26 Posebna usmeritev grobov Z—V ne daje oprijemljivih elementov za datacijo, ker se taka usmeritev poleg drugih javlja zelo pogosto. Ni izklju­ čeno, da je določeno število grobov, ki je pripadalo predslovanskemu obdobju, bilo uničeno tudi pri izgradnji antičnega kaštela, psebno na zahodni strani, kot npr. št. 315, 316, 337, 348 in dr. 16 - 2) Slovansko obdobje Po novi delitvi nekdanje »kottlaške« kulturne skupine se tudi na tej nekropoli izločajo grobovi z zaprtimi grobnimi in kulturnimi celotami.27 Na podlagi tega lahko med grobovi te nekropole ločimo določeno število karantanskih grobov ter grobov skupine s keramičnimi pridatki.28 Poleg tega, da se s svojimi elementi izloča skupina t. im. velikomoravskih gro­ bov, lahko med ostalimi grobovi zasledujemo še grobove s čisto kötta- laškim in čisto belobrdskim inventarjem poleg-takih, ki imajo elemente ene in druge skupine. Z analizo posameznih elementov v zaprtih grobnih celotah je bilo mogoče karantanski skupim pripisati štiri grobove (št. 212, 219, 263, 267). Ker so pridatki teh grobov v večini primerov delno uničeni in delno zunaj mesta, kjer bi po pravilu morali biti (št. 219),29 dajo vtis pred­ metov, ki so dospeli v grob z zasipno zemljo. V posameznih prime­ rih, kjer je celo tak element ostal nedotaknjen na mestu, dajo na pod­ lagi drugih elementov vtis, da niso pravi pridatek tistega groba, v kate­ rem so jih našli (št. 19).30 Toda ne glede na te in podobne momente je razvidno spričo ohranjenih predmetov, da je na tej nekropoli nedvomno bila zastopana karantanska skupina. ^ Vsi grobovi s karantanskimi pridatki, katerih skelete so več ali manj našli in situ, imajo določen odklon od usmeritve Z—V. Isto usmeritev je imel grob št. 19, čigar skelet je, po vsem sodeč,- prišel v to jamo se­ kundarno ter je zadržal usmeritev prvotnega groba.31 Tu sta se poleg elementov drugih kulturnih skupin našla dva obročka iz tenke žice. Njuna deformacija in fragmentirana konca bi govorila za domnevo, da sta v grob prišla mogoče slučajno. Toda mesto, kjer so ju našli, go­ vori, da sta ostala pri pospravljanju njihovega skeleta in situ v jami.32 Ta moment kakor tudi ista usmeritev groba govorita, da je bila ista jama uporabljena še enkrat za pokop drugega mrliča. Poleg omenjenih elementov so na tej nekropoli odkrili še določeno število slučajno naj­ denih predmetov, ki sodijo k tej skupini in ki so nedvomno nekdaj pri­ padali tudi grobnemu inventarju.33 Da je bilo določeno število karantan­ skih grobov uničeno, govori med drugim ohranjena glava z uhani skeleta št. 212.34 ' 27 P. Korošec 1961, str. 160. • M Ibid. Ф Tako je uhan ležal nekoliko oddaljen od mesta, kjer je morala biti glava, verižica obeska pa na kolku (J. Korošec 1950, str. 178). - 3? V tem grobu sta bila oba uhana pod glavo skeleta dn sta bila pri ponovnem odpiranju groba deformirana (V. Skrabar, Das frühmittelalterliche Gräberfeld auf Schloss- Oberpettau, Zeitschr. d. hist. Ver. f. Steiermark VIII/3, Graz 1910, str. 119 si. (dalje V. Skrabar 1910). 31 Usmeritev grobov, odkritih leta 1909, sodimo po planu (ibid. Plan nekropole). 32 J. Korošec, Staroslovanska grobišča v severni Sloveniji, Celje 1946, str. 13, si. 6. Od vseh drugih pridatkov sta samo ta dva uhana deformirana (dalje J. Korošec, 1946). 33 Ibid. si. 26 prvi in četrti. 34 J. Korošec 1950, str. 177. 2 Zgodovinski časopis \ 7 Grobovi te skupine so ležali vzhodno in severno od trdnjavice. Na tem prostoru so našli tudi njihove sledove. Kljub temu, da so bili gro­ bovi precej,daleč drug od drugega, lahko domnevamo, da je težišče ne­ kropole za trajanje karantanske skupine bilo verjetno omejeno v glav­ nem na ta del planote. Glede materialne kulture je ta skupina zastopana razen z dvema primeroma navadnega obročka iz tenke žice s kvačicama na konceh tudi še z uhanom na več zank na dnu loka. Res je, da so v enem grobu našli samo ostanke verižastega obeska (št. 263), toda glede na to, da so v grobu naleteli še na navaden obroček, lahko domnevamo, da je inventar bil bogatejši, oziroma da je verjetno vseboval tudi uhan z več zankami na "dnu loka, razen če niso bile verižice vdetè na najdenem obročku. Zanimivo, je, da na tej nekropoli niso našli nobenega drugega ele­ menta te kulturne skupine razen prstana iz groba št. 109. Dasi tudi usmeritev tega groba odstopa od smeri Z—V, ne moremo za sedaj tega groba pripisati naši kulturni skupini zaradi drugega prstana, ki so ga našli v njegovem spremstvu.35 Po splošni dataciji materialne kulture karantanskega kulturnega kroga bi lahko spadali ptujski grobovi v čas trajanja karantanske sku­ pine, oziroma bi jih lahko postavili v čas VIL do sredine ali konca VIII. stoletja.38 V oblikovnem pogledu posameznih elementov je ta skupina tesno povezana s t. im. skupino s keramiko. Tip uhanov, ki jé v teh grobovih zelo pogost, je v bistvu varianta uhana z več zankami na dnu loka. Sorodnost izdelave poleg oblikovne sorodnosti s tipom uhana, pri kate­ rem je spodnji del oblikovan v lunulo, dovoljuje domnevo, da sta nasta­ la istočasno po vzoru omenjenega karantanskega uhana ter pod vplivom sorodnih lunulastih uhanov iz plemenite kovine, ki pa niso izdelki tega kulturnega kroga.37 Glede na to, da so take priloge uhanov, narejenih v dovršeni tehniki filigrana in granulacije, tuj element, ter da import, kate­ remu bi jih lahko pripisali, ne prodira v karantanski kulturni krog, so uhani s keramičnimi pridatki kljub svoji oblikovni sorodnosti s karan- tanskimi verjetno nastali zunaj njega. Za ta moment nam prepričljivo govori tudi keramika, ki je zelo pogostna v njihovem spremstvu, katere pa karantanski krog ne uporablja.38 Na ptujski nekropoli so našli samo dva groba in situ s celimi kera­ mičnimi posodami. V grobu št. 255 je bila posoda ob levi strani glave skeleta.39 Drugi grob s keramično posodo pa je grob št. 294. Ta grob je bil uničen s pokopom mlajšega groba št. 295 in kosti z lobanjo so zbrane dokaj proti sredini jame, medtem ko je lonček ostal in situ.40 Iz tega 35 Ibid. str. 151 si. . 