NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 26 - LETO 53 - CEUE, 2. 7.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK) NEURJA PUSTOŠIJO Sodni dan v Obsotelju - Na celjskem območju je hudo prizadelo tudi Vojnik in širše Kos^ansko. Stran 31. RAZVAJENI CEUANI Imamo v celjski regiji zares preveč zdravstva? -zaradi standardizacije bo bolnišnica spet med izgubarji. Stran 16. Kdo se norca dela Komentar na strani 4. z naušniki proti hrupu Uudem ob avtocesti je življenje postalo neznosno - Peticija, obljube, zgodilo pa se ni nič. vroča tema na strani 16. PRIZNANJE ALI KONSTRUKT PO Celju kroži anonimka o novi predsednici celjskih socialdemokratov. Stran 5. Sladka pot na Bresue Izlet kuharic za nami, čaka nas izlet v Šaleško dolino. Akcija NT&RC Dobrodošli doma na strani 17. Čakajoč na Kelly familv Laški svetniki z znamenitimi glasbeniki - Zlata piščalka za Vilija Kranjca, mozirski zet Brane Oblak, cirkus v štirih urah. Kronika s Celjskega na strani 32. TV VODIČ na straneh 39-42. 2 DOGODKI Sveži v poletje s polletjem in poletjem, ki ga je prineslo, smo ponovno nekoliko prenovili in osvežili Novi tednik. Prehod na tisk na novem tiskarskem stroju nam je omogočil, da smo zmanjšali število snopičev časopisa s treh na dva in tako odpravili eno od stvari, ki vas je, vsaj po odmevih, ki smo jih prejemali v uredništvo, najbolj motila. Pred vami je tako prenovljen Novi tednik v enem snopiču in osvežena Petica, z vsemi stranmi v barvah, v drugem. Zdaj imate pred seboj res dva časopisa za ceno enega. Spremembe pa niso le v tehniki. Časopis smo na novo uredili, da bo bolj pregleden in da boste na istih straneh vsak teden našli enake teme, TV vodič pa smo prenovili in preselili v Petico. Prepričani smo, da so spremembe dobrodošle predvsem za vas, dragi bralci, še bolj urejena časopisa pa naj vam bosta še v naprej stalna sopotnika. Saj veste, z Novim tednikom vidite več in izvedeli boste še več o dogajanjih na celjskem območju. _ . . . - BRANKO STAMEJČIČ O Celjskem sejmu spet prihodnjič čeprav je pred slabim mese- cem kazalo, da bo pogodba o urejanju razmerij med Mest- no občino Celje in gospodar- sko družbo Celjski sejem pod- pisana vsak trenutek, doku- ment še vedno čaka na pod- pis. Dokler pa ne bo podpisan, celjski svetniki ne bodo v dru- gi obravnavi sprejeli spre- memb odloka o zazidalnem načrtu Dolgo Polje I in CRC Golovec - Celjski sejem. V Celjskem sejmu d.d. so že po obravnavi izhodišč pogodbe v občinskem svetu zagotovili, da so besedilo pripravljeni pod- pisati, vendar do podpisa - na- zadnje je bil predviden za ta ponedeljek - ni prišlo.Zaradi te- ga je Celjski podžupan Friderik Polutnik predlagal, da svetniki obravnavo poročila o urejanju razmerij in odloka prestavijo na prihodnje zasedanje, ki bo predvidoma konec julija. Svet- niki so to odločitev na koncu podprii, precej razočaran zaradi nepotrebnega zavlačevanja pa je bil predsednik občinskega sveta Lojze Oset, ki je med drugim dejal, da v občinskem svetu ni smiselno sprejemati kakršnihkoli sklepov, saj očitno za župana Jožeta 2^ška niso zavezujoči. IS Skok v rudarski stan Jutri se bo rudarskemu poklicu slovesno zaobljubilo 65 novincev Ob jutrišnjem dnevu rudar- jev, 3. juliju, bo na mestnem stadionu v Velenju osrednja tradicionalna praznična pri- reditev Skok čez kožo. Velenj- ski rudarji bodo letos medse sprejeli 65 novincev. Ob tej priložnosti bo velenjski pre- mogovnik prejel certifikat ka- kovosti ISO 9001, ki ga bo pod- jetju podelil minister za gos- podarstvo Metod Dragonja, Po besedah' dr. Franca Žer- dina, direktorja Premogovni- ka Velenje, je zelo pomem- bno, da so uspešno prestali certifikacijsko presojo Sloven- \ skega inštituta za kakovost in^ meroslovje. Novosti pa ne ph-i naša le certifikat kakovosti, ampak tudi to, da bo letošnji rudarski praznik premogov- nik dočakal kot delniška druž- ba. Večinski lastnik podjetja je država, preostali lastniški de- lež pa si delijo razvojni, odš- kodninski in pokojninski sklad ter delavci podjetja. Slednji imajo le 3-odstotni lastniški delež. Po Žerdino- vem mnenju bo treba tudi za- to, da bi se izognili nastajanju konfliktov med državo in majhnimi delničarji, sindikati, lokalno skupnostjo in upravo, čimprej skleniti dolgoročno pogodbo za obdobje desetih do dvajsetih let o pogojih pri- dobivanja in prodajanja pre- moga za proizvodnjo električ- ne energije. Premogovnik je ob letoš- njem rudarskem prazniku v novi preobleki, vsebina dela pa mora ostati nespremenjena, poudarjajo v podjetju. Že ne- kaj let opažajo, da se zanima- nje mladih za rudarski poklic povečuje, hkrati pa opozarjajo, da bi se še več mladih moralo odločati za tehnične poklic^ »Če se trend vpisa študentov l\^ bo spremenil, bomo že čez kaj let postali država z brezpo selnimi ekonomisti, pravnil^ in družboslovci, ne bomo p; zmogli pokriti potreb po inž? nirjih, diplomantih naravoslov no-tehničnih fakultet,« je ni& nil dr. Franc Žerdin in dodal, da bodo novince tako kot vsa ko leto z zadovoljstvom spreje li v svoje vrste. Pred sprejemom novincev, ki se bodo po stari tradiciji slovesno zaobljubili, da bodo pošteno opravljali svoj poklic in spoštovali tradicije rudar- skega stanu, bo častni skok čez kožo opravil ravnatelj Šol- skega centra Velenje Peter Ro- bida, diplomirani inženir ru- darstva. V preteklih letih je veliko postoril na področju izobraževanja in tako pripo- mogel tudi rudarski stroki. Zgodovina rudarjev v luči bližajočega se rudarskega praznika so v velenjski glasbeni šoli v sredo, 24. junija, predstavili drugi del knjige Zgodovina Premogovnika Velenje, avtorja Antona Seherja. Prvi del knjige je izšel pred tremi leti. Druga knjiga je predvsem biografija ljudi, ki so vplivali na razvoj premogovništva v Šaleški dolini. To je zgodba o ravnateljih premogovnika in številnih delavcih ter njihovih družinah, ki so skupaj z vzponi in padci premogovništva doživljali svoje usode. K.L. Celfski almanah vabi sodelavce Natančno 145 let po izidu Celske kronike Ignaca Orožna nastaja v sodelovanju podjet- ja Fit media in Novega tednika Celjski alma- nah, ki bo izšel tik pred novim letom 1999. Zajemal bo kroniko dogodkov od lanskega decembra do letošnjega novembra ter po- drobno predstavil glavna področja življenja in dela v Mestni občini Celje. Uredniški odbor Celjskega almanaha vabi vse Celjanke in Celjane, da sodelujejo pri zbiranju podatkov o vidnejših Celjanih po Sloveniji in svetu, prispevkov, ki so bili o Celju letos objavljeni v domačih in tujih publikaci- jah ter pomembnih nagradah, ki so jih Celjani, posamezniki ali skupine, letos prejeli doma in v tujini. Podatke in prispevke zbirajo v podjet- ju Fit media (Bežigrajska 9, Celje), k sodelova- nju pa so z anketo povabili tudi preko 25Q gospodarskih družb, krajevne skupnosti, šolej društva in organizacije, verske in druge skupi nosti ter civilna gibanja. j Vsebinsko bo almanah razdeljen v 20 različ- nih poglavij, obsegal bo predvidoma 300 stra- ni, za glavnega urednika je izbran Jože Vol- fand, za odgovornega pa Branko Stamejčič. IS NA KRATKO O turizmu in drobnem gospodarstvu CEUE - Na povabilo Slovenske ljudske stranke Podružnice Celje in Vojnik je v torek popoldne Celje obiskal minister za turizem in drobno gospodarstvo Janko Razgoršek. Pogovarjali so se o oživitvi turizma v celjski regiji ter razvoju drobnega gospodarstva in obrti v občinah Vojnik in Štore ter Mestni občini Celje. (IS) Odprta teievizi jsica vrata CEUE - »Televizija Celje je posodobila svojo opremo, s tem pa tudi svoj način dela. V naši programski shemi pripravljamo novosti, postopoma pa se želimo uveljaviti v slovenskem regio- nalnem televizijskem omrežju,« vabi na jutrišnji dan odprtih vrat TV Celje direktor Janko Tiirnšek. Novosti bodo v TV Celje predstavili jutri, v petek po 11. uri. (IS) V Celju poslej mestni svet CEUE - Celjski svetniki so v ponedeljek s potrebno večino več kot 22 glasov odločili, da se Občinski svet Mestne občine Celje preimenuje preprosto v mestni svet. O tem, ali naj bo svet občinski ali mestni, je bilo veliko besed izrečenih že pred štirimi leti, ob začetku mandata, vendar je takrat zaradi zakonskih določil obveljala prva različica. Svetniki so preimenovanje v mestni svet podprH z utemeljitvijo, da gre v primeru Celja za mestno občino in je zato tudi izraz mestni svet povsem primeren. (IS) Prostor je, a žal ga je premalo CEUE - V Domu upokojencev Celje so na vprašanje celjskega svetnika Romana Omerzuja, koliko Celjanov sploh so lani sprejeh v domsko oskrbo, odgovorili, da je bilo med 56 novospre- jetimi oskrbovanci 47 takšnih s stalnim bivališčem na območju Celja. Bližina stalnega bivališča bodočega oskrbovanca ter njego- vih ožjih sorodnikov ter čakalna doba za namestitev v dom so tudi osrednji kriteriji za sprejem novih oskrbovancev. (IS) Za lepšo šolo in vrtec BOČNA - Avgusta in septembra bo gornjegrajska občina prenavljala podružnično osnovno šolo in vrtec v Bočni. Za gradbena dela zdaj še iščejo najugodnejšega ponudnika, okvir- na ocena naložbe pa je 45 milijonov tolarjev. (Ž.Z). Slabi dve milijardi za CRP UUBNO - Za izvajanje državnega projekta celostnega urejanja podeželja in obnovo vasi bo ministrstvo za kmetijstvo letos prispevala 1,7 milijarde tolarjev. Največ denarja je namenjenega za podporo ukrepom za pospeševanje kmetijstva in nacionalni pro- gram namakanja. V projekt CRP je vključen tudi zaselek Ter. (Ž.Z.) Najlepše Konjice v deželi so tej Slovenske Konjice in Žice zastopata Slovenijo na tekmovanju za najlepše urejeno cvetlično mesto in vas v Evropi Mesto Slovenske Konjice in vas Žiče letos kot prvi sloven- ski par sodelujeta na medna- rodnem tekmovanju Entente Florale. Priprave na tekmova- nje in samo tekmovanje so predstavili v ponedeljek na novinarski konferenci, na ka- teri je sodeloval tudi minister na malo gospodarstvo in turi- zem Janko Razgoršek, ki je tudi generalni pokrovitelj tekmovanja. Entente Florale je tekmova- nje za najlepše urejeno cvet- lično mesto in vas v Evropi. Tekmovanja so se začela leta 1975, vanj pa se od takrat vključujejo evropske države, ki se povezujejo v zvezi Enten- te Florale. V zvezo se lahko vključijo vse države Evropske unije, države članice EFTE, in tudi ostale, če to odobri večina sodelujočih držav. Vsak par iz ene države lahko na tekmova- nju sodeluje le enkrat, pred- pogoj pa je, da eno leto prej sodeluje pri ogledih mest. Za sodelovanje naslednje leto se že zanimata slovenski mesti Ptuj in Portorož. Komisija, ki'jo sestavljajo po en predstavnik vsake tekmu- joče države, ocenjuje cvetlične razstave, javne in zasebne ze- lenice in parke, pri ocenjeva- nju pa upoštevajo tudi priza- devanja lokalnih oblasti, ka- kovost zasaditve, barvno us- klajenost, udeležbo posamez- nih prebivalcev (urejenost balkonov, domov), dejavnosti, ki spodbujajo varovanje oko- lja, splošno čistočo lokalne skupnosti in skupni vtis._____ »Pogum za sodelovanje na tekmovanju, v katerem je hu- da konkurenca evropskih mest (Kitzbiihel, Notting- ham...), smo dobiU z več na- gradami turistične zveze Slo- venije za najlepše urejen kraj v Sloveniji in po potrditvi o podpori s strani ministrstva,« je dejal župan občine Sloven- ske Konjice Janez Jazbec, ki pričakuje od sodelovanje predvsem gospodarske učin- ke, saj je takšno tekmovanje odlična turistična promocija kraja. Na tekmovanje se Slovenske Konjice in Žiče intenzivno pri- pravljajo od pomladi, v pri- pravljalnem odboru pa sode- lujejo arhitekti, strokovnjaki s področja hortikulture, goz- darstva in turizma ter javno komunalno podjetje. Ocenjevanje bo potekalo med 8. in 10. avgustom, ko bo mesto Slovenske Konjice in vas Žiče obiskala mednarod- na ocenjevalna komisija. Ko- misija si bo ogledala 10 že vnaprej določenih točk in šir- šo okolico Konjic. Tako bodo še posebej pozorni na park pred Banko Celje, park Ba- ronvaj, ulico Borisa Vinterja, Mestni trg pred kulturnim domom, most in hotel ob| Dravinji, staro mestno jedro, Pipušev vrt, cerkev sv. Jurija z okolico, športni park pod graščino Trebnik, staro vrtna- rijo in botanični vrt ter zgor^ nji Trebniški park. Naslednji dan si bodo ogl*^ i dali Žiče in popoldne še Žičko kartuzijo, kjer bo ob 15. uri kartuzijanski piknik. PRIMOŽ POKLIC' Na dan ocenjevanja Slo! venskih Konjic, 9. avgusta, bo v Konjice pripotovalo tudi 95 županov slovenskih ob- čin, ki so v Konjice poslali svoje zastave. Župan Janez Jazbec je namreč pozval žu- pane vseh slovenskih občin, da pošljejo občinske zastave Slovenskim Konjicam. Od- zvalo se je 127 županov, 56 od teh še nima svojega sim bola in zastave, ostale pa so od dneva državnosti že izo- bešene v centru Slovenskih Konjic, nasproti avtobusne postaje, kjer urejajo poseben park, ki predstavlja Sloveni- jo v malem. Št. 26.-2. julij 1998 DOGODKI 11 Tret|e i poveljstvo je v Celju v torek so v celjski vojašni- ci pripravili slovesnost ob formiranju 3. operativnega poveljstva Slovenske vojske in ob podelitvi bojne zastave. Obrambni minister Alojz Krapež se je namreč kmalu po nastopu funkcije lotil reorganizacije Slovenske voj- ske, da bi bila ta še učinkovi- tejša in po svoji organizira- nosti primerljiva z vojskajni Nata. Tako so zdaj v Sloveniji tri operativna poveljstva: po- leg Celja, kjer je poveljnik brigadir Alojz Završnik, še v Kranju (brigadir Jožef Žun- kovič) in v Postojni (brigadir Borut Beltram). TC Avstrijec častni občan Gornji Grad je edino mesto v Zgornji Savinjski dolini in prav v spomin na razglasitev (30. junij 1928) je prvič tudi občinski praznik. Prireditve so razpotegnjene na skoraj dva tedna, vrhunec pa bo v nedeljo s prihodom predsed- nika vlade dr. Janeza Dr- novška. Občinski svetniki so na zad- nji seji tudi potrdili predloge za prva občinska priznanja. Avstrijec Mirko Bauckmann bo častni občan Gornjega Gra- da, potem ko je pred leti prev- zel donatorstvo nad gornje- grajskim vrtcem. V Zadrečko dolino je začel zahajati kot lovec in sčasoma je z domači- ni razvil pristno prijateljstvo, ki ga je nadgradil s pomočjo vrtcu. Razglasitev bo v nedeljo na slavnostni seji v kulturnem do- mu. Hkrati bodo zlate grbe do- bili Alojz Mavric, Jože Petek in Kulturno društvo Bočna, občinske grbe Janez Mavric in Planinsko društvo Gornji Grad, podeljenih pa bo tudi več občinskih priznanj. Ž.Z. Za vračanje veljave in ugleda Celju V Celju SLS in ZLSD podprli Mira Terbovca kot skupnega županskega kandidata - Obstoja možnost, da ga podpre še kakšna ali več strank Od minule srede je v Celju znan še drugi županski kan- didat za jesenske lokalne vo- litve. Skupno kandidaturo Mira Terbovca, 55-letnega di- plomiranega organizatorja dela, sicer podsekretarja v ministrstvu za obrambo in direktorja Uprave za obram- bo Celje, so napovedali v SLS Podružnici za Celje in Vojnik in ZLSD Celje. Zanimivo je, da so Mira Ter- bovca kot možnega županske- ga kandidata ločeno evidenti- rali v obeh strankah, zatem pa so sledili dogovori in usklaje- vanja, v katerih so tako v SLS kot ZLSD ugotovili, da je obo- jim kljub programskim razli- kam, ki med strankama zanes- ljivo obstojajo, predvsem za razvoj in dobrobit Celja, zato so se odločili za skupno kan- didaturo. »Naše sodelovanje je daleč od državne politike in za skupen nastop smo se odločili ideološko neobremenjeni,« je predsednik podružnice SLS Peter Vrisk pojasnjeval koali- cijo za boljši jutri Celja oziro- ma »čudno združbo«, kakor bi navezo ljudske stranke in združene liste tudi utegnil kdo poimenovati. Predsednica ZLSD Celje Janja Romih pa je dodala, da se v stranki vselej zavzemajo za sodelovanje, saj si je za skupno dobro mogoče prizadevati le tako. Kot smo lahko še izvedeli, obstoja možnost, da Terbovčevo kan- didaturo podpre še katera ali več celjskih strank. miro Terbovc je konec lanskega leta izstopil iz SDS in na pova- bilo predsednika celjske in voj- niške podružnice letošnjega fe- bruarja vstopil v SLS. Za njego- ve dosedanje »politične« izkuš- nje gre šteti dvojni mandat v nekdanjem celjskem izvršnem svetu, v zdajšnjem rrumdatu pa je podpredsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje. »Mestna občina Celje z bli- zu 50 tisoč prebivalci zasluži profesionalnega župana, tak- šnega, ki se bo občanom in problemom ter promociji ob- čine posvetil 24 ur dnevno. Sam sem se po tehtnem pre- misleku odločil, da posku- sim, saj verjamem v volilni uspeh,« je dejal Miro Terbovc in pojasnjeval, da osrednje naloge bodočega celjskega župana vidi v ustvarjanju po- gojev za oživljanje gospo- darstva in ustvarjanje novih delovnih mest, vračanju ugle- da in veljave Celju na državni ravni ter regijskemu povezo- vanju, ki bi Celju vrnilo podo- bo nekdanjega močnega re- gij.skega središča. »Sam bi po- sebno pozornost namenil tu- di občanom in reševanju nji- hovih težav, zato menim, da bi morali v občinski upravi, ki je potrebna temeljite reorga- nizacije, saj je po reformi lo- kalne samouprave ni dožive- la, ustanoviti službo za sode- lovanje z občani.