36 P. Korošec 1961, str. 193. — P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška slika, III. Kronologija. 37 P. Korošec 1961, str. 163 in 180. 38 Ibid. str. 160 si. . ' 39 J. Korošec 1950, str. 189. 40 Ibid. str. 195 si. - . • 18 m*^ Л^ i1^ *'^" ' vzroka so tudi pripisali tu najdeni lonček skeletu 295. groba.41 Ker pa je ta bil izkopan v nadaljevanju groba 294 in je bil lonček pomaknjen »kakih 30 cm proti vzhodu«, tj. proti uničenemu grobu 294, je razvidno, da je v resnici pripadal slednjemu.42 S tem je ugotovljeno, da je lonček v tem grobu bil ob levi strani glave skeleta, kakor v grobu št. 255. Ver­ jetno je, da je ta skelet imel še eno posodo, ki pa je bila ob tej priliki uničena in katere dno je z zasipno zemljo slučajno prišlo v grob št. 295. Kolikor pa ta fragment ni pripadal temu grobu, je verjetno bil iz nekega uničenega groba v bližini. Z uničenjem groba št. 294 sta bila deformirana tudi uhana, ki sta poleg lončka sestavljala inventar tega groba. Kažeta varianto, pri kateri je spodnji del obvit s tenko prepleteno žico.43 Glede na vse te okoliščine lahko domnevamo, da je grobovom sku­ pine s keramiko verjetno pripadal tudi grob 299, pri katerem je bil lonček nekoliko višji od samega groba. Tudi v tem primeru je lonček cel, kakor pri obeh prej omenjenih grobnih primerih. Glede te-kulturne skupine moramo omeniti še grob št. 305,44 ki je vseboval bojni nož. Tu so našli tudi manjši fragment keramike-. Glede na to, da je zelo pogo­ sto v grobovih z orožjem tudi keramika, lahko domnevamo, da je tudi ta grob vseboval kako posodo. Ker pa je grob nepoškodovan, se vsiljuje domneva, da je fragment prišel v grob z zasipno zemljo in da je v bistvu pripadal uničenemu lončku iz groba št. 294, ki leži v njegovi neposredni bližini. Zadnja domneva je videti najbolj verjetna. Po naštetih grobovih je videti, da je ta kulturna skupina pokopavala svoje mrtve po vsej planoti okoli trdnjavice. Splošna odlika te skupine, ki se je lahko dognalarna drugih nekropolah, je ta, da ne postavlja gro­ bov v vrste in da razdalja med njimi znaša najmanj 1—1,5 m celo na nekropolah, kjer je zastopana samo ta kulturna skupina. Tako razdaljo med posameznimi grobovi, kjer ni bilo vzroka za to, lahko tolmačimo s tem, da je nad vsakim grobom bila gomila.45 V naši nekropoli so tudi ti grobovi lahko imeli gomilo na površini zemlje, ker je bilo dosti razva- linskega gradiva. Te so verjetno odstranili pri pospravljanju določenega števila grobov kot posledico intenzivnejše uporabe planote zâ pokopa­ lišče. Po vsej verjetnosti je ob tej priliki prišlo tudi do nivelacije domne- vanih gomil. . , Če preidemo na splošno datacijo te kulturne skupine, sta nam za danes na naši nekropoli edini oprijemljivi element za to vprašanje uhana iz groba 294. Glede na to, da predstavljata mlajšo varianto v vrsti raz­ vojnega oblikovanja karantanskih-uhanov z več peti jami na dnu loka,48 je skupina s keramiko v tem grobu na tej nekropoli časovno zastopana s koncem karantanske skupine v splošnem. S tem bi lahko dalje skle- 41 Ibid.- si. 23. 43 Ibid. str. 196. 43 Ibid. T. si. 93. 44 V poročilu ta fragment ni omenjen, ker je bil odkrit pozneje, ko so odprli ohranjeno grudo zemlje iz tega groba. 43 P. Korošec. Zgodnjesrednjeveška slika, poglav. o skupini s keramiko. 46 P. Korošec 1961, str. 163. 2* .19 pali, da grobovi s keramiko v bistvu tudi sledijo za grobovi karantanske skupine. Spričo tega, da niso zastopani elementi te skupine ter da so obstajali tudi grobovi samo z lončkom, je morala skupina s keramiko slediti zelo hitro za karantensko. Celo glede na veliko število najdene keramike kultnega značaja lahko sodimo, da je število grobov te kul­ turne skupine bilo veliko večje od tistega, ki je bilo v bistvu odkrito. Posamezni elementi, ohranjeni na keramiki, ki so jo našli zunaj grobov in ki je nedvomno grobnega značaja, kot so vrezani križi na stenah po­ sode,47 govore, da je trajala navada o dajanju keramike v grobove zelo dolgo na tej nekropoli. Pri tem moramo upoštevati tudi to, da je bek> brdska skupina, ki je v določenem, toda dolgem času, imela svoje gro­ bove na grajski planoti in da je v splošnem ves čas svojega trajanja glede grobnega inventarja imela isto navado.48 Toda glede na odkrite grobne celote je videti, da se tu ni uporabljala tako ne v spremstvu belo- brdskih kot ne z elementi kottlaške skupine, temveč samo z elementi, ki se vežejo v karantanskem kulturnem krogu na prehodni čas med karan- tansko in kottlaško skupino. Zanimivo je, da so takih grobnih celot v splošnem do danes našli zelo malo in to na Gorenjskem,49 v Slavoniji50 in Spodnji Avstriji.51 Med drugim je s tem momentom dokazana tudi istočasnost obeh kul­ turnih skupin na tej nekropoli. Uporaba keramike kot grobni pridatek je zelo pogosta, toda omejena delno samo na določena območja. Zahodno od karpatskega planinskega venca zajema v precejšnjem številu območ­ je srednjega Podonavja in severno od tod52 ter področje Dalmacije.53 Glede našega ozemlja Dalmacija ne pride v poštev, ker gredo povezave v materialni kulturi s tem ozemljem v nasprotni smeri.54 Toda če pri tem upoštevamo širjenje grobov z uporabo keramike ter smer najdb uhanov z obvitim spodnjim delom loka, je povezava s severom najbolj verjetna. Tudi v srednjem Podonavju imajo v bistvu starejše predloge za 47 L Korošec 1950, si. 4 na str. 231, si. 12 na str. 243. 48 Tako se keramika na nekropoli Halimba razen z drugimi elementi po­ javlja z denarji kralja Salamona (Török Gy., Die Bewohner von Halimba im 10. und 11. Jahrhundert, Arh. Hung. XXXIX, Budapest 1962) kot v grobu 274 (ibid. str. 102) itd. (dalje Török Gy. 1962). 49 Verjetno sta oba uhana tega tipa na nekropoli Bled »Brdo« najdena s keramičnimi posodami, odkritimi na tej nekropoli, W. Šmid, Altslovenische Gräber Krains, Carniola 1908, str. 28 (dalje W. Šmid 1908). — Tak uhan so našli v grobu št. 4 na nekropoli Bled »Suvobor«, odkritem med vojno. 50 V.inski K. Gasparini — SI. Ercegović, Ranosrednjevjekovno groblje u Brodskom Drenovcu, Vj. Arh. M. u Zagrebu I, 1958, str. 138, T. XVII, si. 7.8 (dalje Vinski — Ercegović 1958). 51 H. Mitscha-Märheim. Das karolingische Gräberfeld von Sigharts- kirchen, N.-Ö., und seine Bedeutung für die mittelalterliche Siedlungs­ geschichte, Arch. Austriaca 13, 1953, sl. 14, 52 R. Pittioni, Das frühmittelalterliche Gräberfeld von Köttlach, Sonder­ schriften d. Zweigstelle d. deutsch, arch. Institut, Wien 1943. 5S D. Jelovina, Ranosrednjevjekovna nekropola na »Razbojinama« u selu Kašicu kod Zadra, Magistersko delo, Split 1965. 54 Paola Korošec, Problem »karantanskoketlaških« elementov, odkritih na zgodnjesredjeveških nekropolah zahodne Dalmacije, v rokopisu. 20 lunulasto oblikovanje spodnjega dela uhana55 pa tudi za verižičaste pri­ veske ria njih.56 Za povezavo med tema področjema bi govoril delno enak keramični razvoj t. im. »gradiščanskega«' tipa ter nekatere keramične ob­ like med ptujskograjskim gradivom, ki se veže s področji severno od srednje Donave.57 Po številu elementov in grobov pripada največji del gradiva köttla- ški in belobrdski kulturni skupini, vendar glede čistih zaprtih kulturnih celot prištevamo kottlaški skupini le relativno majhno število (št. 19, 115, 236, 295, 325). V teh grobovih so v glavnem zastopani obročki s ko­ nusi na konceh, v manjši meri pa gravirani in emajlirani uhani. Poleg teh grobov obstoji še določeno število zaprtih grobnih celot, ki vsebujejo poleg kottlaških tudi posamezne belobrdske elemente, kot so S obročki. Za obročke tega tipa tako za zahodno kot za vzhodno varianto je danes ugotovljena splošna kronologija, ki datira njihove pojave na posameznih področjih v krogu posameznih skupin.58 Glede na to kronologijo bi bi­ lo zanimivo za naše ozemlje dognati;59 kdaj in v kateri kulturni skupini je prišlo do sprejetja S obročka zunaj karantenskega kroga in kdaj je nastal' vzhodni tip tega obročka. Glede na to, da je kottlaška skupina v svoji starejši razvojni oblikovni fazi poleg drugih karantanskih ele­ mentov obdržala na uhanih petljo in kvačico, katere pa pod vplivom ali s prevzemanjem kulturnih elementov vzhodnega kroga opušča, se odpira vprašanje, ali predstavljajo S" obročki brez kvačice, ki so v pre­ hodni fazi karantanskega kulturnega kroga imeli ta element v zaprtih kottlaških najdbah, belobrdski ali kottlaški element; Domnevati mo­ ramo že glede na preoblikovanje luničastega uhana v zvezi s temi ele­ menti, da je te istočasno tudi navaden obroček izgubil ter da nekateri primeri tega tipa obročka ne pomenijo vedno belobrdskega elementa, temveč čisto kottlaškega. Na naši nekropoli se S obroček pojavlja v ne­ kaj variantah. Poleg tiste s petljo, pri kateri je žica obroča zvita v S obliko, obstoji še varianta, v kateri je žica s kovanjem samo delno splo- ščena in je petlja zvita iz široko skovanega konca. Razlike med posa­ meznimi obročki ni samo v načinu oblikovanja petlje, temveč tudi v njeni 55 Par uhanov iz groba št. 83, ki nedvomno poleg drugih elementov sodita v periodo VIL. stoletja in predstavljata delo »bizantinskih« obrtnikov (Laden- bauer — H. Orel, Das baierische Gräberfeld an der Traumündung, Wien — München 1960, str. 46, T. 7, grob 83/9, T. 22, 44. - 56 Ti se na tem območju pojavljajo že v prvi polovici V. stoletja in tudi v slovanskem obdobju. 57 Posebno majhna skodelica (J. Korošec 195Ö, si. 16 na str. 251, T. si. 14, str. 256) se lahko veže na zahodnoslovansko keramično skupino. 58 Izčrpno o tem vprašanju prinaša vso literaturo N. Miletić, Slovenska nekropola v Gomjenici kot Prijedora. GZM XXI/XXII, Sarajevo 1967, str. 118 si. (dalje Miletić N. 1967). — Poleg tega moramo omeniti, da se tudi v Halimbi z S obročki pojavljajo v III. fazi naselitve, ki je datirana z novci, kot so gro­ bovi št. 412 iz tretje četrtine XI. stoletja (Török Gy. 1962, str. 108). 59 Zanimiv je pojav takih obročkov v grobu št. 4 na nekropoli na Blej­ skem'gradu, ki — po vsem sodeč — gre v starejšo fazo te nekropole. A. Valič, Staroslovansko grobišče na Blejskem' gradu, Situla 7, 1964. 21 velikosti in obroča samega. Glede datiranja teh elementov obstaja ve­ liko mnenj, ravno tako kot za določanje lokalnih variant.60 Naše grobišče ima v tem pogledu nekaj zelo zanimivih momentov ne glede na to, da na vse te variacije razen široko kovane petlje naletimo pri analognih obročih zahodnega tipa, oziroma pri tistih, ki imajo po­ leg S petlje še kvačico. Tako so v posameznih grobovih, kjer so v za­ prtih najdbah elementi obeh skupin, npr. v spremstvu luničastih emajli­ ranih uhanov, poleg S obroča z navadno petljo še obročki s spiralno petljo in kvačico (grob št. 143, 338)61 ali pa S obroček in samo obročki s konusi na konceh (grob št. 122)62 ali obroček z nekoliko širšo S petljo s prstanom, ki kaže na starejšo tradicijo (grob št. 323) °3 in podobno. Spričo takih momentov kaže, da skupini, ki naj bi pripadala čisti kottlaški kulturi, lahko pripišemo še nekaj grobov s takimi elementi, ki so značilni ne samo za belobrdski, temveč tudi za širok krog raznih slovanskih kultur, med njimi tudi v kottlaškega. Poleg skupine grobov, ki jo prištevamo kottlaški skupini, je določeno število grobov, katerih inventar nasprotno kaže čiste elemente belobrd- ske skupine. Taki grobovi vsebujejo poleg S obročkov še grozdaste uha­ ne, torkvese in velike ogrlice biserov in dvodelnih bronastih priveskov. Uhani z grozdastim priveskom so vsi liti v bolj ali manj dobri zli­ tini bakra z drugimi kovinami. Samo litje je bolj ali manj precizno narejeno ter na podlagi tega z bolj ali manj jasno ohranjenimi primar­ nimi oblikami svojih predlog.04 Na mnogih primerih je videti, da je litje sekundarno, tj. da so narejeni po kalupu, odtisnjenem že po odlitku. Po dveh