« t I. STAMEJČIČ Razhajanja okrog vodovoda Na obsežen predlog delitvene bilance petih zgornjesavinjskih občin imajo v Nazarjah nekaj pomislekov in kot celota zanje ni sprejemljiv. Kamen spotike je področje komunalne dejavnosti, natančneje, delitev vodovodnega sistema Letošč in kanalizacij- skega sistema od Nazarij do čistilne naprave v Lokah. Prvi del predloga delitvena bilance za nazarske svetnike ni sporen, saj so se občine že na začetku postopka brez več- jih zapletov dogovorile za de- litev nepremičnin. Za stanova- nja, zemljišča, javne zavode in podobne objekte je obveljalo pravilo o lokaciji in celoten razrez je že zaključen, čeprav je občina Ljubno utemeljeno ugovarjala, da je dobila pre- malo stanovanj. Že dolgo pa se med občina- ma Mozirje in Ljubno zapleta na področju komunalne de- javnosti. Nazarski svetniki so ugotovili, da snovalci predloga za delitev premoženja niso upoštevali dogovorov in zato je po njihovem prepričanju predlog v nasprotju z zaključ- ki pogovorov med župani in sklepi občinskih svetov. Se- stavljavci predloga so prav ta- ko prezrli stališča strokovne ustanove in jim očitajo samo- voljo. Po mnenju nazarskega ob- činskega sveta si je mozirska občina vzela odločno preve- lik delež. Vodovodni sistem Letošč je bil namreč zgrajen pretežno z vodarino nazar- skih uporabnikov (predvsem industrije) in zato se je izob- likovala zahteva po ozemelj- ski delitvi. Svetniki zdaj pri- čakujejo, da bo sporne zade- ve pregledala skupna komisi- ja vseh občin za delitveno bilanco. Ž.Z. Poleg obokov stare kartuzije, kjer se je stiskala množica obiskovalcev, je bilo edino zavetje pred dežjem na odru, kjer je nadškof Alojzij Šuštar daroval tudi slavnostno mašo. Konjiški grbi za krono v občini Slovenske Konjice so se ves teden vrstile prireditve v okviru Konjiškega tedna. Osrednja prireditev ob občinskem prazniku je bila v nedeljo, 28. junija, v Žički kartuziji v Špitaliču. ^ Na prireditvi, ki jo je zelo motil dež, je bila najprej slavnostna maša z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, nato so med raznimi kulturnimi točkami podelili nagrade za raziskovalne naloge, predali Zeleno zastavo OŠ Ob Dravinji in odprli »Zeliščarico«. Za zaključek pa je vitez Jurij premagal zmaja v gledališkem prizoru Mavričnega gledališča. v torek so praznovanja zaključili s slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri so podelili tudi občinska priznanja. Letos so dobitniki zlatega grba občine Slovenske Konjice Gasilsko društvo Slovenske Konjice za njihovo 125-letnico delovanja, podjetnik Mirko Satler iz Draže vasi in Kulturno društvo Godba na pihala, ki letos praznuje 70-letnico delovanja. P. P.i C POSVETU I Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Havel mandat zaupal Zemanu Po nekajmesečni vladni krizi je Češka naposled le dobila mandatarja, ne pa (še) tudi vlade. Predsednik Havel je to nalogo zaupal Milošu Zemanu, vodji so- cialdemokratov, čigar stran- ka je na predčasnih volitvah prepričljivo premagala Dr- žavljansko demokratsko stranko nekdanjega premie- ra Klausa. Kot je znano je ta novembra lani odstopil zara- di do danes še nepojasnjene finančne afere. Dosedanji vodja opozicije, 53-letni ekonomist Zeman, se je zdaj znašel pred zaplete- nim vprašanjem, kako sesta- viti vlado. Levosredinski so- cialdemokrati imajo po no- vem 74 sedežev v 200-član- skem parlamentu, kar je naj- več po padcu komunistov leta 1989. Zeman, kot študent tudi sam komunist, ki pa so ga po praški pomladi 1. '68 odslovih iz partije, bi vlado sicer najra- je sestavil skupaj s krščanski- mi demokrati in upokojenci, vendar pa slednji niso dosegli dovolj glasov za vstop v parla- ment. Krščanski demokrati bi radi v vlado, vendar pa bi poleg socialdemokratov v koaliciji radi videli tudi libe- ralce iz Unije za svobodo. Slednji na poroko z Zemanom niso pripravljeni. Vse karte ima torej v rokah Zeman, ki nehote spominja na Tonyja Blaira (tudi ta je postal prvi laburistični premier po skoraj dveh desetletjih). Če mu v doglednem času ne bo uspelo sestaviti vlade, se mu bo za- majal tudi predsedniški stol- ček v stranki. V primeru Ze- manovega neuspeha bi prilož- nost, da sestavi desnosredin- sko vlado, bržkone spet lahko dobil prejšnji predsednik vla- de Vaclav Klaus, čigar stranka je na volitvah zasedla po- membno drugo mesto. Clinton potolkel vse rekorde Ameriški predsednik Clin- ton je bil na devetdnevnem obisku na Kitajskem. Dogo- dek je sprožil precej zani- manja iz več razlogov. Šlo je sicer za peti obisk kakega prvega moža ZDA v tej azij- ski državi, vendar pa je bil Clinton prvi predsednik, ki je Kitajsko obiskal po poko- lu na Trgu nebeškega mira leta 1989. Pozornost pa je precej pritegnila tudi števil- na ameriška delegacija, saj je bilo ob predsedniku več kot tisoč spremljevalcev (tu- di njegova tašča). Clinton se je sestal z vsemi pomembnimi kitajskimi dr- žavniki, s katerimi se je naj- več pogovarjal o odnosih med državama in o spoštovanju človekovih pravic. Kar sled- njih tiče, je Clinton uporabo sile proti študentom na Tia- nanmenu pred devetimi leti označil za napako. To pa je tudi vse. Številni oporečniki so mu pisali, da bi se radi sestali z njim, vendar ni prišlo do niti enega srečanja. Jiang Zemin je dejal, da je bila z uporabo sile zagotovljena sta- bilnost na Kitajskem. Clinto- nov obisk v Aziji je bil name- njen precej enakim ciljem, kot si jih je Reagan pred desetimi leti zastavil v Evropi; to pa so vojaška varnost in politična ter gospodarska stabilnost. Zato tudi ne čudi, da je s kitajskim predsednikom spre- jel dogovor v 47 točkah, ki med drugim obravnava tudi preusmeritev ameriških in ki- tajskih strateških jedrskih ra- ket. Med konkretnejšimi re- zultati obiska je tudi podpis več pogodb v skupni vredno- sti dobrih treh milijard ame- riških dolarjev. V to spada na- kup kar 17 boeingov, s čimer bo Kitajska precej okrepila svojo floto. Kar tiče članstva Kitajske v Svetovni trgovinski organizaciji pa do njega ne bo prišlo, dokler bo Kitajska, ki si za to prizadeva že 11 let, preveč zaprta za tujo konku- renco. OVK zasedla že tretjino Kosova Osvobodilna vojska Koso- va (OVK) je zavzela že tretji- no pokrajine, med drugim tudi nekaj strateških točk, kot je npr. premogovnik, ki oskrbuje termoelektrarne. Prebivalce poziva naj ne za- puščajo domov, begunce pa, naj se vrnejo. Skladno s srdi- tostjo bojev pa vse bolj pote- kajo akcije, zaenkrat le di- plomatske, za rešitev krize. Na pot v ZRJ se je podal najbolj znan ameriški (pa tudi svetovni) posrednik Richard Holbrooke, ki je štiridnevno misijo zaključil z besedami, »da ni našel čarobne formule za mir na Kosovu«. Pri Miloše- viču je bil tudi namestnik zu- nanjega ministra Rusije, Srbiji prijateljske države, ki najbolj vneto zagovarja mirno in ne vojaške rešitve krize. Precej pa so aktivni tudi na drugi strani. Vodja kosovskih Albancev Ru- gova je v Bruslju Evropsko uni- jo pozval k zaščiti prebivals- tva, ki mu grozi etnično čišče- nje. Kot prehodno stanje do avtonomije Kosova je predla- gal, da bi bila pokrajina pod mednarodno zaščito, neke vr- ste protektorat, ki bi omogočil demilitarizacijo območja in delovanje demokratičnih usta- nov. Dejal je še, da ima Kosovo pravico do neodvisnosti, saj je del države, ki je razpadla. Na sedežu Nata pa je Rugovo na trdna tla postavil generalni se- kretar Šolana, ki mu je dejal, naj pristane na nadaljevanje pogajanj z Beogradom brez pogojevanja z neodvisnostjo Kosova. Možnost, da bi pokra- jina postala tretja jugoslovan- ska republika, je na medna- rodnem forumu v Crans Mon- tani odločno zavrnil premier ZRJ Momir Bulatovic. Št.26.-2.iulii 1998 4 DOGODKI Dokončni »ne« bolniškim strežnicam člani sveta celjske bolnišnice so zavrnili očitke sindikata zdravstva in socialnega varstva - Strežnice se bodo pritožile na sklep o prenehanju delovnega razmerja Svet javnega zavoda Splo- šne bolnišnice Celje je v po- nedeljek potrdil sklep vods- tva bolnišnice o prenehanju delovnega razmerja za tride- set bolniških strežnic. Pet- najst strežnic naj bi že s 1. avgustom pričelo delati v či- stilnem servisu ISS, preosta- la polovica pa naj bi na novo delovno mesto odšla konec leta. Sindikat zdravstva in socialnega varstva takšni od- ločitvi vodstva nasprotuje in bo zato uporabil še nekatera pravna sredstva za zaščito svojih članic. Kot smo poročah že prejšnji teden, so bolniške strežnice skupaj s svojim sindikatom ostro protestirale zaradi nači- na, s kakršnim je vodstvo bol- nišnice izpeljalo postopek ugotavljanja presežnih delav- cev. Z novim načinom razde- ljevanja hrane so namreč v bolnišnici uvedli novo siste- matizacijo delovnih mest, ki pa ne vključuje več delovnega mesta bolniške strežnice. Sin- dikat je menil, da celotni po- stopek ni potekal v skladu z zakonom, ker program reševa- nja ni vključeval nobenih kri- terijev za ugotavljanje presež- kov, oziroma sploh ni znano, po kakšnih kriterijih so bili narejeni poimenski seznami delavk, ki morajo zapustiti bolnišnico. V sindikatu tudi očitajo, da jih vodstvo ni vključilo v pripravo programa presežnih delavcev, čeprav je v dokumentih to zapisano, in da potem, ko je bil program objavljen, niso imeli na voljo zakonsko določenega 8-dnev- nega roka za pritožbo. Svet zavoda, ki je na svojo sejo povabil tudi podpredsed- nika sindikata zdravstva in so- cialnega varstva Zvoneta Vu- kadinoviča in predsednico te- ga sindikata v celjski bolnišni- ci Jožico Metelko-Kraševec, je v ponedeljek vse očitke sin- dikata zavrnil, češ da je posto- pek, razen nekaterih procedu- ralnih zapletov, tekel v skladu z zakonodajo, ugotavljal pa je tudi, da tako »mehke« variante odpuščanja delavcev, ko je vsem že zagotovljeno drugo delovno mesto, doslej še ni videl. Bolniške strežnice, ki so prejšnji teden s svojim položa- jem seznanile tudi varuha člo- vekovih pravic, bodo tako že v prihodnjih dneh dobile sklepe o prenehanju delavnega raz- merja, na katere pa bodo, pra- vi Jožica Metelko, prav vse napisale ugovor. Svoje bo po- vedala tudi delovna inšpekci- ja, ki naj bi menda v teh dneh obiskala celjsko bolnišnico. JANJA INTIHAR V ponedeljek zvečer so v celjski bolnišnici prvič razdelili obroke bolnikom na nov način, na | posebnih termo pladnjih. Celovita posodobitev bolnišnične kuhinje namreč omogoča razdelje-] vanje hrana na tako imenovani tabletni sistem, kjer za vsakega bolnika pripravijo obrok že v centralni kuhinji. Zaradi tega čajne kuhinje niso več potrebne, na bolniških hodnikih pa ne bo j več neprijetnega vonja po hrani, pa tudi čistoča bo večja. Prenovljena kuhinja - naložba je^ veljala okrog 200 milijonov tolarjev - je ta čas najmodernejša v celjski regiji, gotovo pa je tudi] med največjimi, saj je mogoče v njej hkrati pripraviti tudi do 2.000 obrokov. (Foto: SHERPA)- Rečičani so za Minulo nedeljo se je več kot 70 odstotkov krajanov Rečice ob Savinji, ki so se udeležili referenduma, opredeli- lo za uvedbo samoprispevka za izgradnjo popolne osnov- ne šole. Neuradni referendumski rezultati so dokaz, kako zelo si želijo Rečičani nove šole. Skupno se je referenduma udeleži- lo več kol 62 odstotkov volilnih upravičencev. S samoprispev- kom, ki ga bodo začeli odvajati oktobra letos za dobo petih let, bodo za šolo zbrali 60 milijonov tolarjev, skupno pa bo šola veljala več kot 460 milijonov tolarjev. Učenci sedanje podružnične šole na Rečici in višje stopnje v Mozirju naj bi prag nove šole prestopili že v prihodnjem šolskem letu. US Nadzorni odbor v Galicijo Po burni razpravi so žalski svetniki v torek zvečer skle- nili, da bosta dva člana nad- zornega odbora občinskega sveta do septembra pregleda- la poslovanje Krajevne skup- nosti Galicija. Gre za znan primer, ko je krajevni svetnik Ivo Lindič pro- testiral, ker menda ni imel vpo- gleda v dokumente, predvsem je sporen zaključni račun za lani. Vodstvo KS trdi, da so vsi računi čisti. Torkove seje žalske- ga občinskega sveta so se udele- žili predstavniki obeh sprtih strani. Ker niso bili znani vsi podatki in ker svetniki še niso videli vseh dokumentov, ki so jih posredovali s KS in Cestnega podjetja Celje, so nekateri pred- lagali, da bi prestavili razpravo. Po daljšem prerekanju, v kate- rem so vodstvo KS Galicija pod- pirali predvsem predstavniki iz drugih žalskih KS, je predsed- nik sveta Franc Žolnir dovolil, da je vsaka stran v petih minu- tah predstavila svoje trditve. Tu- di po tem se svetniki še vedno niso mogli odločiti, kdo ima prav. Kakor je bilo slišati, so v KS Galicija lani porabili več kot 100 milijonov tolarjev - o upra- vičenosti porabe pa bo presodil nadzorni odbor. US PO DRŽAVI Slovenija o Kosovu UUBUANA, 23. junija (Delo) - Na prvi seji se zbral vladni svet za nacio- nalno varnost, ki ga vodi predsednik vlade Janez Dr;^ novšek, in razpravljal o raz-jl merah na Kosovu. Slovenija'' bo spremljala dogajanja, ta- ko da bo pripravljena ukre^ pati, zlasti če se bo poveča" lo število albanskih begun- cev, ki bežijo pred nasiljem srbske vojske in policije. Vlada o Drobnicii| LJUBLJANA, 24. junija (Večer) - Vlada je ocenila, da so izjave generalnega dr- žavnega tožilca Antona Drobnica o državnem praz- niku 27. aprilu v celoti ne- primerne. Kljub temu po- stopka za razrešitev ne bo začela, ker bi se s tem raz- prave v slovenskem politič- nem prostoru še bolj zao- strile. Poleg tega se jeseni Drobniču izteče mandat, postopek za razrešitev pa do takrat verjetno sploh ne bi bil končan. Mariborska Zveza borcev NOB je proti Drobniču že vložila ovad- bo, borci s Primorske pa naj bi zaradi razžalitve vložili še civilno tožbo. Razlogi za kritičnost UUBLJANA, 25. junija (Delo) - Na slavnostni seji državnega zbora ob dnevu državnosti je predsednik Janez Podobnik poudaril, da sicer so razlogi za kritič- no spremljanje dogajanj v politiki in gospodarstvu ter družbi nasploh, vendar ni razlogov za malodušje, predsednik države Milan Kučan pa je opozoril, da jalova, vase zazrta obram- ba slovenstva škoduje slo- venski samozavesti in sa- mozaupanju. Solen z brega UUBLJANA, 25. junija (Delo) - Na Rožniku so po- delili nagrado kresnik za najboljši roman leta. Na- grado je dobil Zoran Hoče- var za roman Solen z brega. Enostavneje na Madžarsko LJUBLJANA, 27. junija (Večer) - Slovenski in ma- džarski državljani lahko odslej slovensko-madžar- sko mejo prečkajo z osebni- mi izkaznicami. Sporazum o prestopu meje samo z osebnimi izkaznicami sta državi podpisali že novem- bra lani. Konec lendavske Nafte LENDAVA, 27. junij (De- lo) - V lendavski Nafti so napovedali, da bodo 3. juli- ja zaradi pomanjkanja su- rove nafte popolnoma usta- vili rafinerij sko proizvod- njo. Petrol, ki je večinski lastnik Nafte, se je očitno odločil, da brez dogovora z državo ne bo več financiral rafinerije. KOMENTIRAMO Kdo se iz koga norce dela? že v letu 1995 so se celjski svetniki lotili reorganizacije krajevne samouprave. »Reforma lokalne samouprave bo končana, ko bomo preoblikovali še krajevne skupnosti,« so menili in poudarjali, da je treba krajevno samoupravo na novo uokviriti zaradi racionalizacije dela in zmanjšanja stroškov. Soglasni so bili, da reformo, za potrditev katere je potreben statutarni sklep, vodi statutar- na komisija občinskega sveta. Število 19 KS so želeli skrčiti, karliitro so pripravili predlog, pa so ga svetniki v razpravi dobesedno sesekljali. Enim ni bilo všeč to, kar je bilo povšeči drugim, tretji bi stvari zastavili povsem drugače, četrti spet..., peti, teh je bilo ves čas najmanj, pa so opozarjali, da je nekaj le treba spremeniti. Statutarni sklep ali vsaj izhodišča zanj so z nekajmesečnimi presledki še večkrat obravna- vali, letos pa naložili posebni strokovni skupi- ni, naj določi mestne meje in znotraj njih oblikuje četrtne skupnosti, primestna naselja pa pusti v »popravljenih« KS. Naloga je bila opravljena, svetniki z njo bolj ali manj zadovolj- ni, a soglasni vsaj do te mere, naj predlog na zborih krajanov obravnavajo še vsi celjski obča- id. Zbori naj bi na lokalni ravni odigrali takšno vlogo kot poizvedovalni referendumi na držav- ni, so še menili v Celju. Čeprav je eden od svetnikov v ponedeljek izračunal, da se je zborov v drugi polovici maja poprečno udeležilo okoli 2 odstotka vseh kraja- nov, to pa je vseeno precej manj kot poizvedo- valnih referendumov, so v Celju ostali zvesti svoji odločitvi in dali prednost volji ljudstva ali kot je dejal spet drugi svetnik: »Strokovna podlaga za nov predlog je bila volja ljudstva!« In tako je nastal predlog, po katerem bi iz nekdanjih 19 KS dobili 10 mestnih četrti in 9 KS, racionalizacijo pa bi poiskali v tem, da bi en tajnik opravljal delo v dveh KS, nekatere med njimi pa bi se morda le dogovorile za skupen sedež in bi nekaj prihranili tudi pri najemni- nah oziroma obratovalnih stroških! Celjski svetniki so se, zvesti tradiciji, kar nekaj časa prerekali, ali ne bi morda ostali kar pri imenu KS (prihranili bi pri stroških menjave žigov in podobnega), ali bi se organizirali v slogu mestnih in primestnih četrti. Besedičenje je presekal predsednik občinskega sveta Lojze Oset, ki se je vprašal, »ali svetniki delajo sami iz sebe norce« ali pa je morda nov predlog zelo neokusna oblika slabega predvolilnega golaža. In, da bo najbrž obveljala prva ugotovitev, so poskrbeli z glasovanjem. Za sprejem statutarne- ga sklepa v prvem branju, ko bi predlog lahko še temeljito predelali in dopolnili, so namreč zmanjkali 4 glasovi. V Celju bodo tako spet pripravili nov predlog za ponovno razpravo in spet prvo obravnavo, kar pomeni, da bi reorganizacijo KS le z največ- jo mero potrpežljivosti in uigranosti, ki pa za celjske svetnike nista najbolj značilni lastnosti, izpeljali do jesenskih lokalnih volitev, vzpored- no s katerimi so hoteli izpeljati tudi krajevne volitve. Ne pozabimo, da Imajo ponekod člani svetov KS za seboj že skorajda drugi (neizvolje- ni, saj volitev ni bilo) mandat! IVANA STAMEJČIČ Se laška komunala izplača? čeprav je vodstvo Komu- nale Laško že pred nekaj ted- ni pripravilo sanacijski pro- gram, je občinski svet v torek razpravo o tej izredno pereči problematiki preložil na na- slednjo sejo, ki bo predvido- ma še ta mesec. Takšno odločitev je svet sprejel na pobudo nadzornega sveta komunale, ki meni, da je sanacijski program sicer do- bro zastavljen, ima pa nekaj bistvenih pomanjkljivosti. V njem med drugim ni jasno opredeljeno, katere svoje de- javnosti bo podjetje odslej tr- žilo, manjka pa tudi finančno ovrednotenje posameznih ukrepov. Nekatere od njih v komunali sicer že izvajajo in so se pokazali kot dobri, saj podjetje zadnje mesece poslu- je pozitivno, vendar je to le majhen korak k izboljšanju si- ceršnjih razmer. »Cena« sana- cijskega programa mora biti znana do 15. julija, ko bo tudi končana revizija poslovanja zadnjih štirih let, ki obreme- njujejo podjetje z okrog 80 milijoni tolarjev izgube. Šele na osnovi vseh finančnih po- kazateljev se bodo v Laškem odločili, ali si sploh lahko pri- voščijo takšen standard komu- nalne ureditve, kot ga imajo. Vršilka dolžnosti direktori- ce podjetja Marta Lipuš je do- slej že opravila nekatere ka- drovske spremembe - med drugim je zamenjala računo- vodkinjo, vsem zaposlenim pa je občutno znižala plače. Po njenem mnenju bi bilo treba v podjetju znižati število delav- cev s 37 na 30 in pri tem zmanjšati zlasti režijo, ki predstavlja kar 40 odstotkov vseh zaposlenih. JI Št.26.-2.ivUi 1998 VROČA TEMA - FEUTON 5 Priznanje ali iconstruict? Po Celju kroži anonimka o novi predsednici MO SDS Celje Foniki Vodopivec - Podpora Janeza Janše novi predsednici Kar nekaj Celjanov je pred dnevi v svoje poštne nabiralnike prejelo anonimno pismo z orisom dosedanje poklicne in politične poti nove predsednice MO SDS Celje Fanike Vodo- pivec s priloženo diplomo, ki naj bi jo tovari- šica Fanika leta 1977 prejela kot mentorica celjskih osnovnošolcev za odlično poznava- nje zgodovine Zveze komunistov Jugoslavije in revolucionarnega dela tovariša Tita na zveznem kvizu Tito-revolucija-mir, podpisal pa jo je sam armadni general Kosta Nad. Nestrinjanje z delom nove predsednice v mestnem odboru celjske socialdemokracije tli že nekoliko dlje, v celjskem delu stranke pa očitno prave enotnosti še ne bo tako hitro. »Ne bi segala preveč v zgodovino, a 6. maja smo imeli v celjskem odboru izredne volitve, saj je dotakratni predsednik Mirko Fric Krajnc, ver- jetno po sporu oziroma zaradi nestrinjanja s predsednikom stranke Janezom Janšo, podal odstopno izjavo in se odločil za izstop iz stran- ke, še vedno pa ostaja v naši svetniški skupini v Občinskem svetu Mestne občine Celje. Sama nisem* nameravala kandidirati za predsedniško rnesto, vendar so me kolegi v strankinem krš- čanskem forumu, ki sem ga dotlej vodila, in predsedstvu mestnega odbora, kasneje pa še sam predsednik Janša prepričali,« pripoveduje Vodopivčeva in kaže zapisnike, iz katerih je razvidno, da je na izrednih volitvah prepričljivo, z 48 glasovi proti 24, kolikor'jih je prejel njen protikandidat Mihael Žurej, zmagala. Na mestu predsednice MO SDS Celje bo do zaključka mandata, predvidoma do prihodnjega leta. Politična pot upokojene učiteljice Panika Vodopivec zagotav- lja, da je bila ob pogledu na mi diplomi Časopisno-izdajateljskega in gra- fičnega podjetja Borba ter jugoslovanske revi- je za mlade Kekec, ki so jo leta 1977 natisnili za kviz Tito-revolucija-mir, je kot dobitnica priznanja jasno zapisana Fanika Vodopivec, vendar Vodopivčeva verodostjnost listine ko- mentira z besedami: »To je laž. Gre za kon- strukt!« anonimko, ki kroži po Celju, presenečena in zgrožena, saj gre po njenem za laž oziroma konstrukt. »V vseh 35 letih svojega dela nisem prejela nobene diplome, edina pohvala za moje delo so mi bile zahvale učencev in nji- hovih staršev,puže< za punčke, loki in frače za fantiče, čolnički iz borovega lubja in mlinčki iz lesa za igre na vodi, piščali iz vrbovega in rogovi iz jelševega lubja, letala iz papirja..« je v spremnem tekstu zapisala Ta- nja Roženberg Šega. Razstava Igrače in igre moje mladosti je v rečiški šoU na ogled danes in jutri od 18. do 20. ure, v soboto, 4. julija še uro dlje, v nedeljo, 5. julija, pa bodo šolo za obiskovalce od- prli med 8. in 12. uro ter od 15. do 19. ure. Hkrati z igrami in igračami je v šoli postavljena tudi pregledna razstava slikar- skih del akademskega slikarja Alojza Zavolovška. URŠKA SELIŠNIK Foto: CIRIL SEM Razstavi v šoli sodita v sklop prireditve Od lipe do prangerja, ki se bo nadaljevala v petek, 3. julija, ob 16. uri z ženskim nogometom, ob 19. uri pa s tekmo med mozirskimi in rečiškimi svetniki. V soboto, 4. julija, bodo člani TD pripravili Večer pod trško lipo, kjer bo v kulturnem delu nastopil Slovenski oktet. Prireditve bodo zaključili v nedeljo, 5. julija, ob 16. uri, ko se bodo predstavili konjeniki. Konec tedna bo tudi odprto prvenstvo Slovenije v tenisu za moške, ki ga bodo zaključili v nedeljo ob 14. uri s finalnim srečanjem. 50 lel gasilcev Garanta Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Garant Pol- zela je svojo 50-letnico pro- slavilo z gasilskim tekmova- njem sektorja Polzela. V su- hi šolski vaji je nastopilo osem desetin, največ spret- nosti in hitrosti pa je poka- zala desetina PGD Dobrov- Ije, sledi Letuš, Andraž itd. Prve tri ekipe so prejele po- kale in priznanja ter praktič- ne nagrade iz proizvodnega programa Garant. T TAVČAR Z nostalgijo v Socki Novoustanovljeno Kulturno društvo Socka, ki ga vodi Mira Šeško, se je v soboto krajanom predstavilo na prire- ditvi pred gostilno Koprivnik v Socki, Nastopila je plesna skupina Grofje, ki je občinstvo s pomočjo svetlobe bakel popeljala v 16. stoletje. Po nastopu Grofov, ki so v kostumih Slavice Božnik gledalce navdušili, so nastopile Oglarke, potem pa so člani skupine Vrajeva peč prikazali, kako je mogoče iz domačij orodij izvabiti glasbo. Nastopili so še soški osnovnošolci, ki so se predstaviU z dvema skečerna in igranjem na harmoniki ter ansambel Modri val, dogajanje pa so popestrili člani Balonarskega kluba Vojnik, ki so najbolj pogumne gledalce popeljali tudi pod oblake nad Socko. NMS Zmagala je ekipa iz Rečice Občinska gasilska zveza Laško je minuli konec tedna na športnem poligonu v Rečici pripravila občinsko gasilsko tekmovanje za vse kategorije. Organizator tekrnovanja je bilo prostovoljno gasilsko društvo Rečica, ki je tekmovanje organiziralo brezhibno, sojenje pa so z odlično oceno opravili sodniki iz Tepanja. V dveh dneh je nastopilo 34 ekip oziroma 306 tekmovalcev iz Laškega, Rimskih Toplic, Sedraža, Zidanega Mosta, Jurkloštra, Vrha, Šentruperta, Tima in Rečice. Najboljše rezultate je doseglo gasilsko društvo Rečica, ki je osvojilo štiri prva mesta, tri druga in prehodni pokal za najboljši skupni rezultat. Po končanem tekmovanju je tekmovanje ocenil predsednik občinske gasilske zveze Pavel Ajdnik, ki je bil z doseženimi rezultati zadovoljen in tudi presenečen nad tako številno udeležbo. VLADO MAROT Med ogledom herbicidnega preizkusa v koruzi. Dan žit in predstavitev strojev Oddelek za kmetijsko sveto- vanje Celje in enota za kmetij- sko svetovanje Žalec sta prejš- nji teden organizirala ogled preizkusa različnih sort pše- nice, ječmena, rži in krmnega graha v mešanici z jarim ječ- menom in v čisti setvi. Preizkušali so žita semenar- skih hiš Agrosat in Semenarne Ljubljana. Za varstvo posevkov so uporabljali pesticide podjetij Pinus, Cinkarne in BASF. Pred- stavniki semenarskih hiš so opi- sali značilnost posameznih sort, specialistka za poljedelstvo Ema Pavlic je predstavila tehnologijo, ki so jo uporabili kmetje, ocene zdravstvenega stanja žit pa je podala Vlasta Knapič iz IHP Ža- lec. Ker je za kmeta bistvenega pomena tudi prodaja njegovih pridelkov, je direktor oddelka za kmetijsko svetovanje Celje Dar- ko Simonič predstavil tudi tržni red za pšenico. Obiskovalci so si ogledali tu- di herbicidni preizkus v koru- zi, ki ga je predstavil Andrej Simončič iz IHP Žalec. Pred- stavljeni so bili tudi stroji za strniščno obdelavo tal ter saje- nje in setev v strnišču. Preizkus si je ogledalo veli- ko število ljudi iz celjske regi- je, ki so bili s predstavitvijo zadovoljni, saj je bila prikaza- na kompleksna problematika pridelave žit. Preizkus si je mogoče še ogledati v času do žetve, in sicer v bližini križiš- ča v Petrovčah na poljih, ki so last kmetov Ivana Razborška, Andreja Kramerja in Jožeta Kresnika. T. TAVČAR Tekmovanje za pokal Slovenskih Konjic v nedeljo, 28. junija, je bilo v Slovenskih Konjicah gasilsko tekmovanje za pokal občine Slovenske Konjice. Sodelovalo je 36 ekip, ki so se pomerili v petih kategorijah. Tekmovanje je sponzorirala občina Slovenske Konjice. Med veterani so zmagali gasilci iz Šikovega Vrha, druga je bila ekipa Konus Slovenske Konjice in tretji gasilci s Teharij. V kategoriji članice B so bile najboljše gasilke iz Štor, druge so bile predstavnice Nove Cerkve in tretje gasilke iz Laške vasi. Med člani B so bili najboljši gasilci iz Slovenskih Konjic, druga je bila ekipa Nove Cerkve in tretji gasilci iz Raven na Koroškem. V kategoriji članice A so zmagale gasilke iz Šmartnega na Pohorju, druge so bile gasilke iz Sv. Florjana in tretje gasilke iz Matk. Med člani A pa so bili najboljši gasilci iz Šmartnega na Pohorju, drugi so bili gasilci iz Slovenskih Konjic, tretja pa je bila druga ekipa Šmartnega na Pohorju. P. P. Himna ob gradnji v soboto je bilo slovesno v Mlačah, kjer so odprli vrata novega turističnega doma. Pri gradnji doma, ki je zrasel v enem letu, so veliko pomagali krajani, ki so jih pohvalili tudi slavnostni govorniki, predsednik TD Stanko Vezjak, podpredsednik KS Loče Jože Šmid in konjiški župan Janez Jazbec. Župan je Mlačam obljubil nadaljnjo pomoč občine pri realizaciji podobnih projektov. Da so bili v Mlačah res prizadevni, dokazuje tudi nova krajevna himna, ki je nastala med gradnjo turističnega doma - tudi zato so si krajani prislužili priznanje konjiške občine. Sicer so v programu sodelovali tudi drugi, tako je vaška mladina pripravila igro, na odru se je prepevalo in igralo, za konec pa so številnim obiskovalcem na modni reviji predstavili oblačila, kakor so jih nekdaj nosili v Mlačah. Nov turistični dom je blagoslovil loški župnik Pepi Gider, župan Jazbec pa prerezal trak. Dom bodo namenili predvsem za razna srečanja in prireditve, v njem pa bodo svoj prostor našli tudi mladi. A.M. St.26.-2.ivlii 1998 NASI KRAJI IN UUDJE 15 V delo z ostarelimi |e vtkana ljubezen Prireditve ob 125-letnici ^mbrechtovega doma v Slo- renskih Konjicah so zaključi- i s petkovo slovesnostjo v [onjiški športni dvorani. Jprava doma je povabila tudi ivojce oskrbovancev. Ni bilo nalo tistih, ki so se jim ob lagovoru županov Konjic Ja- leza Jazbeca in Zreč Jožeta (oširja ter ministra za delo, družino in socialne zadeve iToneta Ropa ter ob zvokih knsambla Štajerskih 7, orosi- je oči. I Prireditev je v veselem raz- )oloženju trajala dobri dve jri. Direktor doma Anton Le- )an je v svojem govoru med Irugim poudaril, da je v delo ^seh, ki skrbijo za starostnike, rtkano toliko ljubezni in od- )ovedovanja kot le malokje. \Aed osebjem in oskrbovanci le stkejo nevidne vezi. Potreb- 10 je vehko dajati, a se to lajanje tudi vrača s stiskom foke v zahvalo, s toplim pogle- dom varovanca. Pomembno vlogo je na prire- ditvi odigral povezovalec Boris |(opitar, mnogi obiskovalci so tokrat tudi prvič v živo prisluh- fili vedrim zvokom domačega nsambla Štajerskih 7. Med obiskovalci, ki so prišli z številnih slovenskih krajev, po bili seveda najpomembnej- ši sedanji oskrbovanci doma, ned njimi pa je bila tudi 102 eti stara Šmucova mama iz Najstarejši udeleženki osrednje prireditve ob 125-letnici Lam- brechtovega doma, 102-letni Pavli Šmuc je šopek izročil konjiški župan Janez Jazbec, »žametno vrtnico« pa v pesmi in dobesedno Boris Kopitar. Draže vasi, ki že nekaj let pre- življa v domu. Kljub častitlji- vim letom je zbrano sledila celotnemu programu, le ozvo- čenje jo je nekoliko motilo. Sama pravi, da ima raje mir in tišino. No, pa saj jo lahko ra- zumemo. Na slovesnosti so podelili priznanja vsem, ki v domu delajo že dvajset in več let. Prejele so jih: Jožica Rak, Zora Moravec, Lidija Tabakovič, Jo- žica Ravnjak, Ivanka Arčnik in Jelena Šuc. J. H. Monografija Lambrechtovega doma Najstarejši slovenski dom za ostarele, Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah, se lah- ko od prejšnjega tedna ponaša s kakovostno monografijo. Be- sedila so prispevali univerzi- tetni profesor dr. Jože Koro- pec, konjiški ljubiteljski zgo- dovinar Vinko Zdovc in seda- nji direktor doma Anton Le- ban, fotografije pa je zbral Jo- že Baraga, predsednik konjiš- kega zgodovinskega društva. V knjigi dr. Jože Koropec najprej opisuje pomoč solju- dem na Konjiškem skozi sto- letja, nato pa ustanovitev za- voda. Avgusta 1863 ga je usta- novil^Franc Lambrecht, bogat v tuj mi živeči veletrgovec, in ga poimenoval »Ubožna usta- nova Franca Lambrechta v Ko- njicah.« V ustanovnem pismu je določil, da se smejo v usta- Franc Šaleški Lambrecht novo sprejeti reveži obeh spo- lov in katerekoli veroizpovedi, ki se zaradi starosti ali telesne oslabelosti niso sposobni sami preživljati. V tem delu je pred- stavljena vrsta zanimivih do- kumentov, med njimi tudi stroga hišna pravila. Sledi tekst Vinka Zdovca o zgodovi- ni Lambrechtovega doma po letu 1918, življenje Lambrech- tovega doma danes pa je opi- sal Anton Leban. Besedila dopolnjujejo skrb- no izbrane stare in najnovejše fotografije Slovenskih Konjic in Lambrechtovega doma, pa tudi kopije raznih dokumen- tov, pomembnih za Lam- brechtov dom. Uvodni del k osemdesetstranski monografi- ji sta prispevala minister za delo, družino in socialne za- deve Anton Rop in konjiški župan Janez Jazbec. Vsekakor je monografija za- nimiv dokument ne le o zgo- dovini in sedanjosti Lam- brechtovega doma, ampak tu- di o že pred stoletji izpričani dobrotnosti na Slovenskem. . .............P£IMOŽ POKLIC Oživljen zgodovinski vrt Obnova graščinskega parka Šenek na Polzeli i Park ob graščini Šenek na Polzeli je širši javnosti znan kot izjemno dragocen primer parkovne dediščine iz druge polo- vice prejšnjega stoletja. V parku najdemo lepo zbirko par- kovnega drevja zanimivih vrst razrastin, posebnost pa sta tudi dva geometrijsko oblikovana vrtova, ki ju je po naročilu lastnikov graščine, družine Pongratz, oblikoval dunajski vrtni arhitekt Svvensson na prelomu stoletja. Od leta 1991 je park razgla- šen za kulturni spomenik, ki spada med pomembnejše v Sloveniji. Po uspešno končani prenovi naj bi zaživel kot pri- zorišče kulturnih prireditev na prostem, pa tudi kot učno- vzgojni prostor ter turistična točka, namenjena ogledu. Prav gotovo je park graščine Šenek, ki je danes v lasti Do- ma upokojencev Polzela, ena od lepših spomeniških obmo- čij nastajajoče občine Polzela. V slovenskem merilu pa bo Šenek postal eden redkih pre- novljenih in oživljenih zgodo- vinskih vrtov pri nas, obenem pa dobra promocija naše par- kovne kulture tudi izven dr- žavnih meja. Na pobudo KS Polzela pote- ka prenova parka že sedmo leto po načrtih Zavoda za vars- tvo naravne in kulturne dediš- čine Celje. Do sedaj so bile v glavnem narejene gradbene sanacije kamnitih stopnišč, paviljona, ograj in vodnega bazena v izvedbi celjskega podjetja Remont. Ob finanč- nem sodelovanju ministrstva za kulturo in doma upokojen- cev pa prav v teh dneh poteka- jo v južnem vrtu ob graščini vrtnarska obnovitvena dela, ki jih ob strokovnem nadzoru Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje izva- ja Arboretum Volčji potok. Gre za obnovo trate in ponov- no zasaditev pušpanovih ži- vic, ki bodo skupaj z vodnim bazenom in striženimi tisami povrnile vrtu nekdanjo kulti- virano podobo. Skozi program javnih del občina Žalec že zdaj financira osnovno vzdrževanje parka, svoj delež pa prispeva tudi dom upokojencev. V bodoče bo park terjal intenzivno in redno vrtnarsko nego in oskr- bo, zato v domu razmišljajo o zaposlitvi lastnega vrtnarja. Vse pogostejši vandalizem in vožnje po parku pa bodo po- stopoma prisilile odgovorne v kraju, da bodo poskrbeli tudi za organizirano nadzorno službo. ALENKA KOLŠEK Foto: T. TAVČAR Pokažite, kaj znate! Kulturno društvo Dobje pripravlja v nedeljo, 26. julija ob 15. uri tradicionalno prireditev z naslovom »Pokaži, kaj znaš!«. Če želite svoje znanje in sposobnosti pokazati na tej, že šestindvajseti prireditvi, se lahko do 15. julija prijavite na naslovu Kulturnega društva Dobje ali na telefonski številki (063) 796-183. Po predstavitvi nastopajočih bo v Dobju velika vrtna veselica, na kateri bo nastopil ansambel Mira Klinca. NMS Vodovod Podvin-Dobrič še letos V KS Andraž so s slavnost- no sejo, otvoritvijo novega asfaltiranega cestnega odse- ka Tajna-Brunšek v dolžini 1,5 kilometra in gasilskim tekmovanjem zaključili več- inevno praznovanje krajev- nega praznika. Na slavnostni seji je o delu 3rganov krajevne skupnosti med dvema praznikoma govo- ril predsednik sveta KS An- draž Anton Mešič. Dejal je, da ie največja pridobitev odsek asfaltirane ceste Tajna-Brun- 5ek, ki je plod dobrega sodelo- vanja med občinama Žalec in zelenje ter sosednjih KS Pod- ^raj-Kavče in Andraž. Nasled- nja, za KS pomembna pridobi- tev, so zazidalni načrti, oziro- rtia ureditveni načrti, ki so v fazi javne razgrnitve. Drugo pomembno področje je vodo- vod Dobrič-Podvin in vodovod t^rebence. Veliko časa, truda, prepričevanja je bilo vložene- ga tako s strani KS Andraž kot KS Polzela in ga še bo, da se ^odo nadaljevala dela. Ugod- no je ocenil tudi izvedbo pro- grama samoprispevka, saj se 2a šolo in telovadnico že do- govarjamo o nakupu zemljiš- ka, v izdelavi pa je idejna do- '^umentacija. Letošnji priznanji krajevne skupnosti sta prejela Franc Je- len in Mirko Meh. V imenu sosednje KS Polzela je slav- nostno skupščino pozdravil predsednik sveta KS Polzela Stanko Novak, ki je med dru- gim dejal, da si bodo tudi na Polzeli prizadevali za čim- prejšnje dokončanje vodovo- da Podvin-Dobrič. Po seji so odšli na otvoritev nove ceste. O njej je govoril predsednik režijskega odbora Marjan Brunšek, trak pa sta prerezala Cirila Brunšek in Ci- ril Plešnik ob prisotnosti pred- stavnikov Občine Žalec in Mestne občine Velenje. Novo Z otvoritve ceste Tajna-Brunšek. cesto, za katero so krajani tega zaselka prispevali po gospo- dinjstvu več kot 400 tisoč to- larjev in opravili po 70 ur udarniškega dela, je blagoslo- vil andraški župnik Niko Kranjc. ■■■■■■■■i T. TAVČAR Št. 26.-2. jvlit 1998 16 VROČA TEMA Z ndušniki proti hrupu Ljudem, l 2. julij 1998 AKCIJA NT&RC - DOBRODOŠLI DOMA Sladka pot na Brezje -v izlet kuharic, naš prvi v nizu poletnih izletov, je med potnicami in potniki požel navdušenje ^ Izlet kuharic v neznano je uspel! Maksimalno! Čeprav smo ga na Radiu Celje v sodelovanju z Novim tednikom pripravili nekoliko strahoma, da morda zanj ne bo posebne- ga zanimanja, se je izkazalo ravno nasprotno. Štirideset poslušalk in za ščepec poslušalcev, ki vsako sredo kuhajo z Ivico Burnik po poldnevu na Radiu Celje, je v pičlih štirinaj- stih dneh napolnilo Izletnikov avtobus. Prijavili so se od vsepovsod. Iz Celja, Žalca, Štor, Vojnika, Laškega, celo iz Loke pri Žusmu, naša najstarejša potnica pa je bila 84-letna Terezija Petrovič. Z nami je bil tudi najpopularnejši kuhar naših radijskih oddaj. Dani iz Celja, ki se je med kuharicami pred časom proslavil z receptom za bananino pecivo. Kuharice smo popeljali na iz- let v neznano. Mi smo seveda natančno vedeli, kaj jim želimo pokazati in koga predstaviti. Brezje in sestro Vendelino, kuharsko mojstrico, ki ima svo- je kuharske tečaje razprodane za leto dni vnaprej. Ko je poslu- šalka in kuharica Malčka iz Grobelnega pravilno odgovori- la na nagradno vprašanje v av- tobusu, kam se peljemo, je med ženskami završalo: »Krasno!« so vzklikale, najbolj vesela pa je bila naša najstarejša potnica, ki je pripovedovala, da si je že dolgo želela, da bi lahko vsaj še enkrat obiskala Brezje. Ko smo izdali še drugo skrivnost, da nas bo sprejela sestra Vendeli- na, pa kar niso mogle pričakati prihoda na končni cilj. Naša uslužbenka Majda Klanšek^ Vendelinina učenka in prijateljica, je uredila, da je sestra Vendelina prvič sprejela v svoji kuhinji tako veliko sku- pino. Navdušenje je bilo obo- jestransko. Radijske kuharice so ji zastavljale vprašanja, na katera je sestra Vendelina rada odgovarjala, ženskam pa je ob koncu postregla še z receptom za življenje: »Zavedajte se, da ste ve tiste, ki dajete toplino domu. Tudi z okusnimi jedmi, ki jih pripravljate za svoje bliž- nje. Če boste za to skrbele, se bodo tudi otroci vedno radi vračali k vam.