različno oblikovanih predlogah razlikujemo tudi dve varianti in to z enim in z dvema okrasnima venčkoma na spodnjem loku uhana. Posebni varianti sestavljata pri tem uhanu tip s spodnjim delom v ob­ liki' perforirane lunule ter tip z razčlenjenim zgornjim delom- vertikal­ nega priveska z dvema krakoma.65 Na grajski nekropoli se v zaprtih grobnih celotah pojavljajo ti ele­ menti v spremstvu bronastega torkvesa, pri katerem po številu žic, iz katerih je narejen, razlikujemo več variant, od kottlaških elementov pa v spremstvu obročkov s konusi na konceh, luničastih graviranih in emajli­ ranih uhanov ter emajliranih fibul. Vse naštete variante posameznih elementov, ki so bistvene za belobrdski kulturni krog, so v splošnem časovno zajete v razdobje X. in XI. stoletja,69 kottlaški pa v IX. in prvi polovici X. stoletja.67 Če tako kronološko delitev uporabimo za zgoraj naštete najdbe obeh kulturnih skupin, je jasno, da sodijo v drugo po­ lovico IX. stoletja čisti kottlaški grobovi.68 Sem bi lahko prišteli še tiste 60 J. Korošec 1950, str. 56. 61 Ibid. T. si. 28, 102. ' 63 Ibid. T. si. 24. 63 Ibid. T. si. 100. 64 Ibid. str. 65 si. 65 Ibid. T. si. 19. 66 J. Korošec 1946, str. 110 si. — J. Korošec 1950, str. 119 si. 67 L, Niederle, Rukovet slovanske archeologie, V Praze 1931, str. 166. 68 P. Korošec 1961, str. 192 si. 22 \ grobne celote, ki vsebujejo poleg kottlaških elementov še obročke z S petljo, čemur ne bi nasprotovali, tudi če bi bili ti sprejeti iz vzhodnega območja.69 V nadaljnjem razdobju pa z oblikovanjem elementov belo- brdskega kroga ti počasi prodirajo s svojimi vodilnimi elementi v krog kottlaške skupine, kot so uhan z grozdastim priveskom, torkves in po­ dobno. Dognano je, da v mnogih'lokalnih kulturnih podskupinah belo- brdskega kroga nisò vedno zastopani vsi njeni elementi.70 Tako tudi med ptujskograjskim gradivom ni zapestnic, celo niti ne v grobovih s čistim belobrdskim inventarjem. Za te grobne celote imajo nedvomno kronološki pomen pojavi velikih, bogatih ogrlic z dvodelnimi priveski. V zaprtih kulturnih celotah tè vrste pa ni več sledu kottlaških elementov (grob št. 181, 208). Spričo dejstva, da se taki priveski postavljajo v konec X. stoletja kot element, ki ga je belobrdska skupina sprejela iz sklada materialne kulture, ki so ga na zahodu od karpatskega planinskega venca prinesli Madžari,7.1 je razvidno, da s pojavom teh elementov nehajo biti v rabi kottlaški pridatki. Poleg omenjenih kulturnih skupin, ki so zastopane na, nekropoli Ptujskega gradu, zbuja posebno pozornost s svojo fakturo, z bogatimi oblikami in dragocenimi kovinami, iz katerih so ti predmeti izdelani, ne­ dvomno skupina, ki jo po njenem značaju imenujemo velikomoravsko.72 Grobovi te skupine sestavljajo zaprte kulturne celote in ves čas svojega trajanja nimajo v svojem inventarju drugih elementov. Ta mala skupina grobov (št. 341, 350, 355 in 367) v glavnem zavzema del grobišča na za­ hodu od trdnjavice, z izjemo nekaterih izmed njih (gsob št. 32) jo na­ hajamo tudi na vzhodnem delu. Vsi ti grobovi se odlikujejo z določenim številom predmetov, ki so kulturno med seboj povezani. Med njimi so poleg znanih nakitnih elementov tudi majhni noži; ti istočasno kažejo na povezavo z drugimi elementi, ki pa ne sodijo samo v to kulturno skupino, oziroma imajo lastnosti belobrdske kulturne skupine.73 To so v glavnem elementi, ki se lahko stavijo, kot smo videli, v čas pred X. stoletjem. Tipi uhanov, ki so značilni za to moravsko skupino grobov, so analogni tistim z ozemlja severno od srednje Donave. Tu so oprede­ ljeni kot bizantinski in se po grobovih sodeč na tem območju obdržijo dosti dolgo.74 Glede na datacijo posameznih grobnih celot tega ozemlja pa se vežejo z inventarjem, datiranim s časom med zadnjo tretjino IX. in začetkom X. stoletja.75 V teh grobovih so tudi bakreni pozlačeni gumbi «-' Pri tem moramo upoštevati obroč z večkrat zvitimi petljami v S obliki, ki v bistvu predstavljajo eno varianto obroča z navadno S petljo. Glede na te momente ter glede na datiranje tega obroča na velik omoravskih nekro- polah od sredine IX. stoletja dalje (V. Hruby Stare Mesto — veldkomoravské pohrebište »na Valàh«, Praha 1955, str. 229). (dalje V. Hruby 1955). 70 N. Miletić 1967,- str. 141. 71 Z. Liptâkovâ, Dve pohrabiska z X storočia na juhozâpadnom Sloven­ sku, Studijné Zvesti AUSAV 14, Nitra 1964, str. 237 si. 72 P. Koročec 1966, str. 179 si. • 73 Ibid. tu omenjeni grob 239. 74 V. Hruby 1955, Tabela za oblike uhanov na str. 229. 75 Ibid. str. 238. 23 / / z rastlinskimi in drugimi stiliziranimi motivi, ki ne glede na datacijo . madžarskih najdb spadajo v isti čas.76 Če na koncu vzporedimo kronologijo drugih kulturnih skupin, za­ stopanih na naši nekropoli, se pojavi ta skupina v istem času kot kött- laška oziroma se je kottlaška lahko pojavila celo pred moravsko sku­ pino. S tem bi lahko prekinila obstoj kottlaške. Sodeč po kottlaških elementih v mlajših fazah pa je nedvomno živela vzporedno z njo. Vsi doslej obravnavani kulturni in kronološki momenti v zvezi z materialno kulturo ptujskograjske nekropole, razen skupine s kerami­ ko, so vezani izključno na pridatke v ženskih grobovih. V moških gro­ bovih, kolikor ne vsebujejo kakega prstana ali podobnega predmeta, se glavni inventar omejuje samo na pridatek v obliki noža. Ne glede na njegovo delitev na navaden in bojni nož, ki pri najdbah v naših gro­ bovih ni tako izrazita, v splošnem ti grobovi ne dajejo dovolj elementov, na podlagi katerih bi se lahko na tej nekropoli kulturno in s tem tudi kronološko opredelili. Edini primer te vrste na naši nekropoli, ki odstopa od drugih, je damasciran nož iz groba št. 155. Glede na rabo te tehnike, ki se običajno uporablja samo za meče, ter glede na možnost daljše tra­ dicije nož kronološko lahko postavimo v starejšo časovno fazo karan- tanskega kulturnega kroga, s tem da ne izključujemo možnosti, da* je lahko bil v