« Kuharice in za ščepec kuharjev so nasmejarm lica postavili na ogled pred brezjansko cerkvijo. Sestra Vendelina, ki ima že 82 let, zapisana pa je redu šolskih sester sv. Frančiška, je nekaj manj kot 50 ljudi v soboto sama postregla z oku- sno malico, že okoli poldneva pa je pričakovala skupino te- čajnic. Pa v kuhinji ni bilo nervoze. Še pred več kot de- setletjem je bila v prostorih današnje kuhinje sestre Ven- deline spalnica, ko se je odlo- čila, da bo prirejala tečaje, pa je z lastnim denarjem, zbra- nim s tečaji, opremila kuhi- njo^ v kateri je tečaje kuhanja opravilo že ničkoliko tečaj- nic. Pa tudi moških je bilo nekaj med njimi. Ko smo odhajali, je bila nad našo skupino navdušena tudi sestra Vendelina. Da smo bili izjemno prijetna štajerska skupina, je dejala. Vodji izleta Mitji Umniku pa je dovolila, da se ga sme v prihodnje drža- ti ime Vendelin, kot so ga v šali krstile naše potnice. Seveda obisk Brezij ne bi bil popoln, če ne bi potnicam in potnikom omogočili obiska tamkajšnje cerkve, znanega romarskega pribežališča Slo- vencev. Nato smo za dobre pol urice »skočili« še na Bled, kjer nam je bilo ob pogledu na kopalce kar žal, da s sabo nismo vzeli kopalk, nato pa smo se odpeljali še na Križ pri Komendi, kjer smo v gostilni Pri Čubru kraljevsko jedli. Re- srrici na ljubo - jesti se ni dalo več. Skoraj vsaka potnica in Dani so imeli s sabo pecivo in že od jutranjih ur, ko smo krenili na pot, so po avtobusu krožile pregrešno sladke škat- le, polne raznovrstnega peci- va. Ni se dalo reči ne, zato smo degustirali do sitega in čez. In ko smo se po kosilu odpeljali proti Celju, peciva še vedno ni zmanjkalo. Prva zvezda izleta je bila gotovo voditeljica oddaje, v kateri kuhajo poslušalci, Ivica Burnik. Potnice in potniki kar niso mogli prehvaliti njene od- daje, načina vodenja in ideje za nastanek oddaje. Veliko jih je, so priznale, ki sploh ne znajo več sredinega kosila skuhati brez receptov v Ivičini oddaji. Zato so se ji potniki po kosilu oddolžili s skromnim darilcem. Za vse udeležence pa je darilo prispevala tudi laška kranceljpinterica Mari- ca, sicer redna poslušalka Ra- dia Celje, ki je za vsakogar pripravila droban šopek papir- nih rož, ki smo si ga pripeli na prsi. Pa podobno darilo za se- stro Vendelino, pa za Ivico in vse ostale radijce, ki smo se udeležili izleta. Seveda so si udeleženke iz- menjale recepte, na avtobusu razdrle nekaj šal, tudi pesem je donela iz njihovih grl, vse kar so spekle smo s skupnimi močmi in skrajnimi napori zmazali. Ob koncu izleta so bile enotne, ko so zahtevale, da postane le-ta tradicionalen. In da letošnje udeleženke in udeležence popeljemo na izlet vsako leto, žreb pa naj rezervi- ramo le za novoprijavljene, so odločile. ^ NATAŠA GERKEŠ LEDNIK • Foto: GREGOR KATIC Kranceljpinterica Marica iz Laškega je spominski šopek z leseno kuhalnico pripravila tudi za sestro Vendelino. Najpopularnejši kuhar radijskih oddaj Ivice Burnik je gotovo Dani iz Celja (na sliki levo). Sestri Vendelinije prisluhnil zelo pozorno. Da je lahko tako velika skupina obiskala kuhinjo sestre Vendeline, pa je poskrbela Majda Klanšek (druga z desne), ki je njena učenka in prijateljica. POLETNA AKCIJA NT&RC Dan v Šaleški dolini v poletni akciji Dobrodošli doma bosta Novi tednik in Radio Celje julija in avgusta za bralce in poslušalce orga- nizirala štiri izlete v mesta in vasi na Celjskem. Cena zanimivega, poučnega in prijetnega izleta je samo ti- soč tolarjev. V soboto, 11. ju- lija, bomo šli v Šaleško doli- no. ilMHHMHHHHHMHHHRHHHHMi Že do ponedeljka, 29. juni- ja, se je na izlet prijavilo 45 potnikov, tako da prijav ne sprejemamo več. Vse, ki ste bili med prvimi 45 prijavljeni- mi in greste na izlet v Šaleško dolino, bomo o tem obvestili po pošti. Vsem tistim, ki s prijavami niste dovolj pohiteli, pa smo pripravili še nekaj možnosti. Odločili smo se na- mreč, da bosta na pot odšla kar dva avtobusa. Prvi je poln, drugega bomo napolnili z žre- bom med vsemi, ki ste se pri- javili na izlet pisno, do danes, 2. julija. Žrebali bomo javno, v radijski oddaji, ki bo na sporedu v ponedeljek, 6. ju- lija, ob 9.15. Vsi izžrebani bo- ste že naslednji dan po pošti dobili obvestilo, da ste med udeleženci izleta. Vsem ti- stim, ki ne boste imeli sreče pri žrebu, pa ostanejo na voljo še trije izleti. Naslednji izlet, ki ga načrtujemo 25. julija, bomo podrobno predstavili v prihodnji številki Novega ted- nika. To bo izlet v Savinjsko dolino, na Vransko, v Gornji Grad in na Veniše. Ponovimo, kakšen bo izlet v Šaleško dolino. Na pot bomo krenili v soboto, 11. julija, ob 8. uri z avtobusne postaje v Celju. Najprej se bomo ustavi- li v Vinski Gori, natančneje v zaselku Črnova, kjer si bomo ogledali Lamperčekovo jele- njo farmo. Iz Vinske Gore bo- mo nadaljevali pot v Velenje in se ustavili na gradu, kjer do- muje muzej. Izvedeli bomo zanimivosti o zgodovini gradu in njegovih prebivalcih ter si ogledali stalne muzejske zbir- ke, med drugim prenovljeno zbirko afriške umetnosti češ- kega zbiratelja Františka Foi- ta, zbirko cerkvene umetnosti, ostanke mastodonta in muzej slovenskih premogovnikov. Z eradu se bomo odnravili v Skorno pri Šoštanju, kjer bo- mo obiskali Rotovnikovo ja- mo, znano predvsem zaradi aragonitnih ježkov. Iz Skorne- ga bomo šli v Zavodnje, do Kavčnikove domačije, kjer bo naša končna postaja. Domači- ja je najznamenitejši etnološki kulturno-zgodovinski spome- nik v Šaleški dolini, saj je pra- vi biser slovenske kmečke ar- | hitekture. Pri domačiji bomo ostali dlje časa in si tam pri- voščili okusno domače kosilo, ki ga bodo pripravili v gostišču Pri Vidi. Za prijetno vzdušje bo poskrbel muzikant. ■Počitniški pozdrav. Novi tednik in Radio Celje | Pokrovitelja izleta v Šaleško dolino sta ERA VELENJE in GORENJE POINT, Turistična agencija Potepuh iz Žalca pa bo pokrovitelj prvih dveh av- tobusnih prevozov v akciji No- vega tednika in Radia Celje. Št. 26.-2. julij 1998 ŠPORT Premoč(e)ni slovenski netopirji Primož Peterka je pričakovano preskočil zbrano mednarodno konkurenco, ponovil lanski dosežek in izenačil rekord skakalnice! Lepo zamišljeno skakalno prireditev v Velenju je drugi dan pokvaril dež, tako da je spektakel (ne pa tudi slavje) v polnem pomenu besede to- krat izostal. Po športni plati so slovenski tekmovalci na čelu s Peterko porazili tujce. Predvsem Peter Žonta in Damjan Fras sta morda na- kazala, da bi v novi sezoni, ki se je pričela prav z velenj- skima preizkušnjama, dva- kratnemu zmagovalcu sve- tovnega pokala utegnila »dr- žati štango«. 80-metrsko skakalnico je 90 skakalcev iz Avstrije, Švice, Poljske, Češke in Slovenije naj- prej preizkusilo na »netopir- ski« nočni tekmi za Rudarsko svetilko, posvečeno prazniku rudarjev. Darilo v smislu izena- čenja že bradatega rekorda Matjaža Kladnika 82,5 m je prispeval kar Peterka sam, ki je tudi edini uspel dvakrat pre- skočiti kritično točko K-80. »Če bi ne imel nepotrebne promet- ne nezgode, bi se velenjska naprava že {X)našala z novo najboljšo znamko,« so na pol v šali menili v taboru prvaka iz Moravč. Dolgolasi šampijon je namreč na predvečer prve tek- me krmilo svojega avtomobila prepustil novemu znancu, ne vedoč, da ta nima dovoljenja za vožnjo, vse skupaj pa se je končalo v steni neke hiše. Polovico 12. kontinentalne- ga programa so organizatorji izvedli brez nevšečnosti, ki pa so se z močnim dežjem priče- le naslednji dan, ko je tekma že visela v zraku. Pokal Gore- nja je tako minil skorajda brez občinstva. Vrstni red druge tekme je bil glede na »Rudar- sko svetilko« domala identi- čen, le da se je v prvem prime- ru v boj za najvišja mesta vmešal Čeh Jan Doležal in si s Frasom razdelil 3. mesto. Zmagovalec v seštevku obeh tekein seveda ni bil vprašljiv. Končni vrsti red: Peterka, Žonta, Fras (vsi Slo), Doležal (Češka), Steinauer (Švica). Med domačimi skakalci ve- lja izpostaviti Radija, Živica in kombinatorca Kaligara, ki v sam vrh sicer niso posegli, opravili pa so nekaj všečnih skokov. Najdaljši med njimi je bil nekdanji slovenski rekor- der in še vedno reprezentant Jure Radelj, ki je tokrat pod reflektorji dvakrat doskočil na 75,5 m. Manj uspeha je imel v dežju, kar je na koncu zado- stovalo za delitev 6. mesta z Avstrijcem Wallnerjem. Primož Peterka (tako kot la- ni) ni želel razlagati načrtov v prihajajoči sezoni. Iz tabora slo- venske reprezentance pa se je izvedelo, da bodo do pričetka prvih tekmovanj na snegu sku- šali »usposobiti« čim večje šte- vilo skakalcev, ki naj bi redno posegali v finalne serije svetov- nih pokalov. Veliko je bilo tudi tistih, ki zagovarjajo še dodatno pomladitev ekipe v smislu tak- šne sestave izbrane vrste, v ka- teri bi bil Peterka najstarejši član (nekakšen kapetan ekipe, ki bi mlajšim služil za vzor), preostali pa bi na najmočnejših tekmah glede na trenutno for- mo nastopali le občasno. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Na pokalu Gorenja jo je skakalcem zagodlo vreme. 70 let Aerokluba Celje Aeroklub Celje je eden naj- starejših letalskih klubov v Sloveniji. V počastitev letoš- njega okroglega jubileja, 70- letnice ustanovitve in 50-let- nice Letalske zveze Sloveni- je, prireja v nedeljo, 5. julija, v sodelovanju z Minstrstvom za obrambo RS veliki letalski miting. Leonardo da Vinci je mnogo let nazaj zapisal približno ta- kole: »Kdor je kdaj okusil lete- nje, bo vedno hodil z očmi uprtimi v nebo. Od tod si in tja se boš vedno vračal.« Sanje, ki jih človek sanja že od časov pred Dedalom in Ikarjem, so si pred sedemdesetimi leti uresničili tudi pionirji celjske- ga letalstva. Začetki Aeroklub Celje je eden naj- starejših letalskih klubov v Sloveniji. Ustanovljen je bil le- ta 1928, deset let po koncu I. svetovne vojne, v sklopu splo- šnega propagiranja letalstva v tedanji novo nastali državi. Te- melje letalstvu v Celju je ta- krat postavil Stanislav Ropaš, ki je v lastni režiji zgradil prvo jadralno letalo tipa Ogling, imenovanem Celjan. Z njim je 20. julija leta 1931 poletel v Levcu ter se tako vpisal v zgo- dovino jadralnega letalstva v Sloveniji. 70 let pozneje Danes, približno 70 let poz- neje, je v obeh hangarjih na celjskem športnem letališču 17 jadralnih ter 5 motornih letal. Klub šteje 101 aktivnega člana, njihov letni nalet v zad- njih obdobjih pa znaša v pov- prečju 750 ur na motornih le- talih in 2900 ur s 40 tisoč preletenimi km na jadralnih letaUh. V svoji zgodovini je celjski klub prispeval veliko rodov ze- lo uspešnih športnih letalcev. Tudi danes dosegajo pomem- bne tekmovalne rezultate tako v jadralnem kot motornem le- tenju, kjer imajo dolgoletnega državnega prvaka, ki uspešno tekmuje v svetovnem merilu. Veliki letalski miting Bogato zgodovino letalskih dosežkov bodo letos celjski le- talci proslavili v nedeljo, 5. juli- ja, ko bodo v Levcu priredili veliki letalski miting. Pravijo, da bo po pestrosti programa najzanimivejši in najbogatejši miting zadnjih dvajsetih letih. Program mitinga, ki ga pri- pravljajo skupaj z Ministrs- tvom za obrambo RS, se bo odvijal od 13. do približno 20. ure. Predstavila se bodo letala celjskega, pa tudi letala ostalih slovenskih aeroklubov, eska- drilja Slovenske vojske, flota letal vlade, nekaj Adriinih le- tal, baloni, muzejska jadralna letala (Čavka, Mucha, Spatz) ter mnogo gostov iz tujine. Med zadnjimi naj kot najzani- mivejšega omenim svetovne- ga prvaka v akrobacijah z mo- tornimi letali Francoza Patric- ka Parisa, ki bo svoje akroba- cije odletel na zvoke dunajske- ga valčka. Za zabavo bosta, poleg sa- mega letalskega programa in letalske razstave pred hanger- ji, poskrbela ansambla Vaga- bundi in Ročk 'n' bend. Cena vstopnic znaša 500 SIT, vsaka pa sodeluje v nagradenem žre- banju. Generalna sponzorja prireditve sta Telekom Slove- nije in Banka Celje. V nedeljo, 5. julija, vas celjski piloti vabijo, da sku- paj z njimi proslavite oblet- nico ustanovitve aerokluba in morda tudi sami uresniči- te svoje sanje o letenju. Ker prireditelji pričakujejo veliko udeležbo gostov iz cele Slovenije, svetujejo obiskoval- cem iz okolice letališča, da na prireditev pridejo peš. Za vse tiste, ki boste prišli z avtomo- bili, pa je ureditev parkirišč prikazana na skici. Šf. 26.-2. jvlif 1998 ŠPORT_ |Q Kamberovič ^akljual celjsko avanturo Trikratni najboljši klub- ski strelec, golgeter I. SNL v sezoni 1996/97, Faik Kamberovič, je zapustil Publikum. Po treh letih sodelovanja s celjskim klubom se je odločil za nadaljevanje poti v varaž- dinskem Varteksu. »Kamba« je bil v minulih treh sezonah edini resnični ljubljenec celjskih tribun. Njegove mojstrovine bodo ostale nepozabne, čeprav so mnogi komaj čakali, da jih je kdo povprašal za mnenje o postavnem Bo- sancu. »Uebel, počasen, len, staromoden, nekori- sten, nogometno neizobra- žen, muhast...« Tako so ga ocenili »strokovnjaki«. A Faik je zabijal gole in - pa naj se sliši še tako smešno - rešil zadnje tri celjske sezo- ne. Nekateri menijo, da bo brez njega bolje. A Medtem ko je Kambero™ vič zapuščal Skalno klet, so se nanjo vrnili mladinci Grafike Gracer, ki so osvoji- li"slovenski nogometni po- kal. Vrstnike Triglava so minulo soboto premagali na njihovem igrišču v Kra- nju z 1:0, strelec pa je bil Salamadija. Slovesno V 71. leto Nogometni klub Šmartno ob Paki je praznoval 70-letnico. Leta 1928 so Vlado Steblov- nik, Franc Klančnik ter Tone in Franc Meklav v Savinjsko dolino prinesli prvo nogo- metno žogo, ki je kmalu »za- strupila« krajane. Okrog us- nja se v Šmartnem ob Paki vrti vsakdanje življenje. V tem kraju je nogomet dejan- sko najpomembnejša po- stranska stvar! Šmartno ob Paki je od nek- daj izmed vrhunskih športov gojilo le najpopularnejšo igro na svetu. »V 70-letni zgodovini smo doživljali vzpone in pad- ce, prvih je bilo na srečo več in upamo, da bo tako tudi v bo- doče,« je med drugim na slav- nostni seji minulo soboto iz- postavil sedanji predsednik kluba Avgust Reberšak. Šmar- čani so znali poseči tudi zelo visoko, celo do naslova slo- venskih prvakov. Sezona 1980/81 ostaja z zlatimi črka- mi zapisana v zgodovino kra- ja, kjer je »igra množic« večna tema »strokovnjakov«, zanese- njakov, navijačev, sestavni del življenja, nekoč še bolj kot danes. Generacija, ki je prišla do slovenskega nogometnega neba, je minulo soboto ponov- no stopila na igrišče. Bratje Podgoršek, »Loli« Omladič, Kodre, Matko, Podvratnik, Frangež, Hanžekovič, Lukner, Hren, Benetek, Kralj, Turnšek, Pokleka, Kronovšek so gostili veteransko reprezentanco Slo- venije na čelu s 63-letnim in živahnim »Anzo« Hriberni- kom na čelu, ter Bojanom Pra- šnikarjem, ki bi domačinom zagotovo prišel bolj prav. 5- kratni kralj slovenskih strelcev je v soboto zadel dvakrat, tako kot Breber, tudi Pire je dosegel gol, zmaga 5:0 pa niti ni tako pomembna, bolj zanimivo je bilo videti ase, kot so Oblak, Prosen, P. Ameršek, Jarc in ostali. Vrhunec slovesnosti ob visokem jubileju je bil obra- čun članskih ekip Esotecha Šmartna in Maribora Teatani- ca. Domačini brez »dopustni- kov« Smajloviča in Grobelška po pričakovanjih niso bili do- rasli državnim prvakom, ki so zmagali s 7:0, strelci pa so bili Ahmetovič 3, Kmetec 2 ter Fridl in Filipovič. Prijateljsko srečanje je zadovoljilo več kot 500 gledalcev, ki redno, ne samo ob jubilejih, spremljajo svoje »vijolice«. Tudi na go- stovanjih. Zagotovo bo tako še v bodoče. Novo sezono bodo Šmarčani pričeli s pripravami 15. julija. Trener ostaja Toma- žič, odhajata Zlodej in Doler, najverjetneje tudi Zec, v klub pa bodo pripeljali 5 novih igralcev - o imenih seveda še molčijo. Pomembno je, da po- krovitelj Esotech ostaja s klu- bom. Vsekakor v Šmartnem ob Paki resno računajo na približanje vrhu našega dru- goligaškega nogometa. Njihov najmočnejši adut je tisto, kar manjka večini naših kolekti- vov: tradicija! Brez nje je mar- sikaj težje, in tega se v 70- letnem kolektivu še kako do- bro zavedajo, zato so nanjo toliko bolj ponosni. TOMAŽ LUKAČ Priznanja kluba so preje- li: Ivo Bernik, Era d.d., Gvi- do Omladič, Alojz Podgor- šek, Alojz Polak in Bojan Prašnikar (zlata plaketa), Stane Brunšek, Esotech d.o.o., Janez Prašnikar, Alojz Omladič, TE Šoštanj, Marjan Travner, Janko Vu- zem in Martina Žohar (sre- brna plaketa). Atletom častni znak svobode Predsednik RS Milan Kučan je Atletskemu društvu Kladi- var včeraj vročil častni znak svobode Republike Slovenije. Laskavo priznanje ob 50-letnici delovanja društva so celj- ski atleti prejeli za prispevek pri vzgoji športnikov in šport- nih delavcev ter za zasluge, pomembne za razvoj, napredek in uveljavitev športa doma in v svetu. Celjske atletinje Anja Valant, Tina Matulj in Desanka Čalasan (rezerva) so skupaj z Velenjčanko Jolando Čeplak tekmovale za reprezentanco v evropski superligi v ruskem St. Petersburgu, kjer se je Slovenija pričakovano poslovila od evropske atletske elite in bo odslej nastopala v 1. ligi. Valantova je v troskoku preskočila natanko 13 metrov (8. mesto), Tina Matulj je v štafeti 4x100 m pritekla 7. mesto, Čeplakova pa je na 800 m in v štafeti 4x400 m obakrat pristala na začelju. PRIMOŽ ŠKERL Lebarju ni uspelo Invalid Mirko Lebar si je minuli teden zadal nov cilj: v 24 urah je želel na atletskem stadionu Kladivarja v Celju na invalidskem vozičku prevoziti več kot 200 km, kar bi bil nov svetovni rekord, s katerim bi si priboril mesto v Guinessovi knjigi rekordov. Toda Lebar je po solidnem začetku v četrtek, 25. junija ob 10.35 prenehal z vožnjo. Potem, ko ni bilo pravega odziva gledalcev, se je naslednji dan zgodaj zjutraj po skoraj treh četrtinah opravljene poti odločil, da od podviga odstopi. »Akcija je bila humanitarna. Želeli smo zbrati denar za nakup novega ultrazvočnega aparata za kardiološki oddelek celjske bolnišni- ce, ker pa pričakovanega zanimanja ni bilo, sem se odločil, da nadaljevanje maratona nima pravega pomena,« je pojasnil Lebar. Organizatorjem je uspelo prodati vsega 36 vstopnic (po 1000 SIT), tako da so večino humanitarnega denarja prispevali pokrovitelji, med njimi največ podjetje ACI Avto iz Celja. T.L., PŠ, Foto: GK Barber še tretjič Velenjčan Stanko Barber je že tretjič zapovrstjo zmagal na maratonu državnosti. Za 42 km, in 195 m je potreboval 2 uri, 37 minut in 45 sekund ter izboljšal lanski dosežek. j Tudi pri ženskah je na maratonski razdalji zmaga odšla v Velenje. S časom 4:10,24 si jo jel pritekla Felicijanova. Preizkušnjo na 21 km sta dobila Celjan Rozman (1:17,10) in ŠentjurčankaJ Planinškova (1:42,50). PRIMOŽ ŠKERL, Foto: GREGOR KATIC] Pozejdon podprvak Vaterpolisti celjskega Po- zejdona so na veteranskem državnem prvenstvu v Kam- niku presenetljivo osvojili 2. mesto, kar je vzpodbudilo načrte vodstva kluba. Prvič v zgodovini celjskega vaterpola so igralci iz mesta ob Savinji ugnali izbrano vrsto kranjskega Triglava (8:7). Tek- movanje, ki so ga kamniški organizatorji letos pripravili že petič, je bilo na dveh turnirjih. Po uvodnih porazih (s Kamni- kom 3:10 in kasnejšiin prva- kom Kranjem 90 3:13) so celj- ski veterani izgubili možnosti za vrh, razplet preostalih te- kem in zmaga nad Novo Gori- co (8:4) pa je selekcijo, ki je v sezoni 1990/91 v državnem pr- venstvu osvojila 2. mesto, po- peljal do najvidnejšega uspeha v veteranski konkurenci, h ka- teremu so največ pripomogli Marko Glavan, Gregor Lebič in vratar Borut Presečnik. Končni vrstni red: Kranj 90 8 točk, Pozejdon, Kamnik in Triglav 4, Nova Gorica 0. V prihodnjih dneh naj bi se na pogovorih o ponovni oživi- tvi vaterpola v Celju oglasili selektor reprezentance Igor Štirn, njegov pomočnik Tomo Balderman (Celjane je v letih največjih uspehov že vodil) in predsednik VZS Jože Jenšter- le. Moška članska selekcija je v prvi ligi nazadnje nastopala pred dvema letoma, po izpadu v nižji rang ter nerešljivih te- žavah z bazenom in finančni- mi sredstvi, pa je delo s prvo ekipo zamrlo. PRIMOŽ ŠKERL Vivod spet zmaguje Celjan Branko Vivod je na veteranskem mednarodnem atletskem mitingu v švicarskem Bernu zmagal v skoku v višino. Z izvrstnim dosežkom 173 cm je ugnal konkurenco 13 tekmovalcev. Na mitingu so nastopili atletski veterani Franci- je, Madžarske, Češke, Italije, Nemčije, Avstrije in Švice. Vivod bo v petek nastopil še na odprtem državnem prvens- tvu v Ljubljani, avgusta pa potuje v ZDA, kjer se bo udeležil še tekmovanja v Portlandu. PŠ Košarkarji za otroke Ulični košarkarski turnir trojk je otroškemu oddelku celj- ske bolnišnice navrgel milijon 100 tisoč tolarjev. Prireditelji celotnega programa niso izpeljali po načrtih [manjša udeležba in izostanek nekaterih zvezdnikov, ki bi se na igrišču I. gimnazije morali pojaviti). Kljub temu se je 9 ekip pomerilo po izločilnem sistemu, finale pa je pripadlo moštvu Servis ZT, ki je v razburljivi končnici z 21:19 ugnalo Perzijo. V revialni tekmi sta svoja znanja primerjali celjska in košarkarska šola Jureta Zdovca, dogodke na štirih igriščih pa sta opazovala najpomembnejša postranska akterja - Matjaž Tovornik in Boris Zrinski. Po zagotovilih organizatorjev bodo podoben turnir pripravili tudi prihodnje leto. PŠ Št. 26.-2. julij 1998 m I ŠPORT Šampiion brez strelišča Malo znana športna disci- plina z imenom trap počasi prodira tudi v naše kraje. Prav tako malo jih ve, da so med nami že izvrstni tekmovalci, ki pa se žal nimajo kje poka- zati športnemu avditoriju. Eden takšnih je mladinec Gre- gor Ilc iz Celja, sicer član klu- ba Tils Dolomiti iz Vrhnike. Še ne 18-letni Gregor v Slo- veniji zavzema vodilno mesto v svoji starostni kategoriji. Po- membnejše domače tekme (mladinsko DP v Ilirski Bistrici in finale mladinske lige v Or- možu) šele sledijo, tokrat pa je spregovoril še o vzrokih za slabe razmere, načrtih ipd. Kako bi trap kot športno panogo najkrajše predstavili? Pri nas vse skupaj bolj poz- namo kot streljanje na glinaste golobe. Ločimo trap, double- trap in skeet. V trapu, kjer tekmujem, letijo golobi stran od tekmovalca in to na tri stra- ni: naravnost, levo in desno. V double verziji letita dva golo- ba proti strelcu, v skeetu pa v obe smeri. Na katerih vidnejših tekmo- vanjih ste letos že nastopili? Streljal sem na mednarod- nem turnirju v Brnu, na dvo- boju med Hrvaško in Sloveni- jo v Zagrebu in na evropskem prvenstvu v Nikoziji. Prav na Cipru sem dosegel najboljši rezultat in mesto - s 114 zade- timi golobi sem bil na koncu deveti. Na svetovnem prvens- tvu avgusta v Barceloni bom skušal ponoviti dosežek iz Ni- kozije, o uvrstitvi pa za zdaj ne bi govoril. Trap je od vsega začetka olimpijski šport. Kako se tek- movalec tja uvrsti? Osvojiti mora predpisano kvoto. Te se lovijo na svetov- nih pokalih, ki so letno samo Gregor Ilc s trenerjem Zdenkom Ratekom med preizkušanjem nove puške v italijanskem Lonatu. štirje. Na olimpiado gre zelo malo strelcev. Tudi meni še dosti manjka, predvsem tre- ningov in let. Kakšna je konkurenca v mednarodnem merilu? Dobrih strelcev je ogromno. Najmočnejši so gotovo Italija- ni, šport je izredno dobro raz- vit v ZDA, tudi Nemci in Rusi ne zaostajajo prav veUko. V glavnem so to države, ki na največjih tekmovanjih osvaja- jo medalje. Na zadnjem dvo- boju v Zagrebu smo npr. po- stavili nov mladinski državni rekord, vendar so nas Hrvati kar močno porazili. In pri nas? V Sloveniji trap šele razvija- mo, je pa vse bolj popularen. Še nekaj let nazaj v naši državi ustreznih strelišč sploh še ni bilo, danes pa se načrtovano dela tudi že z mlajšimi selekci- jami. V Celju? Ni strelišča in s tem pogojev, da bi klub lahko ustanoviU. Se kaj premika? Problem sta prostor in gla- snost. Objekt zavzema veliko prostora. Golob leti 80 me- trov, kar je ogromna površi- na, stojišče pa zavzame na- daljnjih 21 metrov. Poleg tega je pokanje s puškami izredno glasno. Kako potemtakem loviš treninge? Treniram na streliščih v Ilir- ski Bistrici in blizu Sežane. Samo za vožnjo porabim ogromno časa. Med šolskim letom treniram dvakrat do tri- krat tedensko, pred večjimi tekmami še pogosteje. Kakšen trening potrebuje tekmovalec vašega kova? Najprej imam avtogeni tre- ning. Maksimalno se moram umiriti in zbrati. Pred serijo ne smeš biti nervozen. Približ- no 10 minut se segrevam, tako da kri po telesu bolje kroži, nato pa 15 minut počivam v senci. Serija traja vsaj 25 mi- nut, na treningu jo ponovim trikrat, kar znese 100 strelov. Vadita me trenerja Zdenka Ra- tek in Savo Strmole. Kaj vsebuje oprema, ki jo nosi tekmovalec? Potrebuje puško šibrenico kalibra 12 ali 20, zaščito za ušesa - slušalke in jopič za strelivo. Cena opreme je seve- da odvisna od kvalitete. Puška nižjega razreda stane približ- no 2 tisoč mark, tiste vrhunske pa med 7 in 9 tisoč. Dominika Gacner se je zapisala atietiici Dominika Gačner iz Ojstriške vasi pri Tabo- ru šteje 13 let. Pravkar je končala 6. razred OŠ v Braslovčah, že tri leta in pol pa trenira atletiko pod strokovnim vods- tvom Braneta Strožerja pri Atletskem društvu Kladivar-Cetis v Celju. Kot je povedala, zaen- krat trenira še vse tekaš- ke preizkušnje in tudi vse tehnične panoge. Ima že veUko lepih uspehov. Se- veda je najbolj ponosna na svoj zadnji uspeh, pr- vo mesto na otroških mednarodnih olimpij- skih igrah v Španiji, ko je v skoku v daljino skočila 5,29 m in osvojila zlato medaljo med letniki 83. Na olimpiadi je sodelovalo 24 držav. Poleg tega pa ima Dominika v svoji zbirki še 17 zlatih, 5 srebrnih in 5 bronastih medalj ter dva pokala, ki jih je prejela za prvo mesto na državnem pr- venstvu krosa Dela, na šol- skem državnem tekmovanju za 5,42 m dolg skok v daljino. s katerim je izenačila držav rekord za mlajše deklice, ; prvo mesto na državnem uli nem teku v Brežicah, za dv krat prvo mesto na državne prvenstvu v mnogoboju itd. Vsekakor je to zelo obeta na atletinja, ki ima vse pogoj da se razvije v vrhunsko špor nico, ki bo sposobna tudi k odrasla posegati po najvišji mestih. T TAVČA! BRSKAMO PO ARHIVU. Ekipa rokometnega kluba TVD Partizan Žalec je spomla 1958 zmagala na turnirju v Šempetru. Klub je 5. maja 191 ustanovil Vlado Veber. Zgoraj: Jože Cerovšek, Vinko Brgle Brane Beršnak, Toni Rehar. Spodaj: Jože Grobelnik. Bogdi Kučer, Peter Krušič. NA KRATKO Gotovlje: Na šahovskem turnirju v spomin na znanega šahis in nogometaša Jožeta Štormana je zmagal Dušan Brinovec (IC točk) pred Stanetom Skokom (9) in Mitjo Uriskom (8,5). Griže: Na četrtem turnirju v pospešenem šahu je pričakoval slavil mednarodni mojster Vladimir Ivačič (Domžale) pr mojstrom FIDA Danijem Vombekom in Radovanom Kranjce (oba Griže). Med mladinci je zmaga pripadla Žalčanu Boštjai Šumigi. Velenje: V nadaljevanju 1. balinarske lige je Velenje Prem govnik v gosteh izgubil z Jadranom Pakirko (7:17) in ekij Bistrice (8:16). Vrstni red: Jadran Pakirka, Bistrica, Jesenic Gorica, Jadran Izola, Velenje Premogovnik, Antena... Žolnirjevi še bron Urška Žolnir je na tekmi B pokala v judu na Sardiniji osvojila bronasto medaljo. V soboto bo v Laškem še dan Sankaku. Do brona je Žolnirjeva ug- nala Italijanki Floretovo in Spizzijevo,-Belgijko Den Vro- njok, lansko zmagovalko Ru- sinjo Rossovo in nosilko bro- naste medalje z lanskega EP Čehinjo Verenovo. Edini po- raz je Urška doživela z doma- činko Gallovo. Maji Frece je kaj več kot 5. mesto prepreči- la poškodba kolena (vse zma- ge sta članici JK Sankaku do- segU z izidom 10:0). Regina Jerneje je tokrat prišla do 7. mesta, Simona Lotrič in Petra Nereks pa sta izpadli že v 1. krogu. Celjanke so turnir na Sardiniji izkoristile za krajše priprave, saj jim pred odho- dom na olimpiado mladih primanjkuje težkih dvobojev in ustreznih sparing partner- jev. Ljubitelji juda bodo obetajo- če tekmovalke lahko pozdravi- li to soboto, ko se bodo v okviru prireditve dan Sanka- ku v Laškem pomerile s pred- stavnicami Litve, Italije, Av- strije in Hrvaške. VLADO LIPOVŠEK - ■ ■ Emeršiceva spel rekordno Lokostrelka TVD Partiza- na iz Polzele Jožica Emer- šič je na pokalnem tekmo- vanju v Novem mestu znova izboljšala državni rekord. Tokrat je znamko ponovno popravila v discipUni com- pound (FITA 70 m). Nov do- sežek Emeršičeve je 680 kro- gov. V konkurenci 60 loko- strelcev je Grega Emeršič med mladinci zasedel drugo mesto. Roman Zupane pa med veterani tretje. PŠ Bo otvoritvi tekmovališča v Venišah kmalu sledila ustanovitev kluba? V Venišah za bogate nagrade Na posestvu Burger v Venišah je bil močno zaseden konjeniški turnir Grand prix Veniše v preskakovanju ovir, na katerem so se pote- govali za doslej največji nagradni sklad. Na Venišah so tovrstni turnir pripravili prvič (v kratkem želijo ustanoviti tudi svoj konjeniš- ki klub). Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Gotovelj in Velenja. Metrske zapreke (Al), namenjene mladim konjem in tekmovalcem, je brez napak končalo 9 konjenikov: Maja Novak, Tjaša Cipot, Borut Knapič, Nataša Burger, Niko Lah (vsi KK Velenje), Sandra Kocjančič, Tadeja Hernavs, Primož Rifelj (vsi KK Gotovlje) in Blaž Bergant (KK Maribor). Zmagovalci - A2 (110 cm): Aleš Pevec (Vele- nje). A2 mladinci: Janez Krumpak (Krum- perk). L (120): Andrej Kučer (Gotovlje). Ma (130): Matjaž Čik (Velenje). Organizatorji so pripravili še revialno tekmo- vanje eno in dvovpreg, ki so se pomerile v spretnostnih vožnjah. Pri enovpregah je bil najboljši Silvo Lenko, pri dvovpregah pa Jože Češnovar. PRIMOŽ ŠKERL^Foto: CIRIL SEM SI. 26.-2. iviil 1998 24 FEUTON - ROMAN ZA TANČICO ALBANSKE POMLADI Piše: IgorFabjan Povprečna mesečna plača se suče okoli 50 ameriških dolar- jev, tisti z univerzitetno izo- brazbo pa lahko pričakujejo kakšnih 20 dolarjev več. Živ- ljenje v Albaniji še zdaleč ni poceni, saj cene izdelkov in storitev niso dosti nižje kot pri nas. Postopoma so uspeli ukro- titi inflacijo in albanski lek je postal dokaj stabilen, verjet- no tudi po zaslugi številnih emigrantov, ki letno prinesejo domov več kot 800 milijonov dolarjev kapitala. Menjava na črno je še vedno živa, toda tečaj na črnem trgu je le do- brih 5% višji od uradnega. Ulični prodajalci čakajo na tujo valuto s šopi lekov v ro- kah pred hoteli ali na glav- nem trgu v središču mesta, kjer je vedno veliko ljudi. Ob- last jih zaenkrat očitno ne preganja, saj svojega početja prav nič ne skrivajo, tako da je tovrstna menjava tudi za tujce čisto sprejemljiva. Tako si prihraniš iskanje odprte banke ali najbližjega hotela, slednjih pa v Albaniji ni preti- rano veliko. Za ameriški dolar je bilo v času našega potova- nja potrebno odšteti okoli 100 novih lekov. No, o novih lekih je pravzaprav težko govoriti, saj je bila albanska valuta de- ležna zadnje denominizacije (odvzeli so eno ničlo) že dalj- nega leta 1964. Iz neznanega razloga pa mnogi še vedno govorijo in razmišljajo v sta- rih lekih. Morda pridejo stari leki še najbolj prav goljufivim natakarjem, ki tujcem napiše- jo ceno v starih lekih in po- tem mirne vesti čakajo na pla- čilo. Če spoznaš »prevaro« in plačaš ravno prav, je vse v redu, če pa odšteješ toliko, kot piše na računu (desetkrat več), privabiš natakarju na usta zadovoljen nasmeh, sam pri sebi pa godrnjaš nad dra- gim lokalom... V objemu albanskih Alp Skadrsko zaledje skriva šte- vilne težko dostopne, a sliko- vite vasi, v katere usodne raz- mere takšnega ali drugačnega režima od nekdaj niso pose- gale tako zelo drastično. Tu- kajšnji prebivalci pa so bili zaradi svojih katoliških kore- nin in nenaklonjenosti komu- nizmu najslabše zapisani prav v času Enverja Hoxhe. Tako so ostale vasi zaradi svo- je odmaknjenosti in nepri- Ijubljenosti pri starem režimu še bolj zaostale kot drugi pre- deli države. Prav zato pa so se morda bolj kot drugod v teh krajih ohranile tradicionalne vrednote. Konservativizem še posebno občutijo ženske. Še vse do II. svetovne vojne je bilo mogoče žensko prepro- sto kupiti. Danes takšnih ek- stremnih primerov najbrž ni več, toda ženskam v vsakda- njem življenju še vedno pri- pada močno podrejena vloga. Na vasi je še vedno mogoče srečati nekdaj značilno podo- bo poročenega para: mož jez- di na oslu, žena pa obložena z vodo, poljskimi pridelki aU čim drugim, vdano stopica nekaj metrov za njim. V turš- kih časih so morale ženske vedno hoditi vsaj devet kora- kov za moškim. Čeprav je elektrifikacija že davno zajela tudi najbolj od- daljene vasi, pa temu ni tako s cestami. Po dobrih dvajsetih kilometrih ravnega makada- ma, ki nedaleč od največjega balkanskega jezera zavije proti severu, mi je bilo jasno, zakaj smo dokaj veliki merce- desov avtobus zamenjali z manj uglednim in manjšim vozilom, ki je še najbolj spo- minjalo na že davno odpisani delavski avtobus. Cesta se je nenadoma začela divje vzpe- njati med visoke gorske vrho- ve, katerih sveža belina je obetala še dodatne težave. Vedno ožja cesta je kmalu spominjala le še na kamniti kolovoz, ki se je tu in tam divje spustil na dno soteske, prečkal plitvo rečico in se na drugi strani ponovno povzpel visoko nad z velikanskimi skalami posejano strugo. Kakšno je tod videti potova- nje po močnejših deževjih, si ni bilo pretežko zamišljati. Pogled v vrtoglavo globino razpenjene reke je z visokega sedeža deloval še bolj strašlji- vo, tako da me ni prav nič presenetil prestrašeni krik so- potnice, ko se je mali avtobus nevarno zazibal prek malo večje skale. Po dobri uri drz- nih vzponov in spustov preko razritega pobočja, smo do- končno obstali pred vodnim nanosom, ki je dopuščal na- daljevanje poti le še pravim terenskim vozilom. Na robu vasice Boge smo se opremih z zalogami iz Skadra - svežim kruhom in belim ovčjim si- rom. Najbolj vztrajni smo se podali proti visokemu prela- zu, ki ga je bilo moč slutiti med zasneženimi vrhovi. Za njimi se je obetala še ena dolina, po kateri bi se v ideal- nih razmerah lahko vrnili v Skader ali pa nadaljevali pot v osrčje Severnoalbanskih Alp, sredi katerih kraljuje tudi naj- višji albanski vrh Jezerca (2694m). »Mire dita (dober dan),« mi odzdravi vitalna starka sedeča sredi razkropljene črede ovac, ki niso utegnile dvigniti glave s sočne trate ob neobičajni prihajajoči pojavi. Tudi mam- ca v tradicionalnem črnem krilu, nabranem prek belih hlač, ni bila videti prav nič Najbolj živahno je ob vaškem vodnjaku. začudena. Čudila se je le na- meri, da hočem na vsak način nadaljevati pot do gorskega prelaza. Z zgovornimi kretnja- mi in zmajevanjem ob pogle- du na ne ravno najprimernej- še športne copate mi je dala vedeti, da ne bom prišel daleč. In res, nekaj sto metrov više je nadaljevanje poti onemogočal vedno globlji sneg. Za razoča- ranje in tarnanje ni bilo časa, saj me je še bolj kot pogled na drugo stran gorske verige mi- kalo dogajanje med raztrese- nimi hišami vasice, kjer nas je vdano čakal avtobus z vodni- kom in šoferjem. MILAN JEZERNIK OGRLICA 54 Tam je v medlem soju privite karbidovke, s sklenjenimi rokami v naročju, sedela mati in zrla v štedilnik, skozi katerega razpokane obročke in vratca je uhajala migetajoča svetloba in pobliskavala po stenah. »Ali je teta že odšla?« je vprašala Ivanka. »Še pri dnevu,« je mati živahno odgovorila, naglo vstala in odvila karbidovko, da meje močna svetloba za trenutek oslepi- la. Pogledal sem Ivanko - imela je sproščen obraz, blag pogled. »Dolgo sta se pogovarjala,« je rekla mati in me pomenljivo pogledala. »Saj se tudi dolgo nisva videla, kajne Ivanka?« Pokimalaje. »Si utrujena?« jo je mati vprašala. »Nasprotno, kar dobro se počutim.« Materi se je poznalo, kako vesela je takšnega odgovora. Obrnila se je k meni z vprašanjem: »Kako pa se imaš tam gori na Nemškem?« »Kaj pa bi radi vedeli?« »Kakšni pa so ljudje, kraji, običaji, kmetije?« Veliko tega sem Ivanki opisal v pismih, a razumel sem materin namig, da naj bi jo oba skupaj še nekaj časa odvračala od morečih misli in začel pripovedovat o vsem, kar sta želeli vedeti. Najrajši sem pripovedoval o vedrih dogodkih in jih še napihnil, da sem Ivanki izvabljal smeh. Nekajkrat se mi je imenitno obneslo. Prav od srca seje nasmejala pripovedovanju, kako sva s Fischmannom na martinovo vodila bika. težkega poldrugo tono. Ironija naključja - na isti dan ji je bila storjena sila. Lastne pripovedi so me tako razživele, da sem pozabil na čas - na pravočasen odhod. Vlaka ni bilo več mogoče ujeti. Nič drugega mi ni preostalo, kot prespati pri teti. Poslovil sem se od matere rekoč, da se bom zjutraj še oglasil. Ivanka me je spremljala do gozda, kot je to vedno storila. Zagledal sem ljubega znanca - velik bukov štor, pokrit z debelo snežno odejo, ob katerem sva zadnjo nedeljo pred odhodom v Nemčijo vzela slovo. V pismu mi je zaupala, da se mi je bila takrat pripravljena predati. Ko bi to takrat vedel! Tiho, kot bi se bal. da me bo njena mati slišala, sem ji ga pokazal »Se spominjaš?« »Kolikokrat sem, vračajoč se z dela z nasmehom v srcu postala ob njem, kot stare ženice postoje ob znamenju. Zdaj je hrepeneče pričakovanje poteptala kruta resnica. Postal je grob mojih sanj. pokrit z mrzlim snežnim prtom.« Pokrila si je obraz z rokami in zahlipala kot ob resničnem grobu. Pritisnil sem si jo k sebi in ji prigovarjal, kakor sem vedel in znal »Ne predajaj se neprenehoma otožnosti. ne vdajaj se mračnemu razpoloženju. Pomisli na nesreče drugih, zlasti na nesrečne fante na frontah po celem svetu, ko nenadoma posta- nejo brez nog, brez rok, celo brez spolovila kar je mogoče najhujše, kajti nikoli ne bodo ljubljeni, nikoli ljubili in nikoli ne bodo imeli otrok, nikoli svojega doma. pa se z močno voljo do življenja obranijo vsaj čustvene invalidnosti. Ko se vrnejo v domače okolje jih je vse veselo, saj so se vrnili vsaj živi domov. K tebi hodi zdravnik, ki se trudi izruvati žalost iz tvoje duše. toda uspel bo težko, če mu ne boš pomagala. Pomagaš pa mu lahko le tako, da se trudiš pozabljati. Nadeni si krilca, pa če so še tako krhka; če boš vztrajna, bodo kmalu postala krepkejša in vedno dlje boš poletavala vse do dne, ko boš vzletela in letela brez najmanjše bolečine. In vsakdo, ki te pozna, bo veselo vzkliknil: >Glejptičko! Spet se je povzpela visoko v nebo, spet veselo žgoli.<« »Lepo si povedal. Obljubljam ti, da se bom potrudila in si nadela plašnice. da ne bom mogla gledati nazaj.« »Trdno upam, da boš to res storila.« Stopil sem k štoru in mu s košato borovo vejo odstranil debelo snežno odejo, nalomil še nekaj vej in ga z njimi pokril. »Vidiš, zdaj ni več pokrit z mrzlim snežnim prtom, pridi sem! Sedla bova nanj.« Prišla je in mi sedla v naročje. »Glej. Ivanka, tu sva se poslovila, toda le za leto dni, kaj ne? TU zdaj vrziva čez rame vse zlo. ki naju je doletelo in naju hoče celo razdvojiti. Trikrat globoko zajemiva sapo: prvič za najino zdravje, drugič za najino srečo in tretjič za najino dolgo skupno življenje, zatem pa se krepko poljubiva.« »Pa dajva.« je dahnila. Ustnice je imela tople kot nekdaj - še nekaj jih je bilo za lahko noč. Obljubil sem ji. da pridem čez dva dni - na Štefanovo. Dobre volje in lahkih nog sem odšel k teti. Kar nekajkrat sem moral potrkati, preden se je oglasila; menila je. da me ne bo in se odpravila v posteljo, kajti zaradi skopo odmerjenega petroleja je bilo treba varčevati z razsvetljavo. Po izdatni večerji, ki sem jo s tekom pospravil, mi je rekla: »Če se hočeš dobro naspati. lezi v posteljo, saj se na peči ne moreš več pošteno stegniti, ko pa si postal tak dolgin.« Nekoliko mi je bilo nerodno, saj še nikoli nisem delil sobe z žensko. Spremila me je s petrolejko v kamro, sama pa je prišla malo pozneje z ugasnjeno lučjo, jo položila na omarico in legla. Ličkanje je zašumelo in za hip sem mislil, daje legla Ivanka. »Ali že spiš?« »Ne še.« »Kakšna se ti zdi Ivanka?« »Malo je še zmedena, a upam. da bo kmalu ozdravela.« »Tudi jaz zdaj upam. saj se do danes z nikomur ni hotela ali mogla pogovarjati, vidva pa sta nepretrgoma čebljala. Klara se nagli spremembi ni mogla načuditi. Zaradi prijetnega presene- čenja je jokala.« »Ali sta prisluškovali?« »Ne štej nama tega v zlo, zlasti Klari ne. Nisva prisluškovali zato, da bi slišali kaj se pogovarjata, ampak, kako se Ivanka odziva. Ne misli, da sva to dolgo počeli.« »Kako se je Ivanka odzivala takoj po dogodku?« »Ti ni Klara pravila?