rabi še v prehodnem času, tj. do prve polovice IX. stoletja.77 Večje število damasciranih nožev in stiletov je znano iz poljskih in ruskih najdb. Na teh področjih se pojavljajo v naselbinskih plasteh, ve­ činoma v mestih, in so datirani z X. doXII. stoletjem.78 Moravska sku­ pina se v splošnem s svojimi elementi veže na krog sekanega srebra, ki zajema tudi poljska in ruska področja. Po tem bi lahko sklepali, da tudi ta grob pripada skupini, ki je na naši nekropoli v ženskih grobovih povezana z moravskimi elementi. Temu pa nasprotuje dejstvo, da da­ masciranih nožev niso odkrili v velikomoravskem kulturnem krogu, pa tudi njegova oblika. Tako npr. pri analizi vseh oblikovnih elementov opazimo, da se razlikuje od poljskih in da se razen vzdolžnih kanelur na obeh straneh rezila tesno veže z drugimi noži naše nekropole. Od vzhodnih primerkov ga posebno loči veliko krajši trn za ročaj ter ozek trn in rezilo. Ne glede na pojav takih nožev na omenjenih območjih je naš damascirani nož lahko nastal drugod, mogoče celo na območju Ptuja, kar pa je danes še odprto vprašanje.783 76 Ibid. str. 208 si. 77 P. Korošec 1965/66, str. 96 si. 78 Wl. Holuhowiez, Opole w wekach X—XII, Katowice 1956, str. 151 si., si. 58. 78a Glede oblike je naš primer identičen nožu, odkrtem v grobu št. 1 na nekropoli Wien XIII, Unter St. Veit v spremstvu kresila, dveh spon, jajčasto ovalnega lončka, ornamentiranega z valovnico ter manjšega bodala — noža, ki je označen kot britev. Čeprav avtor poročila ne omenja nekih posebnosti na nožu, je na fotografiji videti, kot da bi bil damasciran (Neumann A., Zu dem frühgeschichtlichen Gräberfeld in Wien XIII, Unter St. Weit, Öster­ reichische Zeitschrift für Kunst und Denkmalpflege XVII/4, Wien 1963, str. 145 si., si. 181 e)-. 24 Med moškimi grobovi so odkrili tudi štiri grobove (št. 123, 149, 163 in 297), katerih pridatki so bile ostroge.79 • Nekaj ostrog je bilo tudi med slučajnimi najdbami, po čemer lahko sodimo, da je te vrste grobov moralo biti več. Po bojnih nožih ter po posameznih momentih na osteološkem gradivu lahko sodimo, da so ti grobovi pripadali bojevnikom in da se lahko povežejo z grobovi, ki so vsebovali samo bojne nože.80 Glede prostora, na katerem so jih odkrili, se ta več ali manj ujema s tistim, na katerem so grobovi z bojnimi noži, tj. zavzemajo prostor, ki je večinoma južno, manj pa severovzhodno od trdnjavice. Naši primeri ostrog sodijo med variante, ki so bile verjetno pritr­ jene na obuvalo in ne posebej z jermenčki, ker v njihovem spremstvu niso našli nobene spone ali" podobnega predmeta. Pripisujejo se glede na pritrjevalno deščico dvema tipoma. Bogato ornamentirane ostroge v naših krajih so našli na ozemlju Dalmacije in na področjih, ki so bolj ali manj kulturno povezana z njo zunaj tega ozemlja.81 Posebno veliko število ostrog je znano iz veliko- moravskih grobov, ki so glede na posamezne elemente našim najbolj podobne.82 Časovno spadajo naši tipi ostrog v IX. stoletje.83 Posebno pomembno za kulturno opredelitev naših grobov te vrste je dejstvo, da se na grobiščih karantenskega kulturnega kroga niso do­ slej pojavile najdbe te vrste. Ravno tako jih tudi ne pozna belobrdska E. Salin, zahvaljujoč analizam, ki so naredili CNRS, La Chambre syn­ dicale de la Sidérurgie, Univerza Nancya,. ter Arh. društvo Lorrainea idr., je prišel do sklepa, da je damasciranje značilno že za latensko obdobje na področju Porenja in,Podonavja posebno pa v Noriku, kjer so bogata najdišča železnega minerala z velikim odstotkom mangana. Ve se, da so se v teh kra­ jih okoli leta 200. posamezni kovači — romanizirani Kelti — podpisovali na damasciranih mečih, ki so bili exportirani v skandinavske dežele. Rimljani so v pokrajinah noričkih Alp imeli svoje kovačnice v IV. stoletju. Izdelovale so za konjenico damascirane meče in sekiro tipa fraciska (ena je najdena tudi na Magdalenski gori v Koroški), za pehoto pa damascirane bojne nože (Archeologia — Jan./Feb. 1967, No. 14). Čeprav za danes samo domnevamo, da alpski Sloveni niso uporabljali tako predelavo železa, ne moremo popol­ noma izključiti domnevo, da niso v Karantaniji taki kovači obstajali, posebno ker ne vemo ali naš bojni nož predstavlja osamljen primer. Končno, če je res unikat, ni izključeno, da predstavlja bojni plen ali da je na drug način pridobljen predmet. 79 J. Korošec 1950, str. 100 si. 80 Posebno zanimiva sta grob št, 162, ki je imel skelet z začeljeno veliko rano na lobanji, in grob št. 125, čigar skelet je imel zaceljene frakture na dolgih kosteh udov (ibid. str. 160, 154). 81 V zadnjem času je S. Pahič objavil par ostog iz Starega grada pri Slovenjem Gradcu( Naši kraji v zgodnjem srednjem veku, v 720 let Ravne na Koroškem. Mestna konferenca SZDL Ravne na Koroškem 1968, str. 39) iz groba št. 43, ki ga pripisuje fevdalni dobi. Tu moramo omeniti, da je • grob usmerjen, sodeč po planu, z glavo na sever, po čemer bi spadal v skupino grobov, ki po avtorju sodijo v pozno antiko. 82 D. Bialekovâ, Vel'komorovsky hrob z Hornych Motešic, Studijné Zve­ sti AUSAV 6, Nitra 1961, str. 284, si. 1 in tam vsa omenjena najdišča za kom­ paracijo. — J. Korošec 1950, str. 102. 