« »Ni, tudi prilike zato ni bilo. Vpričo Ivanke pa veste, da nisem ničesar vpraševal« »Povedal ti bom vse, o čemer mi je pravila in kar sem sama videla. Tisti večer je prišla vsa blatna, skuštrana, v obraz bela kot kreda. V očeh je imela nekaj, česar še pri nikomer ni videla. Plašču je manjkalo nekaj gumbov, na desni nogi ni imela čevlja. Na njeno vprašanje, kaj za božjo voljo se je zgodilo, je odgovorila z mirnim, a votlim glasom, da ji je Drejč napravil silo. Ne da bi se slekla, je legla na klop ob peči. se v hrbtu močno zvila, noge pa spodvila tesno k sebi. V tej legi in globoki nezavesti je ostala celo noč in dobršen del dopoldneva. Takšno je videl Pižorl. ko je prišel k njima. Ko se je prebudila, je bila v obraz strašno spremenjena in nikogar razen matere ni poznala, toda tudi njej ni dovolila, da bi jo preoblekla. Kakor hitro se je je dotaknila, da bi ji slekla plašč, se je začela obupno braniti in močno sopsti. Oblečeno sva jo spravili v posteljo. Nekaj dni ni marala zaužiti ničesar, le vodo, čaj ali mleko je sprejemala po žličkah. Po nekajdnevnem jemanju zdravil se ji je stanje toliko izboljšalo, da jo je mogla Klara umivati in preoblačiti, kajti vse je šlo pod njo. Pri preoblačenju spodnjega dela telesa, se je še pred tremi tedni upirala in ječala. Bili so dnevi, ko je skoraj popolnoma ohrome- la. Počasi, zelo počasi se ji je stanje izboljševalo. Uredilo se ji je tudi odvajanje, tako da za osebno nego prav tako vzorno skrbi kot je prej. Š». 26.-2. julij 1998 INFORMACIJE 25 »Špica«, prava »laška« in »caldo« pizza! rolanje pri izvoru piva in i^v|^^^ v naši poletni akciji smo se prejšnji torek spet želeli prav potihoma odrolati, se potuh- niti in izstopiti v lokal, kjer so nas pričalcovali in smo bili dobrodošli. Pred poslušalci pa smo se morali (tako zah- tevajo pravila) skriti. Da je potem iskanje naše-ekipe in lokala čimbolj družabno in zabavno. Zlatorogovo rolanje s Pivo- varno Laško, Novim tedni- kom in Radiom Celje nas je 22. rožnika vleklo proti toku po desnem bregu Savinje. In kot bi se bilo nebo zarotilo proti nam, ki smo sedli v ra- dijsko reportažno vozilo »musso«, je lilo kot iz škafa in grmelo, kot bi ošpičene pre- kle metali v poletne nevihtne oblake, ki so se potem z gromkim treskom vsajali in zlivali na nas. Na srečo smo se kaj hitro lahko zatekli v pristan, v pizzerijo mladega, prijaznega, visokoraslega mladeniča, Jožeta Sadarja ml., v »mestu tradicije in ka- kovosti«, kot ob vstopu v me- sto prišleka pozdravlja veliki pano. Na vrtu lokala, pod platne- no streho za sonce, je opoldne že vedrilo nekaj gostov in ča- kalo, da se nevihta poleže in da se njihov priljubljeni lokal odpre. Točno opoldne. Ko smo pristali in se izkrcali na suhem, smo v en glas dahnili: »Špica!« Kako se je Zlatorogovo rola- nje razpletalo nekaj minut po pristanku naše radijske barke v križišču v Laškem pred piz- zerijo Špica, ki je bila naš cilj, vedo tisti, ki so oddajo sprem- ljali na frekvencah Radia Ce- lje. Če se je o tem govorilo na glas, povejte to naprej ali pa zakulisne podrobnosti prebe- rite »iz prve roke« in si jih oglejte izza profesionalne za- slonke... V imenitnem lokalu, pizze- riji Špica v Laškem, je bilo zares zabavno. Mokre kaplje smo sprali z »lahkim«, v pri- jetno opremljenem lokalu, priljubljenem med domačimi in zdraviliškimi gosti je zadi- šalo po sveže naloženih bu- kovih drveh v peči, kjer na- stopa mojster peke pizz Ro- bert. V lokal so začeli priha- jati gostje, mi pa smo se ne- kaj minut po dvanajsti že og- lasili s prvim namigom, po katerem naj bi nas poslušalci Jožica Kajtna nas je čakala v zasedi in si prislužila nagrado. našli, si prislužili poletno majico in osvežilni Pivovar- nin paket. »...smo nekje na desnem bregu Savinje...« Savinja je dolga, zavita reka, si potiho- ma mislim in upam, da nas ne bodo prehitro odkrili in da bo igrica lahko trajala dlje časa. Od Rinke pa do Laškega je vendar toliko ovinkov in loka- lov! Pa ne! Že prva poslušalka je udarila kot iz topa: »V Špici, v Laškem ste!...« Brez predi- gre, brez romantike, »zadetek v črno«, kot pravi slogan na podstavku za črno Zlatorogo- vo pivo. Ni kaj, odgovor je bil pravilen! »Kdo ste, od kod, kako ste vedeli?« In na drugi strani: »Nataša Peček, Ul. Frankolovskih žrtev 15, Celje. Videla sem vaše vozilo pred lokalom, ko sem se vozila iz Rimskih TopUc« Upam, da na- ša nagrajenka in dobitnica Zlatorogove majice in slastne pizze ni opazovala našega »iz- krcavanja« v križišču, z apara- turami, dežniki, fotoaparati.... Presenečenj pa za tisto tor- kovo opoldne v Špici ni bilo konec. Preden nam je tehnik Mičo iz studia zavrtel popev- čičo, je v lokal že skočilo de- kle, mokro kot miška, z maji- co, ki se ji je oprijemala tele- sa, da je moški del ekipe za kakšno stotinko sekunde za- jel sapo, medtem pa je svet- looka in mokra dahnila: »Ča- kala sem vas v zasedi! S prija- teljico sva bili na poti, v avtu sem vas shšala. Vašo igrico poznam in vem, da tisti, ki pride prvi v lokal, ki ga odkri- jejo poslušalci, dobi majico... Pa sem pritekla...!« Komaj toliko časa je bilo, da je vse te besede Jožica Kajtna iz Šmihela nad Laš- kim, ki-je sicer redna poslu- šalka Radia Celja in sodeluje tudi v drugih nagradnih igrah, lahko ponovila in izdi- hala tudi v mikrofon, že se je na željo naše ekipe (beri moškega dela), v zavetju lo- kala Špice naša nagrajenka preoblekla v suho, pravkar priborjeno majico. Skupaj s simpatično Jožico, »uradno navijačičo« košarkarjev Pivo- varne Laško, dobro pozna- valko Špice, smo klobčič Zla- torogovega rolanja odvili do konca. Šef, Jože Sadar ml. nam je v nadaljevanju oddaje razkril še nekaj zanimivosti o tem pri- ljubljenem lokalu, ki bi ga po- slušalci prepoznali tudi iz na- migov, ki bi sledili: da je na Jože Sadar ml. nam je razkril vrsto zanimivosti o svojem te- kala. drugem, levem bregu Savinje Kozjansko, da smo v »mestu kakovosti in tradicije«, da je pod lokalom topla voda (so namreč vrtine za termalno vo- do), da se v mestu odvija naj- večji festival piva v tem delu Evrope, da je v tem lokalu ob vrčku piva, rolerja ali soka, priljubljena »adria«... »laška«, »caldo« ali »špica« pizza. Joži- ca prisega na »napolitano«... Katero od 17 vrst pizz pa je v špica lokalu jedel naš tehnik Bojan Pišek? Vročo pizzo, »caldo«, kajpak! Zakaj? Preli- stajte nekaj Novih tednikov nazaj. Tako in še bolje smo se imeli v Špici. Jože Sadar ml. nam je na koncu zaupal, da smo z našo oddajo skupaj »pihnili« svečko za peto obletnico loka- la. Potem smo se »odrolali« do- mov... MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIC Šl. 26.-2. julij 1998 301 NOČNE CVETKE • v četrtek, 25. junija po- poldne, je policiste nekdo ob- vestil, da se v bistroju Sokol na Mariborski cesti tepejo. No, do pretepa ni prišlo, sta se pa grdo gledala in se zmerjala Nedžat P. in Huso O. In med tem ko je Huso izzival Nedža- ta, da ga bo lastnoročno odne- sel iz lokala, je le-ta protestiral tako, da je v tla metal pepelni- ke in kozarce. • V četrtek je bilo zanimivo na lokalni cesti v Košnici, kjer je voznik osebnega avtomobi- la Stanko O. onemogočal ves lokalni promet. Svoj avto je postavil kar na sredino ceste in se drl na ustavljene promet- ne udeležence ter se igral z njihovimi živci. • Na travniku pri stanovanj- ski hiši na Svetini sta se v četrtek zvečer sovražno gleda- la Janez R. in Bojan S. Janez je bil tako zelo hud, da je z roča- jem kose udaril Bojana, ki je prišel po žogo, ki se je nesreč- no prikotalila na Janezovo po- sest. • V stanovanju na Delavski je imela v petek svoj dan Ivan- ka V. Dopoldne je tako zelo razgrajala, da je izzvala sose- de in priklicala patruljo. • Prav nevarno pa je bilo v petek proti večeru v okolici Vojnika, kjer je Alojz R. s koso napadel Bernarda M. Bernard se je s svojo ženo pred napa- dalcem skril v svojo hišo in tam čakal vse do prihoda poli- cista. Lojze je žalil in grozil tudi njemu in bil tako zelo napadalen, da je bila potrebna policijska okrepitev. • Fikret V. je v petek ponoči tepel svojo izvenzakonsko družico. Oklofutana ženska mu je uspela pobegniti iz sta- novanja. • V soboto dopoldne je šla patrulja intervenirat v okolico Vojnika, kjer sta se prepirala in tepla Vlasta in Uroš, ki se je pri prijateljici oglasil zato, da bi pobral nekaj svojih reči, to pa mu je jezna ženska hotela preprečiti. • Na mestni tržnici je bil v soboto zvečer pretep, ki ga je zakrivil Milan K., ki je tepel Zlatka J. • Stanovalci z Vrunčeve so v soboto ponoči sporočili, da je pri sosedih nenavaden ropot. V stanovanju, kjer je ropotalo, so policisti našli Andreja, ki jim je povedal, da so ga napad- le bele miške, grahaste mrav- lje in druge majhne živalce. Ko so ga vprašali, kje se te napadalke zdaj nahajajo, jim je Andrej odgovoril, da jih je uspel odgnati še pred njiho- vim prihodom. M.A. S sekiro nad spečega moža Do tragičnega dogodka je prišlo v petek, 26. junija okrog treh ponoči v stanovanjski hi- ši v Malih Grahovšah, ko je 52- letna Silva H. prijela v roke sekiro in z njo nekajkrat uda- rila svojega moža Franca (78), ki je takrat spal. Kot je pokazala preiskava, sta se zakonca to noč sprla, Franc H. pa je po prepiru zas- pal. Njegova žena je potem odšla v kuhinjo, kjer je vzela v roke sekiro in z njenim ostrim delom moža večkrat udarila. Po dejanju je odšla, oblečena v zimska oblačila, k sosedom, ki so takoj posumili, da se je nekaj hudega zgodilo. Po neuradnih informacijah so sosedje takoj poklicali Silvino hčerko, ki živi v bližnji vasi, ta pa je v spalnici zagledala očeta, ki je ležal nezavesten in ves okrvav- ljen. Tudi o vzrokih za tako okrutno dejanje, ki ga je storila Silva H. policijsko poročilo ne ' govori, neuradno pa smo izvede- li, da je osumljenka že dlje časa živčna bolnica, ki se je zdravila na psihiatričnem oddelku celj- ske bolnišnice v Vojniku, usod- ne noči pa naj bi zakonski prepir podžigal tudi alkohol. Podobno dejanje, vendar z lažjimi posle- dicami, naj bi bila nad možem storila že pred leti. Hudo ranjenega Franca H. so z reševalnim vozilom odpe- Ijah v celjsko bolnišnico, Silvo H., ki je osumljena poskusa umora, pa so privedli k prei- skovalnemu sodniku celjskega okrožnega sodišča. Ta je za osumljenko odredil pripor. ■■■■■■■■■H M. AGREŽ Povozil ga je vlak v sredo, 24. junija okoli 14.20 ure, je prišlo do smrtne nesreče na želez- niški progi v kraju Šo- štanj. Rudolf Ž. (60) iz Metleč je hodil po peš poti iz smeri Tovarniške poti proti nase- lju Metleče, železniško pro- go pa je prečkal v trenutku, ko je iz smeri Šoštanja pri- peljal motorni potniški vlak. Strojevodja Vili P. iz Ponikve pri Šentjurju je z zvočnimi signali opozarjal pešca na nevarnost, vendar zaman. Vlak je Rudolfa Ž. zbil po tirih, v celjski bolni- šnici, kamor so pripeljali ponesrečenca, pa so ugoto- vili, da je le-ta utrpel poseb- no hude telesne poškodbe, zaradi katerih je v večer- nem času umrl. M.A- Nesreča pri delu v kraju Laze se je 26. juni- ja popoldne pripetila nesre- ča pri delu s hudo telesno poškodbo. Kristian Š. (64) iz Raven je tega dne pomagal znancem pri prekrivanju manjšega ko- zolca. Med skoblanjem pa se mu je izmaknila lestev, zaradi česar je padel na tla in se hudo poškodoval. Z reševalnim vo- zilom so ponesrečenca odpe- ljali v slovenj egraško bolnišni- co. M.A. Naivni so jima nasedli Kriminalisti UNZ Celje še vedno zbirajo obvestila o dveh Celjanih, K.H. in LM., ki sta osumljena, da sta storila več kaznivih dejanj goljufije. Osumljena sta v Salomo- novem oglasniku večkrat objavila oglas, da podjetje Exim d.0.0. preko pred- stavnika z izmišljenim imenom Dejan Malovič, pod ugodnimi pogoji ureja potrošniška posojila iz tu- jine. Goljufije sta izvrševa- la tako, da sta na pošti odprla poštni predal ali poštno ležeče in od intere- sentov prejemala akontaci- je provizije za urejanje po- sojila. Prispeli denar sta pridno spravljala v žepe, posojil pa nista in jih naj- brž tudi nikoli nista imela namena urejati. Po do sedaj zbranih po- datkih je takšnih oškodo- vancev deset oseb, preisko- valci pa predvidevajo, da je takšnih še več. Zato na UNZ Celje pozivajo vse, ki so bih na takšen ali podo- ben način oškodovani, da primer prijavijo na tel št. (063) 442-420. M.A. PROMETNE NEZGODE Neprevidno v križišče Na lokalni cesti v Zadobro- vi se je v ponedeljek, 22. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, gmotna škoda na vozi- lih pa znaša okoli 60 tisoč tolarjev. Zlatka B. (20) iz Šentjurja je vozila osebni avtomobil iz Škof- je vasi proti Ljubečni. Ko je pripeljala do križišča z lokalno cesto Zadobrova - Vojnik, je za- peljala naravnost na prednost- no cesto v smeri proti Ljubečni. V tem trenutku je po prednostni cesti pripeljal voznik kolesa z motorjem, 18-letni Bojan K. iz Trnovelj, nakar je prišlo do trče- nja, v katerem je voznik Bojan K. padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Trčil v traktor Na regionalni cesti v nase- lju Žiče se je v petek, 26. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodo- vala, štiri pa so utrpele lahke telesne poškodbe. Škoda na vozilih znaša približno 1 mi- lijon tolarjev. Edvard K. (24) iz Velenja je vozil motorno kolo iz smeri Pirešice proti Velenju. Zunaj naselja Črnova je dohitel voz, nika traktorja, 34-letnega Mar jana J. iz Laz, ki je zavijal \ levo na lokalno cesto. Motoris| je zaviral, a je kljub temu trči v traktor, pri tem pa utrpe hude telesne poškodbe. Lažj« ranjeni so bili voznik traktorji in trije sopotniki na traktorju, V ovinku na nasprotni pas Na regionalni cesti v nase lju Žiče se je v petek, 2. juni ja popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je ena oseba utr pela hude telesne poškodbe Gmotna škoda znaša okoli 580 tisoč tolarjev. Ivan M. (29) iz Zbelovske Gore je vozil osebni avtomobil iz smeri Loč proti Slovenskim Konjicam. V Žicah, kjer voziš' če poteka v ostrem levem ovinku, je zapeljal v levo na nasprotni vozni pas, po kate- rem se je iz smeri Slovenskih Konjic pripeljal voznik tovor- nega avtomobila, 28-letni Ru- dolf H. iz Slovenskih Konjic. V trčenju, ki je sledilo, je voznik osebnega avtomobila utrpel hude telesne poškodbe, lažje ranjen pa je bil njegov sopot- nik, 59-letni Franc A. iz Pod- peči ob Dravinji. M.A. Našli izgubljenega planinca Jure A., 44-letni ljubitelj planin, se je 27. junija okoli 8. ure odpravil na pot v Savinjske Alpe in nato skrenil s prave poti. Na turo po Savinjskih Alpah se je odpravil iz smeri Robanovega kota proti Korošici. Ko je bil približno na pol poti do Korošice, je zgrešil markirano planinsko pot, potem pa zdrsnil 10 metrov globoko in na srečo se je uspel ustaviti. Pot je nadaljeval po zgrešeni poti in obtičal v steni Korošice. Iz stene so ga, s pomočjo policijskega helikopterja, rešili pripadniki gorske reševalne službe. Odnesel jo je brez hujših poškodb. M.A. GORELO JE. strela udarila v trafopostajo Med četrtkovo popoldan- sko nevihto je strela udarila v transformatorsko postajo na Kajuhovi ulici v Sloven- skih Konjicah. Udar strele je popolnoma uničil elektro omarico, na ka- teri je nastalo za pribhžno 3 milijone tolarjev škode. Požar je z ročnim gasilnim aparatom pogasil delavec podjetja Elek- tro Maribor, enote Slovenske Konjice. Clio v ognju Minuli petek popoldne je nastal požar na osebnem av- tomobilu Renault Clio, ki je bil parkiran na Miklošičevi ulici v Celju. Pri ogledu požara so ugoto- vili, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na elek- trični napeljavi vozila, gmotna škoda, ki je nastala, pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Požar sta pogasila dva gasilca celjske poklicne brigade. Udar strele Med močnim neurjem, ki je minuli petek zvečer divjalo na območju Laškega, je strela udarila v gospodarsko po- slopje Draga M. v Lokavcu. Požar so, še preden je le-ta zajel celotno poslopje, pogasi- li domači, sosedje ter gasilci iz Laškega in Rimskih TopUc. Kljub temu je na objektu na- stalo za približno 250 tisoč tolarjev gmotne škode. M.A. Radarfi bodo... • v četrtek, 2. julija dopoldne na območju Celja, v popoldan- skem času pa na območju Slovenskih Konjic, • v petek, 3. julija dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Velenja, • v soboto, 4. julija popoldne na območju Celja in Žalca, • v nedeljo, 5. julija popoldne na območju Mozirja in Velenja, • v ponedeljek, 6. julija dopoldne na območju Celja in Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Šent- jurja pri Celju, • v torek, 7. julija dopoldne na območju Velenja in Žalca, • v sredo, 8. julija popoldne na območju Mozirja in Celja in o v četrtek, 9. julija dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic. Laserski merilec hitrosti bo v času od 3. do 13. julija nameščen na območju Laškega in Rogaške Slatine. MINI KRIMIČI Naložil zidake V mesecu juniju se je nezna- ni storilec ustavil pri graščini v Dobriši vasi in tam na traktor naložil okoli 750 betonskih zi- dakov ter jih odpeljal neznano kam. Lastnika Ivana Ž. iz Žal- ca je oškodoval za približno 180 tisoč tolarjev. Vlomil v prikolico v času od 21. do 24. junija je nekdo vlomil v kamp prikoli- co, ki stoji v Unišah pri Ponik- vi. Iz notranjosti je odnesel več kosov plastične posode, hladilno torbo, ročno baterijo, plinsko jeklenko, daljnogled, dva para športnih copat adi- das, razno orodje ter pripo- močke za kampiranje. Lastnik Boris V. je oškodovan za prib- ližno 100 tisoč tolarjev. Zažgal okno v petek ponoči med 2. in 3.30 uro je neznani storilec, na še nepojasnjen način, zažgM lese- ni okvir večjega okna v pritličju hotela Prebold v Preboldu. S tem namernim dejanjem je povzročil za okoli 150 tisoč to- larjev gmotne škode. Požar so pogasili gasilci iz Prebolda. Nakit, denar v petek, 26. junija dopoldne je neznani storilec vlomil v sta- novanjsko hišo Maje K. na Gubčevi ulici v Žalcu. Potem ko je stanovanje temeljito prei- skal, je odnesel večjo količino zlatega nakita in precej denar- ja. Lastnica je oškodovana za okoli pol milijona tolarjev. Cigarete iz skladišča Prejšnji petek okrog 18.30 ure je v skladišče samopo- strežne prodajalne Pohorje na Kovaški cesti v Zrečah vstopil neznan moški, star okoli 25 let in tam ukradel 100 zavojev cigaret West. Podjetje Dravinj- ski dom, enota Pohorje, je oš- kodoval za 200 tisoč tolarjev. Odnesel blagajno Minuli petek popoldne se je v priročni pisarni trgovine Se- menarne Celje v Stanetovi uli- ci mudil neznani storilec, ki je od tam odnesel manjšo blagaj- no, v kateri je bilo 161 tisoč tolarjev gotovine. vlom v kiosk v noči na 27. junij je neznani storilec vlomil v kiosk na Linhar- tovi ulici v Celju, last podjetja Kostra d.o.o. iž Celja. Iz notra- njosti je odnesel 2 prenosni UKV postaji znamke Motorola, 2 foto- grafska aparata samsung in 25 tisoč tolarjev denarja. Navedeno podjetje je vlomilec oškodoval za okoli 250 tisoč tolarjev V mesnico po denar v noči na 24. junij je nekdo vlomil v prodajalno celjskim Me- snin na Tomšičevi cesti v Vele- nju. Odprl je registrsko blagajno in iz nje pobral okoli 8 tisoč tolarjev menjalnega denarja. Ko je spala... Minulo nedeljo je nekdo opazil, da si je Frančiška B. iz Mozirja privoščila popoldan- ski počitek. To okoliščino je izkoristil tako, da je iz torbice, ki jo je spravila v stanovanju, ukradel 190 tisoč tolarjev go- tovine in dve hranilni knjižici. . izginil colibri v noči na 29. junij je nezna- ni storilec ukradel zaklenjeno rdeče kolo z motorjem znam- ke Tomos colibri, ki je stalo pred stanovanjskim blokom na Pohorski ulici v Celju. Last- nik Roman Š. je oškodovan za okoli 85 tisoč tolarjev. M.A. Zabodel ga je z nožem Na Celjski cesti v Rogaški Slatini sta se 25. junija okrog 22.30 ure grdo sporekla 22-letni Zoran P. iz Irja in 21-letni Gregor Z. iz Ponikve. Med prepirom je Zoran P. izvlekel nož in z njim zabodel Gregorja Z, ki je nato sam poiskal pomoč v zdravstvenem domu v Rogaški Slatini, od tam pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za hudo telesno poškodbo. Zoran P. je po dejanju šel domov, tam pa so ga izsledili policisti PP Rogaška Slatina. Med postopkom je z nožem grozil tudi njim, vendar so ga kmalu obvladali in ga odpeljaU na policijsko postajo. M.A. ŠK26..2.Mi| 1998 ID Sodni dan v Obsoteiju Na celjskem območju je nedeljsko neurje najhuje prizadelo Kozjansko in Obsotelje - Ponekod je voda zalila kleti, vihar pa rušil, ruval in razbijal v nedeljo popoldne se je na celjskem območju razbesne- lo neurje s točo in močnim vetrom. Neurje je zajelo obči- ne Celje, Laško, Vojnik, Šent- jur pri Celju, Rogaška Slatina in Podčetrtek. Kot kaže podo- ba razdejanja, je bilo najhuje na območju Obsotelja, kjer je škoda na poljščinah, v vino- gradih in kmetijskih ter turi- stičnih objektih zelo velika in za marsikoga nepopravljiva. Ponekod na Celjskem so ljudje trepetali tudi za svoja življenja, sedaj pa, ko se je narava umirila, na najbolj pri- zadetih območjih zbirajo prija- ve o škodi in se sprašujejo, če bo tokrat, in seveda v kakšni meri, država pravočasno pri- skočila na pomoč. V torek, ko smo zbirali podatke,'so v veči- ni občin še zbirali prijave, tako od posameznikov kot od pred- stavnikov krajevnih skupnosti. Vsekakor pa je neurje, pred- vsem toča, povzročila veliko škodo, posledice pa se bodo, predvsem v kmetijstvu, pozna- le še dolga leta. V teh dneh se je ponovno pojavilo vprašanja o smiselno- sti odločitve, ki so jo v državi sprejeli pred dvema letoma, da se obramba pred točo ne spla- ča. Zaradi škode, ki je nastala v nedeljskem neurju, bo to vpra- šanje zelo verjetno še nekaj časa na dnevnem redu različ- nih pogovorov in mnenj. 