83 V. Hruby 1955, str. 182 si. 25 / skupina. Glede tipološke povezave in posebno glede kronološkega mo­ menta bi prisodili te grobove grobovom z nakitom, ki vsebujejo že ome­ njene velikomoravske elemente.833 Analize posameznih elementov so pokazale, da tu raziskani grobovi pripadajo ne samo večjemu številu kulturnih temveč tudi raznim ča­ sovnim horizontom, ki istočasno dovoljujejo tudi bolj precizno krono­ logijo o uporabi zahodne planote grajskega hriba v pokopališčne^ na­ mene. Upoštevajoč determinacijo posameznih grobnih celot so prvič za­ čeli na planoti pokopavati že sredi druge polovice V. stoletja. Po vsej verjetnosti niso pokopi na tem prostoru v tej fazi mogli biti številni in tudi glede dejavnosti, ki so jih tu dognali, planota v tem času ni bila določena v izrazito pokopališčne namene. Tudi pokopi, ki jih pripisu­ jemo času obstoja in uporabe trdnjavice, so verjetno bili čisto slučajni, tj. nastali so po potrebi. Moramo pa domnevati, da so lahko nastali tudi s tem namenom, tj. da je bilo mesto na tej planoti že tedaj določeno za pokopališče, kar bi bilo odvisno od časa, ki naj bi pretekel med uni­ čenjem trdnjavice in začetkom slovanske naselitve. Po materialni kulturi grobov, ki smo jih pripisali predslovanski na­ selitvi, je mogoče soditi, da so njihovi nosilci lahko pripadali germanskim plemenom, ki so prodirala s Huni preko Panonije tudi v druge pokra­ jine. Tako npr. starejši elementi groba št. 5 kažejo na elemente ger­ manskih ljudstev, ki so v tem času lahko bila celo romanizirana. Ravno tako lahko tudi skirske elemente tega groba, ki jih zasledujemo že v IV. stoletju na srednji Donavi84 ali v prvi- polovici V. v južnih ruskih stepah, od koder jih končno od sredine istega stoletja85 spremljamo daleč na zahod, štejemo med starejše elemente poleg tistih, za katere se sodi, da so gotski. Že ta različnost elementov enega samega groba najbolj na­ zorno priča o sestavu ljudstev, ki so s hunskimi prodori izzvali premike različnih plemen tudi na vzhodnoalpsko ozemlje, vključno Ptuj in nje­ govo najbližjo okolica- Da je tudi mnoge elemente, ki so jih prinesla razna ljudstva z vzhoda v času prve polovice in okoli sredine V. sto­ letja,86 v drugi polovici istega in v prvi polovici naslednjega stoletja pre-. vzelo celo prebivalstvo, ki je bilo ali se je že štelo za domorôdno, nam najbolj priča, dokaj enotna materialna kultura drugih riekròpol tega časa. Da je tako prebivalstvo naseljevalo kot vsa druga antična mesta tudi Ptuj, je nedvomno. Slovanska naselitev je prinesla v materialno kulturo nove elemente, ki so grobnim inventarjem dali popolnoma drugačen ' videz. Toda ta asa y grobu št. 357 so najdeni ob desnem kolku fragmenti železne zaponke (Inv. št. 559), ki je popolnoma razjedena od rje, ob levem pa fragmenti ne- . znanega »železnega predmeta« (J. Korošec 1950, str. 209, si. 111). Pri na­ tančnem pregledu železnih fragmentov, najdenih z leve strani skeleta, se lahko sluti, da je predmet imel majhno cevčico. Ni izključeno, da je fragment pripadal majhnemu enkolpionu, podobnemu primerom iz velikomoravskih grobov. 84 M. Alföldi Intercisa II, XI. Scmucksachen str. 85 P. Korošec 1968 str. 290 si. - 86 I. Mikl-Curk, 1966. 26 sprememba se na grajski planoti ne odraža v enotni materialni kulturi. Pri tem je najbolj zanimivo, da niti en grob ne kaže elementov neke prehodne faze ali prehodnih oblik, ki bi vezale čas pr.ed slovansko na­ selitvijo in po njej. Najstarejša slovanska naselitev se kaže z materialno kulturo dveh istočasnih skupin, ki po svojih elementih nedvomno govorita o'obstoju dveh plemenskih skupin. Ali so se nosilci karantanske skupine hitreje umakniti s tega področja in ali so se stopili z nosilci skupine s keramiko, danes lahko samo ugibamo. Verjetno, da je prišlo do zlitja, za kar bi sicer samo delno govorili elementi skupine s keramiko, delno pa to, da so na tem ozemlju bili močnejši od karantanskih nosilcev. Za to bi go­ vorilo veliko število kultne keramike neglede na to, ali je vsa predstav­ ljala grobni inventar, ali pa je služila^v druge kultne namene. Tudi to, da ni pridatkov razvitejših oblik karantanske skupine, nam govori,87 da v tem času ptujsko ozemlje ni bilo zajeto ves čas njenega trajanja v nje­ no kulturno območje. Zato tudi ponovni pojav elementov tega istega kroga v obliki kottlaških pridatkov sili k domnevi o ponovni zasedbi te naselbine z nosilci karantanskega kulturnega kroga. Veliko večje šte­ vilo zaprtih grobnih najdb te kulturne skupine, posebno pa nadaljnji dotok njegovih elementov v materialno kulturo novih nosilcev na tem področju ne samo da potrjujejo, da se ti pojavi morajo povezati z dose- litvijo, temveč tudi, da so zveze z ozemljem karantanskega kulturnega kroga ostale še kasneje zelo močne in žive, kljub že delno medsebojnemu zlitju nosilcev obeh kulturnih krogov. V nasprotju s tem pojavom pa kottlaška ne sprejema od skupine s keramiko nobenih elementov. Ravno tako ostane zaprta za elemente velikomoravske skupine, s katero je ži­ vela istočasno'. Toda videti je, da je tudi velikomoravska skupina ostala zaprta za sprejemanje elementov kottlaške kulturne skupine. Po številu grobov in datacije elementov grobnih pridatkov so pripadali njeni no­ silci samo eni generaciji. Ker ni bila še naprej povezana s svojim kul- . turnim krogom, ni bilo priliva niti te vrste kulturnih elementov. Čeprav se elementi velikomoravskega kroga vežejo, kot smo že ome­ nili, na kulturni krog, ki se je širil severno od srednje Donave, moramo domnevati, da na ozemlje Ptuja prihajajo z območja Panonije ne glede na to, da so tam take najdbe odkrili, v relativno majhnem številu. Te najdbe datirajo v IX. stoletje. Da so na ptujsko ozemlje te grobne najdbe prišle s panonskim posredovanjem, nam govore zaprte grobne celote,, ki vsebujejo elemente moravskega značaja, in tiste, ki so vezani za belo- brdski kulturni krog. Tako npr. v grobu št. 225 v spremstvu prstana, ornamentiranega s prepletom in s tremi granulami ob vsaki strani ro­ zete, je grozdast uhan značilen za panonsko ozemlje. V grobu št. 239 poleg okovja in nožka, ki nedvomno sodi med elemente z moravskega ozemlja, vsebuje še S obročke ter zvončast privesek.88 Ta zadnji ele- 87 Med te lahko štejemo uhane z vertikalno vdeto jagodo, okrogle, plo­ ščate fibule in podobno. 88 P. Korošec 1966, str. 182, si. 11. 