4 milijone tolarjev za prvo pomoč Najhuje je bilo minuli konec tedna v občini Podčetrtek, v naseljih Olimje, Virštanj, Golo- binjek, Imeno, Vrenska Gorca in še kje, kjer je po prvih po- datkih poškodovanih več kot 400 objektov. Neurje se je zače- lo okoli 16. ure in je trajalo dobre četrt ure, močan veter pa je razkrival strehe, uničeval manjše objekte, toča pa je raz- bijala avtomobilska stekla in klestila pridelke v vinogradih in na njivah. V občini v torek še niso mogli govoriti o škodi v številkah, saj je neurje prizade- lo kraje v takšni meri, da so morali najprej zaščiti ljudi in objekte. Do torka, potem ko so gasilci skoraj dva dneva preži- veli na terenu in prekrivali stre- he s folijami, so ugotavljali, da je neurje prizadelo 25 kvadrat- nih kilometrov površine, pone- kod pa je bilo razbite in poško- dovane tudi do 70 odstotkovi kritine. j Prizadetih je 200 hektarjev: vinogradov, ki so ponekod po-j polnoma uničeni, od 60 do 100 odstotkov je prizadete koruze na 400 hektarjih zemlje ter med 50 in 100 odstotki pšenice na 200 hektarjih površin. Prak- tično je uničeno tudi do 40 odstotkov travinje, saj kmetje ne bodo mogli kositi otave, ker je trava preprosto stolčena v zemljo. Poškodovanih in uni- čenih pa je tudi nič koliko kilo- metrov cest v občini Podčetr- tek. V ponedeljek so se na izred- ni seji zbrali člani občinskega sveta Podčetrtek, ki so za od- pravljanje posledic in nudenje prve pomoči po neurju iz ob- činskega proračuna namenili 4 milijone tolarjev, v občini pa so se že začeli pogovarjati z mini- strstvi za pomoč. -■ Objekti (strehe) v Atomski vasi niso bili poškodovani, je pa neurje poškodovalo javno raz- svetljavo ter avtomobilska ste- kla na vozilih tamkajšnjih go- stov. Voda je tudi vdria v neka- tere kleti. Na znani turistični kmetiji Amonovih v Olimju na primer, je veter razkril strehe na domala vseh objektih, debela toča pa je na strehah naredila luknje. Takoj po neurju je bila na delu civilna zaščita, na tere- nu je bilo 140 prizadevnih gasil- cev s tega območja. Vsi ti šo prekrivali poškodovane strehe z raznimi materiali in odstranje- vali še druge posledice ujme. Pri cerkvi Device Marije v Olim- ju, kjer so pripravili versko pri- reditev, je toča poškodovala okoli 60 avtomobilskih stekel, v Atomski vasi pa je poškodovala električno razsvetljavo, nekaj vode pa je vdrlo v hotelski ob- jekt. Takšne ujme in toče v teh krajih ne pomnijo niti najstarej- ši prebivalci. Najhuje na poljih Tudi v občini Šentjur je bila škoda kar velika, najhuje pa je bilo v KS Loke, Ponikva, Dram- Ije in Planina. Tudi Šentjurčani bodo škodo bolj točno ovred- notili proti koncu tedna, kakor pa so ugotavljali, je bilo najhu- je na poljih, saj je bilo ponekod uničeno do 50 odstotkov koru- ze in drugih pridelkov. V Rogaški Slatini je zaradi zemeljskega plazu eden iz- med tamkajšnjih potokov spremenil strugo in žalil spodnje prostore nove stano- vanjske hiše, v Zlatečah na Šentjurskem je zagorel drog električne visokonapetostne napeljave, v Ponikvi pa je ve- ter izruval nekaj dreves, kar je povzročilo izpad električne energije, veter pa je poškodo- val tudi mnoga ostrešja. Ujma je ruvala drevesa tudi na ob- močju Šmarja pri Jelšah, ki so padala na ceste, meteorne vode pa so zalile kleti v nekaj stanovanjskih hišah. V Vojni- ku je voda poplavila eno od trgovin in nekaj stanovanj- skih objektov, vodo pa so imeli tudi v prostorih vojniš- ke policijske postaje. Neurje je povzročilo precejšnjo ško- do tudi na objektih in pridel- kih v občini Laško, v Belovem pa sta veter in toča razkrila oziroma poškodovala precej streh. V občini Celje je orkan- ski veter podrl nekaj dreves, ki so zaprla ceste, eno drevo pa je padlo na osebno vozilo in ga močno poškodovalo, so nam sporočili iz regijskega centra za obveščanje Celje. V občini že razmišljajo, kako bi najbolj učinkovito pomagali najbolj prizadetim krajanom, verjetno bo občinski svet odlo- čal o odpisu terjatev, predvsem pa pri odpravi posledic neurja računajo na pomoč državne komisije za elementar. Uničeval tudi veter v občini Šmarje jih na srečo toča ni tako hudo prizadela, vendar pa se je predvsem po Zgornjem Tinskem in Grobel- nem razdivjal zelo hud veter. ki je razkrival strehe in lomil drevesa. Poleg tega je močan veter povzročil kar nekaj škode tudi v kmetijstvu, predvsem je uni- čeval pridelek na poljih, pose- janih s koruzo in pšenico. V torek popoldne je celotno ob- močje občine Šmarje pri Jelšah pregledovala še komisija, tako da bodo točni podatki o škodi po nedeljskem neurju znani proti koncu tedna. Hkrati bo komisija ocenjevala tudi škodo na lokalnih cestah in mosto- vih. Za 400 milijonov tolarjev škode Vojniška komisija za oceno škode po neurju, ki je tudi v tej občini pustošilo minulo nede- ljo, si je prizadeta območja og- ledala v ponedeljek. Največ škode je bilo povzro- čene na poljščinah in objektih v Vojniku, Arclinu, Tomažu nad Vojnikom, Malih Dolah, Želčah, Gradišču, Bovšah, delu Razgorja, Višnji vasi. Konj- skem, Jankovi, Ivenci, Gabrov- cu, Bezovici, Pristavi in delu Nove Cerkve z zaselki. Med neurjem je bilo uničenih prib- ližno tri četrtine vseh poljščin, po prvi oceni občinske komisi- je pa znaša skupna škoda na poljščinah in objektih več kot 400 milijonov tolarjev. Občinska uprava občine Vojnik prosi krajane, naj ško- do prijavijo na sedežih svojih krajevnih skupnosti, kjer bo- do dobili posebne obrazce, prijave, na osnovi katerih bo pripravljen natančen izračun škode, pa bodo v občini Voj- nik zbirali do 7. julija. Najprej ceste v občini Laško je neurje pov- zročilo veliko škode na lokal- nih cestah, mostovih in podvo- zih. Ponekod so bile ceste ne- prevozne, zato so Laščani naj- prej z denarjem iz občinskega proračuna poskrbeli za prevoz- nost in najbolj nujno popravilo cest. Tudi v Laškem še zbirajo podatke o škodi, zaenkrat pa ugotavljajo, da so bile najbolj prizadete KS Sedraž, Rimske Toplice, Loče in Marija Gradec, brez škode pa je niso odnesli niti v Jurkloštru. Poleg cest so poškodovani tudi gospodarski objekti in stanovanja. Po prvih ocenah znaša škoda okrog 25 miljonov tolarjev. MA, NMS, US Foto: GREGOR KATIC Takole pa je Ivanka Koštomaj z Ljubečne nemočno zrla v; podobo, ki jo je na njenem imetju zapustilo nedeljsko uniče- \ valsko neurje. V občini Podčetrtek je akcija civilne zaščite in gasilcev stekla takoj po neurju. Najprej je bilo treba prekriti poškodovane dele na strehah. Št. 26.-2. julij 1998 ^ ■I^^^^^^^JKRONIIU s CEU^^ Čakafoc na Kelly Family Laški svetniki so se slikali z znamenitimi glasbeniki - Zlata piščalka za Vilija Krajnca, mozirski zet Brane Oblak, cirkus v štirih urah Pivovarji so preživeli raf- ting po Kolpi, trije laški svet- niki pa so med uradnim obi- skom v Pliezhausnu debelo uro čakali na znamenito glasbeno skupino Kelly Fa- mily in se naposled slikali z Irci, ki bodo imeli v soboto spet koncert v Ljubljani. Pred dobrimi štirimi leti je Slovenijo pretresala politično- vohunska afera Depala vas, ki se je končala z odpoklicem te- danjega obrambnega ministra Janeza Janše. V glavni vlogi je nastopal Milan Smolnikar, ki je svoj čas igral nogomet tudi v Slovenskih Konjicah in v Vele- nju, zdaj pa je predstavnik naj- večje angleške športne firme Patrick, ki med drugim oprem- lja tudi nogometaše Rudarja. Nogometni happening pa je v petek v Šmartnem ob Dreti pri- pravil mednarodni sodnik Vili Krajnc. Marca 1993 je skupaj z Jamškom, Betonom in Tivol- dom v Tirani sestavljal prvo slovensko sodniško ekipo v evropskih pokalih, leta 1996 pa v Avstriji z enakim predznakom še na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. S sojenjem je uradno prenehal lani, v Za- drečki dolini pa je še enkrat zbral vse naše mednarodne sodnike in druge prijatelje, med katerimi je bil tudi domači le- gionar Aleš T\irk (starši imajo pizzerijo), ki za Fortuno iz Kolna igra v drugi nemški ligi. Krajnc je zdaj zasebnik in je v središču Gornjega Grada od- prl trgovino s pisarniškim ma- terialom, v Vologu pri Šmart- nem ob Dreti pa dokončuje gradnjo družinske hiše. Sod- niki so (tudi z golom Krajnca) premagali veterane Šmartnega ob Dreti z 2:1 in so se morali podrediti odločitvam roko- metnih kolegov Darka Re- penška (načelnik Upravne enote Mozirje ) in Janka Po- žežnika (poveljnik športne enote Slovenske vojske), ki Mednarodni sodniki s koreninami v Gornjem Gradu: Janko Požežnik, Darko Repenšek in Vili Krajnc. bosta septembra na Slovaš- kem sodila na evropskem pr- venstvu za mladinke. Oba sta po rodu prav tako iz Gornjega Grada (Repenšek se je pred kratkim iz Rečice prese- lil v Nazarje, Požežnik pa je že skoraj desetletje Celjan) in sta si v nogometnih čevljih razde- lila skoraj osemkrat večji delo- krog: vsak je nadzoroval po polovico nogometnega igrišča. Dosojala sta celo nedovoljene položaje in se najbolj ustregla, ko sta tekmo zaradi prehude žeje po rokometno cIVakrat prekinila, in na koncu Krajnca nagradila kar z zlato piščalko. Najbolj znani slovenski nogo- metaš Brane Oblak (lani je sre- čal Abrahama) pa je postal mo- zirski zet. Najprej na Vranskem in nato še v petrovški baziliki je za drugo ženo vzel mlado Hele- no Fludernik, s katero že imata dveinpolletno hčerko Nino. Obred je opravil pater Ivan Ar- zenšek, ki je tudi zaigral na kitaro, priči pa sta bila vranski pizza-man Stojan Golob (ne- dolgo nazaj se je poskušal tudi kot nogometni menadzer) m ljubljanski gostinec Matjaž Ma- rinčič. V njegov lokal na Brinju je Oblak pogosto poklical celo iz Miinchna, kjer je pred dvajse- timi leti igral za sloviti Bayern, in sporočil: »Zdaj štartam. Pri- pravi piščanca.« V Celje pa je prišel-cirkus Moira Orfei. V polni zasedbi premore kar 200 ljudi, ki so nomadsko taborišče sposobni postaviti v štirih urah in po- dreti v samo eni! Njihov vozni park najpogosteje obsega 35 vozil (večinoma vlačilcev s to- vornimi in bivalnimi prikoli- cami), po železnici pa potuje- jo s tudi več kot 40 vagoni. Zgodovina enega najbolj slovitih cirkusov na svetu je nenavadna. Eden Moirinih prapra...dedov Ferdinand je bil misijonar in naj bi leta 1720 odšel v Črno goro, da bi tamkajšnje Rome spreobrnil v krščansko vero. A je bilo ravno obratno: dekle s priimkom Ve- katorovič je prepričalo Ferdi- nanda v posvetno ljubezen in zakon, skupaj sta odšla v Itali- jo in postala komedijanta. Njuni potomci so menda že v začetku 19.stoletja ustanovili Cirkus Orfei, prikolica najbolj znane cirkuške artistke Moire pa premore več razkošja kot katerikoli celjski hotel. ŽEUKO ZULE Foto: CIRIL SEM TONE TAVČAR Helena Fludernik in Brane Oblak med poročnim obredom. Janko Germadnik je bil »šele« tretji in je s kislim obrazom zmagovalni pokal predal Jožetu Damjanu. Kult in turn sta - tenis Celjski kulturniki so zad- nji praznik preživeli prav po svoje: s pomero teniških mo- či na 2.kult-ten-turnu v Libo- jah. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah in ogorče- nim dvobojem so botrovali tudi sončna pripeka ter kuli- narični in odžejalni motivi. Med moškimi je zmagal ob- likovalec Jože Domjan, ki je za prijatelje Ljubo, pred glas- benikom in karikaturistom Borijem Zupančičan in di- rektorjem osrednje celjske knjižnice Jankom Germadni- kom. V ženski konkurenci je bila najboljša koncertna flav- tistka, sicer profesorica glasbe Alenka Goršič, druga je bila direktorica zavoda za kultur- ne prireditve Alenka Domjan in tretja karikaturistka Miša Zupančič. Med mešanimi dvojicami sta slavila Libuška Goršič in Bori Zupančič, sledi- ta Miša Zupančič-Janko Ger- madnik ter Alenka in ravnatelj šentjurske glasbene šole Ed- vard Goršič. Zmagovalci so dobili pre- hodne pokale, katerih lastniš- tvo bodo poskušalo utrditi na naslednjem kult-ten-turnu. Če bodo prikazali igro, kot sta jo v ekshibicijskem nastopu Vla- do Koželj in Gašper Domjan, potem jim vsekakor ne bo tež- ko. Seveda, če jim štren ne bo zmešal obetavni Branko Go- ropevšek, ki ima s pokalom svoje načrte.... D.B.ZUPANČIČ Foto: G.DOMJAN GRAFIT TEDNA Osnovna šola v Vojniku. IZJAVA TEDNA »Župan mora neneh- no dihati za ovratnik. S tem mislim, da mora imeti za svoje delo motiv, interes, znanje, odgovornost in nazadnje nadzor nad opravljenim.« Miro Terbovc, skupni županski kandidat SLS in ZLSD Celje. Št. 26.-2. julij 1998 Dežela golfa in igralnic Kalifornija je dom tudi številnim slovenskim izseljencem v San Diegu ni bilo sledu potresa in razdejanj, česar sem se bala, čeravno je dan poprej »BiH« obiskal ne- srečne ljudi, a vse je bilo zelo daleč, severneje od me- sta na meji z Mehiko, Že dan po prihodu sem obiskala zanimivo otvoritev največje vojaške ladje Sisler, ki so jo izdelali v ladjedelnici v San Diegu. Poimenovali so jo po umrlem prvem poroč- niku vojaške ladje, ki je bila v Vietnamu leta 1967. Spekta- klu so prisostvovali tudi nek- danji še živeči mornarji - vo- jaki. Prav v ladjedelnici sem na otvoritvi spoznala Franka Tomažina, ki je bil v morna- rici od svojega 17. leta in vse do upokojitve. Frank je 67- letni najmlajši sin slovenskih staršev, priseljencev, a že ro- jen Američan. Navdušeno je spremljal otvoritev in mi zau- pal, da je kot mornar v pod- mornici prepotoval kar nekaj sveta, a že ob prvem pristan- ku v San Diegu se je odločil, da bo živel prav v tem mestu in pokrajini večnega poletja, kjer za zimsko garderobo ne vedo. Prazno pristanišče, živahno mesto Ljudje so nekaj posebne- ga. Neverjetno prijazni, lju- beznivi do turista, pa čerav- no v jeziku ni kdo ve kako podkovan. Le na Mehičane so jezni, kp uhajajo iz svoje domovine v Ameriko in se ne vračajo nazaj - v kolikor jim uspe skozi obcestno zaporo, ki je le tri km od San Diega. Kljub največjemu vojaške- mu oporišču, ki je v San Die- gu, je pristanišče zelo ureje- no, čisto in skorajda čisto lo- čeno od mesta. Na tisoče la- dij je zasidranih, na njih so celo bolnišnice, pisarne... V pristanišču skorajda ne vidiš ljudi, a vseeno je zani- mivo ob petkih, ko se pripe- lje velik moder avtobus, preurejen v običajno bančno okence in se ljudje naenkrat pojavijo pred njim. Mestno jedro je čisto nekaj drugega. Zanimivi so naku- povalni centri v stilu starih španskih leseno zidanih hiš iz prejšnjega stoletja in v vsak od teh hiš lahko naku- puješ različne stvari. Na sto- tine ljudi se sprehaja od pro- dajalne do prodajalne zelo dragih umetnin, cenenih ki- tajskih oblačil ali celo stojnic z majicami hrvaškega izse- ljenca iz Vukovarja, ki je pred šestimi leti zapustil do- movino in se zaposlil pri stri- cu, trgovcu. Zelenice za golf Vsaka večja zelenica pa je namenjena golfu. Človek do- bi občutek, da vsi prebivalci igrajo golf, šport, ki k nam šele kaplja, ki je nekaj poseb- nega, če ne v igranju, pa v obveznem stilu oblačenja. Veliko je tudi igralnic. Na ulicah nisem nikoli srečala toliko ljudi, kot sredi dopold- neva v eni izmed 39 igralnic, ki so prav vse v upravljanju Indijcev. V igralnici srečaš ne- navadne ljudi vseh ras. Kar dolgo sem občudovala ta svet, te ljudi, za katere dobiš občutek, da nimajo službe, delovnega mesta. In ko se iz igralnic napotiš proti Los Angelesu, v domo- vino Disneylanda, je to čisto drugačen svet. Že na parki- rišču te pozdravi miška, po- tem mestece v malem, polno mladih družin z neskončnim številom najmlajših. Popold- Ameriška vojaška ladja Sisler v pristanišču San Diega. ne ob štirih se vsi obiskovalci zberejo ob pločniku, ko se mimo popelje parada plesal- cev, najrazličnejših igralcev in seveda miška, ki je najbolj priljubljena. Mehiška Tijuana Prehod iz Kalifornije v Me- hiko v avtu z ameriško oziro- ma kalifornijsko registracijo je čisto navaden, dokumen- tov niti ne preverijo. Tijuana je obmejno mehiško mesto, ki se ga vidi že iz San Diega in v večernih urah je nanj pre- čudovit pogled. Toliko naj- različnejših luči nisem videla doslej še nikjer. Ulice so za spremembo od San Diega umazane, prašne, kot tudi vse na pol zgrajene barake. Vsaki peti ima v ro- kah kitaro, povsod slišiš gla- sno glasbo, ki mi je že od nekdaj tako zelo všeč. Vse se odvija na ulicah, vsi nekaj prodajajo. Kako velika razli- ka je med Kalifornijo in Me- hiko! TATJANA KOTNIK Š».26.-a.idril998 Q ' REPORTAŽA Avana - pot do zvezd Pogovor z medicinsko sestro, zdraviteljico, učiteljico in prenašalko kozmičnih energiji Zanjo mi je povedala prija- teljica ravno takrat, ko sem se znašla v eni hujših zdravs- tvenih stisk. Da na Lavi v Celju živi gospa, medicinska sestra po poklicu, zaposlena na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice, v prostem času pa vodi razne delavnice o kakovostnejšem življenju, jogi, masažah, samoozdrav- Ijenju, tečaj reikija in mnoge druge oblike alternativnega zdravljenja, je dejala. In ker skuša človek takrat, ko ga začne mučiti zdravje, iskati vse mogoče načine, da bi našel izhod, sem, kljub te- mu, da sem do takrat bolj zaupala uradni medicini, le poklicala tudi to gospo. Ko sva se srečali, nad mano ni držala nihala, ni uporabila nikakr- šnih urokov ali skrivnostnih kretenj z rokami. Le pogledala me je, in sedeč po turško na nizki blazini v svojem lepo urejenem stanovanju, odločno dajala: »Ne potrebuješ zdrav- nika, temveč stik s seboj. In če ne ozdraviš, je to zato, ker nisi dovolj odločna. Nehaj torej hoditi okoli bolnišnic in stori kaj zase. Preprosto začni žive- ti in razmišljaj o zdravju, ne pa o bolezni!