27 ment, ki je datiran z 8. stoletjem, je posebno značilen za nekropole Panonije.89 Že sama ta dva groba zbujata domnevo, da so moravski elementi bili v stiku s kulturno skupino Panonije preden so dosegli območje Ptuja. Poleg dejstva, da večji del grobov te nekropole pripada določeni varianti belobrdskega kroga, ki vsebuje vrsto elementov, katerih izvor je moč povezati samo s sodelovanjem elementov moravskega kroga, ter odsot­ nost zapestnice v nakitnem inventarju izpričuje, da je to ozemlje, ki je posredovalo te elemente v 10. stoletju, bilo zunaj ožjega območja mo­ ravske skupine. Tako ozemlje je lahko bilo samo tisto, na katerem so se posamezni moravski elementi dalje razvijali in oblikovali poseben kul­ turni habitus. Če sprejmemo domnevo nekaterih arheologov glede nastanka posa­ meznih elementov, ki so značilni za vzhodne predele, je nedvomno, da so belobrdski elementi dela grobov naše nekropole v tesni povezavi ' s kulturno skupino, ki je na začetku X. stoletja oblikovala svoje ele­ mente na zahodnem delu Panonije. Ker pa se specifični velikomöravski elementi niso dalje razvijali na ptujskem ozemlju, menimo, da so v bistvu nadaljevanje te skupine prav ti »belobrdski« grobovi, ne glede na to, da so s posredovanjem panonskega ozemlja tu sekundarnega izvora.90 Čeprav se ti elementi na naši nekropoli vlečejo vse do konca obstoja tega kulturnega habitusa, pojav elementov v njegovi mlajši fazi, ki ima madžarski izvor, nakazuje stalen in nepretrgan kulturni dotok z ozemlja Panonije na naše območje. Da so nosilci te kulturne skupine kljub pri­ sotnosti omenjenih elementov in kljub domnevi o integracijskem pro­ cesu znotraj tega panonskega.kroga, je pa pomembna odsotnost drugih elementov madžarskega kroga, ki so značilni za njegove najdbe v kar- j, patskem bazenu v X. stoletju. ji Iz vsega, kar se je lahko doslej ugotovilo v zvezi z nekropolo na ; grajskem hribu v Ptuju; je bilo razvidno, da se je zahodna planota upo­ rabljala za pokope že v predslovanskem obdobju. Glede na število ohra- ' njenih grobov bi lahko sklepali, kot smo že omenili, da so ti bili samo slučajni. Toda glede na dejstvo, da danes ne vemo, do kam je segala I j ' antična nekropola tega dela Poetovia v smeri hriba, zlasti pa po nje- •( govern pobočju, ostane to vprašanje odprto. Za problem nastanka ne­ kropole na zahodni' grajski planoti mogoče vnaša nekaj več jasnosti j izmed antičnih nekropol z območja Poetovia tista, ki se je širila vzdolž II Prešernove ceste. Njene najbolj zahodne najdbe so ugotovili že na za- \ četku te ceste pod grajskim hribom. Tako je po vsej verjetnosti temu j delu nekropole pripadal nagrobnik nekega vojaka aH veterana XIII. 11 Gemine legije, ki so ga izkopali iz Drave pod današnjim zaporom.91 89 Agnes Sós, Üjabb avarkori Metek Csepel-Szigetröl, Különlenyomat az Arch. Ért. 1961, str. 51, si. 19/11, 20/7. 90 B. Dostâl, Das Vordrängen der grossmährichen materialen Kultur in die Nachbarländer, Magna Moravia, Sbornik k 1100. vyrpci prichodu byzant- ske mise na Morave, Praha 1955. str. 382 si. 91 Blatt Ptuj, str. 31. 28 , Posamezne najdbe, odkrite pod hribom na tem mestu92 dajejo slutiti, da se je z nekaterimi grobovi ta nekropola širila v višini omenjene ceste tudi po južnem pobočju navzgor.93 Glede na najdbe grobov iz mlajše' antične faze v neposredni bližini hriba lahko domnevamo, da omenjeni grobovi na zahodni planoti niso posamezni pojavi v splošnem na tem kraju, temveč da so samo del antične nekropole, ki se je raztezala in je bila ugotovljena na tem delu Poetovia. Glede na indicije, ki govorijo, kot smo že na začetku omenili, da se je nekropola nedvomno širila tudi zunaj danes omejenega prostora na planoti in po južnem pobočju navzdol, je nedvomno, da pokopi na tej grajski terasi prostorno predstavljajo v bistvu samo mlajši odsek omenjene antične nekropole. Načeto pokopavanje pod hribom se je kon­ tinuirano nadaljevalo po hribu navzgor in na njegovi planoti skozi vse naslednje periode in faze do XI. stoletja. Taka kontinuirana prostorna uporaba istega pokopališčnega mesta je nedvomno povezana več ali manj tudi s kontinuiranim naselbinskim prostorom. Na vprašanje, kje so ležale naselbine,' katerih prebivalci so pokopavali svoje mrtve na tem delu grobišča, bi lahko brez tveganja odgovorili, čeprav ni v tej smeri še nič raziskanega, da je lahko bila če ne na mestu, kjer je bila antična, vsaj v njeni-neposredni bližini. Glede na mnenje prof. Klemenca, da je grajski hrib bil po vsej verjetnosti v nemirnih časih preseljevanja narodov refugij,94 in je del naselbine če že ne prej zanesljivo v slovanski fazi bil tudi na njegovem vrhu. Omenili smo že, da predslovanskim grobovom ne moremo določiti etnične pripadnosti, zato se moramo zadovoljiti s trditvijo, da so tu bili pokopani tudi pripadniki tistih ljudstev, ki so v času selitve narodov ali že živeli ali se od drugod pojavili na ozemlju Poetovia.95 Nasprotno temu obdobju je najstarejša slovanska naselitev na tem območju povezana s karantanskimi Slovani. Čeprav v svoji začetni fazi ni bila tako močna, je poleg pojava drugih slovanskih nosilcev prisotna do konca grajanja njenega kulturnega kroga. Ta dejstva govorijo o po­ vezavi Poetovia s Karantanijo v zgodnjem srednjem veku. Istočasno ne moremo zanikati tudi njegove povezave v tem času, ki jo kaže gradivo z vzhodom. Pot prodiranja teh vzhodnih elementov, ki jo je pripravila v najstarejši slovanski fazi skupina s keramiko, je bila tako ukoreninje­ na in tako izrazito močna, da tudi v naslednjem obdobju ni bilo ovire za impulze s te strani, ki niso bili samo kratkotrajni pojavi, temveč so, kot smo videli, dali osnovo za nadaljnje kulturno oblikovanje Ptuja. V primerjavi z njimi moramo pojav velikomoravske države na tem 92 Ibid. str. 40. ' 93 Ibid. str. 32 si. 94 J. Klemene 1950, str. 78 si. 95 Nedvomno so zelo ozko povezani s prebivalstvom, ki nam je zapustilo svoje grobove na Rifniku, posamezni grobovi tudi na nekropoli pri farni cerkvi -v Kranju, na nekropoli Bled-Pristavi I itd. 29 ozemlju,96 od koder se je del prebivalstva predvsem iz krogov višjih družbenih plasti razselil in med drugim priselil tudi v Ptuj. Nadaljnji dotok s te strani je nedvomno povezan z nevarnimi časi, ki so nastali z vdiranjem madžarskih čet v karpatsko kotlino. Da je tedaj veliko slovanskega prebivalstva zbežalo v razne dežele celo na vzhodnem delu balkanskega polotoka, govore pojavi posameznih elementov kulturnih skupin, ki so se oblikovali po razpadu avaroslovanske državne tvorbe na ozemlju karpatskega bazena. Résumée LA NÉCROPOLE DU MOYEN AGE DE PTUJSKI GRAD Ce matériel trouvé à Ptujski Grad dans la vaste nécropole du Haut Moyen Age fait partie de celui, destiné à paraître prochainement sous forme de cata­ logue. L'ensemble des travaux effectués dans notre pays et,à l'étranger et por­ tant sur certaines trouvailles qui révèlent de nouveaux aspects culturels et chronologiques du Haut Moyen Age autorise une nouvelle analyse du matériel de Ptujski Grad. Cette dernière mis à jour quelques divergences par rapport à la première monographie consacrée à ce sujet. Il semble "donc utile avant la parution du catalogue d'examiner quelques points particulies qui ne pouvaient apparaître lors de la première publication. Un certain nombre de sépultures (No. 5, 86, 87) semblent appartenir, si l'on en juge d'après leur inventaire, à la période pré-slave. Elles sont équipées d'offrandes, dataient de là fin de l'intrusion des Huns, et durent jusqu'è la fin du la deuxième moitié du Vlème siècle. Certaines d'entreselles ont été découvertes sur la pente sud de la colline, ce qui justifie l'idée de l'auteur d'une nécropole re­ présentant en fait la prolongation le cimetière antique qui se situe le long de l'actuelle rue Prešernova. La période slave se divise en plusieurs groupes culturels. L'auteur en différencie d'abord une qui appartient à la Grande Moravie et qui, apparemment, n'est pas tochtone. Le reste du matériel provient du cercle culturel de Carinthie — c'est-à-dire du groupe carinthien et du groupe köttlach — du groupe avec céramique et de la culture Belobrdo. La plate-forme qui coupe la pente de la colline et la pente elle-même ont été soumises à certaines modifications et applanissements au cours desquels les ensevelissements anciens ont été partiellement détruits. Il est par exemple certain que le squelette trouvé dans la tombe No. 19 a été enterré. immédia­ tement au-dessus d'une tombe plus ancienne. Parmi le matériel de cette dernière on trouve également deux boucles d'oreilles déformées. On peut recourir à une explicaton de cette nature pour la tombe 294 qui appartient au groupe avec céramique. Elle aussi a été détruite par un enterrement plus récent qui correspond à la tombe No. 295 du groupe köttlach. Un petit vase trouvé dans"" cet ensemble de tombes semblait appartenir à la sépulture No. 295. L'auteur attribue aussi la tombe No. 299 au groupe avec céramique et pense que le vase trouvé à cet endroit n'a été que déplacé, ce qui explique sa présence dans la couche supérieure. La distancé entre les tombes et leur disposition dans les différentes nécropoles permet à l'auteur de conclure que les sépultures 96 Âgn. Sós, Die Ausgrabungen Géza Fehérs in Zalavâr, Arch. Hung. XLI, Budapest 1963, str. 59, T. XL VIL Âg. Cs. Sós, Wykopaliska w Zalavâr, Slavia Antiqua VII, 1960, str. 235, si. 17. 30 de ce groupe étaient surmontées d'un petit tertre. Du point de vue chrono­ logique, ce groupe a probablement duré relativement longtemps sous l'influ- enee du groupe slave oriental — comme c'est le cas en Panonie, etc... — et ceci en dépit du fait qu'il suit immédiatement le groupe carinthien et quii n'apparaît pas avec les éléments Belobrdo. Le groupe köttlach apparaît en même temps que le groupe avec la céramique après le groupe carinthien. 11 se mêle assez vite à celui de Belobrdo. C'est la raison pour laquelle la question reste ouverte de savoir auquel des deux groupes appartient la boucle en b. Chronologiquement, le groupe köttlach englobe la période de la deuxième moitié du IXème siècle juqu'au moment où, dans le groupe Belobrdo appa­ raissent les colliers à double pendentif. En ce qui concerne la datation des éléments de la Grande Moravie, l'auteur conclut qu'ils sont contemporains du groupe köttlach. C'est à ce groupe de Grande Moravie qu'appartiennent . en principe les tombes qui ont parmi leur matériel les éperons. Toutefois il est difficile de déterminer auquel des groupes culturels cités jusqu'à pre­ sent appartiennent les sépultures d'hommes caractérisées par la présence d'un couteau. Enfin l'auteur résume l'ensemble de ces données compte tenu des analyses de différentes éléments ainsi que des entités formées par les tombes et arrive à la conclusion que la plate forme du Château de Ptuj était utilisée à partir de la deuxième moitié du Vème siècle comme nécropole pour la po­ pulation romanisée. D'après les sépultures, l'installation slave peut être attri­ buée aux porteurs de deux cercles culturels — carinthien et oriental. — L'auteur traite alors de problèmes concernant les autres cultures découvertes sur ce site car le développment ' culturel et l'origine du cercle carinthien même ont déjà été traités par ailleurs. Selon lui, les trouvailles de la culture de Grande Moravie arrivent dans la région de Ptuj par la Panonie sous la forme d'un habitus particulier avec des éléments originaux appartenant spé­ cifiquement à la Grande Moravie. Les éléments de ce groupe culturel n'ayant pas évolué dans la région de Ptuj, l'auteur est d'avis que les tombes de la variante de Belobrdo sont la continuation de ce groupe.. Les éléments hongrois nous montrent que les contacts culturels avec la Panonie ont été ininterrom­ pus. La région de Ptuj étant périphérique par rapport au cercle carinthien, elle n'avait pas les moyens de résister à cette forte poussée venant de l'est. L'apparition des éléments de la Grande Moravie est liée selon l'auteur à la disparition de l'état dans la Panonie, et les éléments Belobrdo à l'incertitude des temps correspondant à la venue des Hongrois dans la vallée des Car- pathes. 31