« Teh nekaj stavkov je naredi- lo več, kot vsa zdravila in me- dicinske terapije prej v letu dni. Čudež ali moč skrivnost- nih energij? Preprost nasvet aH prenos pozitivne energije? Moč misli? Kakor koli že, zdravstveno stanje je šlo na bolje. Ayana pa še vedno živi tako kot je; v miru v svojem majhnem sta- novanju, kjer, vselej priprav- ljena pomagati, sprejema vse tiste ljudi, ki se k njej obračajo po nasvet aH pomoč. Notranja videnja »Pot domov ali trezor za za- klad. Prišla sem k vam, da vas popeljem domov,« razloži Ayana, pred šestimi leti še De- sanka Ščepanovič, pomen svo- jega novega imena, ki si ga je v dokumente dala zapisati tudi uradno. »To ime mi je bilo preneseno skozi meditacijo,« pravi Ayana, ki se je takrat, ko je zaslišala klic k prebujenju, v trenutku odločila in popolno- ma spremenila način življe- nja. »Podala sem se na pot duhovnega razvoja in nikoli mi ni bilo žal.« Pravi, da je razsvetljenje do- živela nenadoma, čez noč. »Vse življenje sem že imela vizije in razna videnja. Ko pa so se te vizije v začetku devet- desetih pričele intenzivno po- javljati, sem občutila, kot da bi se prebudila in stopila sem na drugo pot,« pravi Ayana, otrok staršev, ki so, prav tako kot njeni bratje in sestre, bih ja- snovidni in so veliko dogod- kov v domači vasi napovedali že vnaprej. »Zaradi videnj, ki sem jih doživljala kot otrok, sem tudi odraščala nekoliko drugače kot večina mojih vrstnikov. Neprestano sem bila v stiku z naravo, igrati pa sem se hotela popolnoma drugačne igre kot drugi otroci, saj so me zani- male predvsem razne zgodo- vinske igre, kar pripisujem ne- zavednemu spominu iz prejš- njih življenj.« Sploh pa ji je, pravi danes, jasnovidnost že v tistih časih prišla še kako prav. »Vedno sem vedela, kaj in kdaj bom v šoli vprašana, pa tudi, kakšno oceno bom dobila,« pripoveduje z nasmehom na ustnicah in na vprašanje, ali se je zato kaj manj učila, odločno odgovori, da ne. »Hotela sem biti popolnoma prepričana, da ne bo šlo v šoli nič narobe, razen tega pa sem si hotela snov, ki sem se jo naučila, tudi zapomniti.« Odkar je odrasla, se njena sposobnost videnja izraža predvsem v odnosih z ljudmi, pravi. »Kar trikrat sem se po- ročila; čeprav sem vsakokrat vedela, da zveza ne bo trajala do konca življenja.« Zakaj se je potem vseeno odločila za poroko? »Čutila sem, da je to potrebno,« odločno pove in doda, da je v sedanjem življe- nju, čeprav ji ni nič hudega, nastopil čas, ko mora v skladu z duhovnim in osebnostnim razvojem po poti nadaljnjega življenja stopati sama; čeprav ni nikoh osamljena. Med medicino in alternativnim zdravljenjem Kako da se je, deklica iz črnogorske vasice, odločila za poklic medicinske sestre? »Starši so hoteli, da bi postala učiteljica, vendar me je že ta- krat usmerjal notranji klic in če ne bi mogla postati medi- cinska sestra, bi raje ostala doma, na kmetiji,« pravi in Ayana razloži, kako jo je po končani ŠoU v Somborju pot pripeljala v Celje. »Prvo službo sem ime- la v Beogradu, od koder sem šla v Maribor, potem pa sem leta 1980 prišla delat v Celje, kjer sem tudi ostala,« pravi Ayana, ki je naprej delala na diaUznem oddelku, potem na oddelku s transfuzijami, svojo poklicno pot pa zaključuje na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice, od koder bo kmalu odšla v pokoj. Kljub temu, da se vse več ljudi odloča najti zadovoljstvo in zdravje namesto pri uradni medicini bolj v alternativnih oblikah zdravljenja, ima prva do slednjih še vedno dokaj ne- gativen odnos. Kaj o tem meni Ayana in kako ji uspeva uradno medicinsko znanje združevati (ali ločevati) od oblik zdravlje- nja in terapij, s katerimi se ukvarja doma? »Ves čas sem v službi spontano delala samo to, kar smo se učili v šoli, saj sem prepričana, da je, dokler alternativne oblike ne bodo tu- di uradno sprejete, potrebno med obema znati potegniti čr- to. V zadnjem času uradna me- dicina sicer ni več tako zelo odklonilna, po eni strani pa je kar prav, da ima do alternativ- nih oblik strožji odnos,« pravi Ayana. »V zadnjem času se po- javlja veliko šarlatanov, ki lah- ko naredijo več škode kot kori- sti. Še vedno namreč velja, da določenih bolezni kljub vsemu ni mogoče pozdraviti brez uradne medicine,« je prepriča- na Ayana. In s kakšnimi težavami pri- hajajo ljudje k njej po pomoč? »Bolj kot z zdravljenjem lahko ljudem pomagam tako, da jih usmerjam k načinom samooz- dravljenja in notranjega zado- voljstva ter miru, ki ga išče- mo,« pravi Ayana, prepričana. da je dosti bolj kot zdravljenje samo potrebno poznati pot, ki te pripelje do notranje izpolni- tve, do zdravja. »Sploh pa no- tranje stiske in občutek notra- nje ujetosti muči kar 80 odstot- kov vseh ljudi; gre večinoma za ljudi, ki imajo materialno vse- ga dovolj, vendar so globoko v sebi nezadovoljni, saj v življe- nju ne vidijo pravega smisla,« pravi sogovornica, prepričana, da lahko prav ta smisel najde- mo z odkritjem notranjega mi- ru in ravnovesja ter z nepresta- nim delom na sebi. »Težava je v tem, ker se preveč istovetimo in primerjamo z zunanjim oko- ljem. Šele, ko se tega zavemo in v sebi tega črva premagamo, lahko pride do prebujenja duše oziroma do trenutka, v kate- rem končno najdemo svoj mir. Zato je tako pomembno, da uspemo uskladiti naš zunanji in notranji svet ter materialno z duhovnim,« pravi Ayana. Pot bolj pomembna kot cilj Kako pa izgleda njen dan? »Kadar nisem v službi, vstanem in med 7. in 9. si vzamem čas samo zase. Takrat telovadim, napravim nekaj jogijskih vaj in meditiram. Od devetih naprej pa se posvetim drugim, ki me potrebujejo in iščejo mojo po- moč, pogovor ali nasvet,« pravi. Sicer pa si dan organizira karse- da spontano in sproti; uro in pol na dan ji vzame priprava gradi- va za delavnice, ki jih vodi, včasih teče, sprejme kakšen obisk in se predvsem veliko izo- bražuje in dela na sebi. In kak- šen je njen življenjski cilj? »Le enega imam; in to je, da bi na svoji življenjski poti dosegla po- polno znanje in vedenje ter da bi ga lahko uporabila tako, da bom znala sebi in ljudem po- magati pri tem, da izstopijo iz iluzije,« pravi. »Želim si vse, kar doživljam na notranjih ravneh, prenesti v fizični svet. To te namreč pripelje do tega, da po- vsod, koder hodiš, nosiš v sebi tudi mir. Najprej se moraš na- mreč zavedati, šele potem lah- ko tudi živiš,« reče. »Pri proce- sih odraščanja in duhovne rasti ni nobenih vidnih rezultatov ali pričakovanj. Potrebno je pre- prosto iti po poti, za katero si poklican in ji potem pač slediti. Pri tem niti ni toliko pomem- bno, kakšen in kje je cilj temveč predvsem, da se znamo posve- titi in opazovati vse tiste drobne stvari in trenutke, ki nas ob naši poti čakajo,« pravi, prepričana, da je pot, ki ji v življenju sledi- mo, v vsakomer od nas zapisa- na že v naprej. rmmtmmm'^ NINA M. SEDLAR Št. 26.-2. julij 1998 PETICA I V MODNEM VRTINCU ' 13 Moda, ujeta v mrežo Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Si drznete dovoliti pogled »skozi«? Če imate poleg hra- brosti za noode-look stil ob- lačenja pri roki še spretno babico, teto ali pa celo same obvladate umetnost kvačka- nja, je tale letošnji poletni modni hit kot ustvarjen za vas. i Pravzaprav je tokrat za izde- lavo super modnega oblačila potrebno le znanje verižnih in gostih pentelj, s katerimi nak- vačkamo imenitno mrežo. Pa ne takšno, ki je v zadnjih ted- nih središče sveta oziroma ev- foričnih oboževalcev nogome- ta. Čeprav je podobno kot no- gometni gol tudi mrežasto ob- lačilo tarča zvedavih, občudu- jočih, morda celo prikrito zgražajočih se pogledov. Še posebej ob doslednem upošte- vanju modnih navodil, ki za- povedujejo, da se tovrstna ' mreža najbolje počuti na po- vsem goli koži... : Če vam je tale mrežasti modni predlog osvojil srce, boste ugotovile, da se porabi za poletno majčko, pareo, kri- lo ali celo obleko osupljivo malo svilenega oziroma bom- bažnega sukanca. Ker je vzo- rec zares atraktiven, pa se je bolj modro odločiti le za eno barvo, ki bo omogočila tisoč kombinacij z ostalo gardero- bo. In kaj lahko nakvačkamo iz vzorca, ki lahko z malce do- mišljije prebuja prijetne aso- ciacije na počitnice, slan vonj po morju in mrežah, iz katerih Vaški ribiči že v svežini najbolj mladega jutra pobirajo ulov- ljene ribe? Predvsem oblačila preprostih linij, ne glede na to, ali so strastno oprijeta ali non- šalantno ohlapna ali jih nosi- mo kot edini kos garderobe ali kot vrhnje oblačilo čez kopal- ' ke oziroma efektno spodnje perilo. Če pa se za omenjeno razga- ljeno - dražljivo in istočasno naivno pristno domislico modnih čarodejev zaradi tega ali onega razloga ne namera- vate ogreti, velja preizkusiti mrežo le v izbranih, skromnih odmerkih. Kot mrežasta obro- ba na poletni majčki ali mre- žasti rokavi na poletni večerni obleki, se bo denimo imenitno obnesla tudi na manj postav- nih in mladih predstavnicah nežnega spola. Še eno prednost mrežastih kvačkanin ne smemo spregle- dati. Zaradi svoje tanke luknji- časte strukture spadajo med najbolj zračne poletne cunji- ce. To pa na pragu vrelih po- letnih dni sploh ni zanemar- ljiv podatek, kajne? Zdaj pa hitro kvačko v roke, da vas počitnice ne prehitijo... Mornarji v črtah Zgodovina oblačenja je pr- vič zabeležila mornarski slog kot modno smer okrog leta 1840, splošna priljubljenost tovrstne nošnje pa se je zače- la na prelomu stoletja, po za- slugi slikarja Winterhalterja. Ta je namreč naslikal petlet- nega princa Edvarda, poznej- šega Edvarda VIL, oblečene- ga v mornarsko uniformo. Bela majčka s temno modro črtasto obrobo, zvončaste hla- če, ovratna ruta in čepica so bili tisti usodni kosi oblačil, ki so kar čez noč navdušili tudi deklice in kmalu še njihove mamice. V dvajsetih in štiride- setih letih so zato postale mor- narske obleke priljubljeno žensko oblačilo, za katero so bila značilna plisirana krila, bluze s kvadratasto ukrojeni- mi velikimi ovratniki, slamni- ki in mornarske jopice. Vse v tradicionalni mornarsko mo- dri in beli barvi, seveda. Koliko modnih variacij na te- mo kapitank, kapitanov, mor- nark in mornarjev se je v prete- klih desetletjih zvrstilo, bi lah- ko naštevali v nedogled oziro- ma popisali še nekaj nasled- njih časopisnih strani. Pa se ustavimo znova pri letošnjih mornarskih novostih, ki so pravzaprav nadvse prijazna vr- nitev k prvi, osnovni in najbolj specifični preprostosti - črtam. Že bežen pogled na letošnjo mornarsko modo potrjuje dejstvo, da kakšnega orjaške- ga modnega valovanja ni in ga tudi ne kaže pričakovati. Pre- senečajo sofisticirane, prepro- ste linije, ki so v celoti zasenči- le identiteto stila navy blue, inspirirano z legendo o Moby Dickovem kapitanu Achabu. Predvsem zaradi odsotnosti zlatih gumbov, našitkov, epo- let in drugega svetlečega okrasja. Ostajajo torej črte. Ozke, široke, najširše, vodo- ravne in navpične. Ostaja bela barva, sem ter tja pa globoko temno modro zamenjajo rde- ča, rumena barva jamborov, travniško zelena... In kakšna oblačila so ukrojena iz teh dvobarvnih črtastih menjav ter v kakšnih kombinacijah se najraje pojavljajo? Odlikujejo jih prečiščene, skrajno eno- stavne linije T-majčk oziroma majic z ameriškim rokavnim izrezom, kratkih ali hlač do meč, imenovanih capri in - značilnost poletja 1998 - ne- podloženega, zračnega in udobnega trench-plašča. Skratka, natančno takšna so tale novomodna črtasta druže- nja, kakršnim je običajno usoje- no, da požanjejo simpatije pri obeh spolih. Da o otrocih obeh spolov, ki tovrstna oblačila med brezskrbnimi počitnicami vse- lej z veseljem navlečejo nase, niti ne izgubljamo besed. Pri slednjih je moda dodala na ma- le glavice tudi mornarske čepi- ce in črtaste klobučke. Pa na kvalitetna, prav nič »igračkasta« sončna očala kot obvezen mod- ni dodatek in zdravstveni pripo- moček nikakor ni pozabila. Se- veda tudi vi ne boste pozabili na zaščito dragocenih malih očk, ko bo vaš drobižek raziskoval z vročim soncem obsijan svet, kajne? Št. 26.-2.iulii1998 36] eUSBA 39. mednarodni jazz festival Ljubljana Na straneh Novega tednika smo vas v rubriki Glasbeni ex-press že nekajkrat opozo- rili na letošnji mednarodni jazz festival Ljubljana. Zani- manje za to tradicionalno druženje ljubiteljev jazza je tudi na Celjskem, tako kot pretekla leta, spet veliko, za- to je prav, da danes nekoliko podrobneje predstavimo le- tošnje protagoniste tega fe- stivala, ki je s svojo dolgolet- no tradicijo in konstantno kvaliteto postal eden izmed najboljših »malih« jazz festi- valov v Evropi. Jazz festival bo v petek, 7. julija, ob 19. uri otvoril trio Renata Chicca, za njim bo s svojim kvartetom nastopil odlični alt saksofonist Kenny Garett (na sliki), ki ga pri nas poznamo predvsem kot člana prestižne jazzovske združbe Jazz Messangers in pa eno izmed osrednjih osebnosti zadnje zasedbe le- gendarnega Milesa Davisa. Prvi večer bo ob spremljavi zasedbe The Latin Ali Star zaključil pianist McCoy Tyner, ki je v svoji skoraj štiri desetletja dolgi glasbeni karieri igral s skoraj vsemi velikimi s svetovne jazz sce- ne - v začetku šestdesetih je bil tudi član kvarteta, ki ga je vodil v mnogih pogledih še vedno nenadkriljivi saksofo- nist John Coltrane. V soboto, 11. julija, bo v Križankah ob 19. uri pod tak- tirko znanega ameriškega pe- dagoga in dirigenta Herba Po- meroya zaigral Big Band RTV Slovenija. Za njim se bo pred- stavil 36-letni temnopolti ameriški trobentač Terrence Blanchard, v prvi polovici osemdesetih tudi član že ome- njenih Jazz Messangers, ki so delovali pod vodstvom leta 1990 umrlega legendarnega bobnarja Arta Blakeya. Sobot- ni večerov večer bosta s spremljevalno ekipo zaključi- la dva velikana sodobnega jaz- za - najboljši jazzovski vibra- fonist Gary Burton in mojster argentinske harmonike Astor Piazzola. Tretji dan festivala, v nede- ljo, 12. julija, se bo prav tako začel ob 19. uri z nastopom kvinteta priznanega sloven- skega kitarista Primoža Gra- šiča, katerega gost bo tudi trobentač Peter Ugrin. Večer se bo nadaljeval s koncertom latino-jazzerjev Caminhos Crusados, festival pa bo za- ključil kvintet trobentača in trombonista Jamesa Morri- sona. Ob festivalu bosta tudi dve razstavi jazz fotografij - v avli Nove Ljubljanske banke bo razstavljal Žiga Koritnik, v mali galeriji Cankarjeva doma pa Matthias Creutzinger. Vstopnice so v predprodaji na- prodaj pri blagajni Cankarje- vega doma in pa uro pred za- četkom prireditev, do te sobo- te pa lahko po izredno ugodni ceni (4000 SIT) kupite tudi komplet vstopnic za vse tri večere letošnjega tradicional- nega 39. mednarodnega jazz festivala Ljubljana. i_-SIAN£ŠPEG£L. Ročk Otocec '98 Po »zaslugi« (spet) neslav- no propadlega Zgaga Ročk festivala, ki so ga morali le- tos prireditelji zaradi tragič- ne smrti motorista, ki je na prizorišču festivala padel v boju med dvema skupinami podalpskih vražjih angelov - domačegrudne različice raz- vpite ameriške motoristične bande HelPs Angels - preki- niti še pred začetkom druge- ga dne festivala, bo (prav ta- ko dvodnevni) festival Ročk Otočec postal največji letoš- nji open-air festival na Slo- venskem. 3. in 4. julija se bo, po zelo dobro pripravljenem in obi- skanem lanskem prvem festi- valu, na jasi za gradom Otočec pri Novem mestu letos pred- stavilo več kot trideset doma- čih in »tujih« zasedb, ki se tako ali drugače ukvarjajo z ročk godbo. Na dolenjskem VVoodstocku bodo v petek, med 17. in 2. uro, nastopili: Plavi orkestar. Temni angeli usode. Dan D, Adi Smolar, Borut Veselko in Projekt debela denarnica. Društvo mrtvih pesnikov, Gar- ret Wall (Irska), Indust Bag, Dicky B. Hardy, Warpigs (Ma- džarska) in Schal Sick Brass Band (Nemčija). Drugi dan festivala bo pote- kal v dveh delih. V dopoldan- ski del - med 11. in 13. uro - nameravajo organizatorji stlačiti kar 11 skupin (Flirt, The Ring, Abadon, Dunke, Stara pravda, Topsi, New breed. Drzni in lepi, Sarcom in Budgas Gravity). Po triur- nem premoru pa se bodo po šestnajsti uri na odru zvrstili: spet obujeni Buldožer, Ram- bo Amadeus, Zoran Predin, Terra mystica, Big Foot Ma- ma, D'Kovači (na sliki), Skroz (BiH), Wet Bed, Veliki bijeli slon (Hrvaška) in Hic Et Nune. SŠ Popravek v besedilu »Plavi orkester prebudil Celje«, objavljenem v prejšnji številki Petice, je priš- lo do napake. Predskupina na koncertu je bil ansambel NUDE in ne Net, kot smo na- pačno zapisali. Prizadetim se opravičujemo. Za prijatelje »Za prijatelje si je treba čas vzet', se poveselit' in kdaj znat' potrpet'! Nagnimo vrč s slastjo kot prej nikol' še, saj za prijatelje je dobro le naj- boljše!« Tako gre zmagoval- ne pesem Slovenske popevke '98, ki jo je zapel Andrej Ši- frer, ki pa je hkrati avtor glasbe in besedila, aranžma za skladbo »Za prijatelje« pa je naredil Patrik Greblo. Popevka Za prijatelje je do- bila kar 6905 glasov gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, hkrati pa je to skladbo nagra- dila tudi strokovna žirija, v kateri bo bili Jure Robežnik, Urška Čop in Zoran Predin. V svoji obrazložitvi so povedali, da ima Šifrerjeva pesem »ja- sno melodijo, humano sporo- čilo ter lepo nadaljuje tradicio- nalne vrednote slovenske po- pevke.« Skladba je nastala nekoč med Postojno in Razdrtim, An- drej se je ustavil na počivališču in si zapisal nekaj besed, ki so se mu utrnile med vožnjo. Andrej Šifrer se festivalov sicer ne udeležuje rad zaradi njihovega tekmovalnega zna- čaja, kljub vsemu pa je bil zmage vesel, presenečen pa nad naknadnim klicem orga- nizatorjev, ki so mu pozabili povedati, da nagrada ni le »zmajček«, ampak da bo dobil tudi denarno nagrado. Andrej trenutno pripravlja nov album, ki naj bi izšel predvidoma jeseni, skladbo Za prijatelje pa bomo lahko slišali tudi na kompilaciji Slo- venska popevka 98. Debitanta leta letošnje Slo- venske popevke sta Karmen Stavec s popevko Na prepihu neba in Andraž Hribar z Ne jokat, lubika, za najboljšo iz- vedbo je bila nagrajena Alen- ka Godec, ki je odlično odpela skladbo Bodi luč, za najboljše besedilo Milan Dekleva za skladbo Na prepihu neba in za istoimensko skladbo Patrik Greblo za najboljši aranžma. SIMONA BRGLEZ Odlični Šentjurski muzikanti Franc Šuster, Franc Jaz- binšek, Beno Pečar in Dušan Starki so Šentjurski muzi- kanti, ki so izdali kaseto ob 35-letnici igranja na ohcetih Osrečkega in Zelčevega Francija. Na kaseti so sklad- be, ki so bile popularne pred nekaj desetletji in so jih ljud- je nadvse radi poslušali. To so preproste in živahne viže, ki razveselijo še najbolj za- grenjenega človeka. Šentjurski muzikanti so iz- dali kaseto v založbi Zlati zvo- ki. Na kaseti je trinajst skladb. Prevladujejo instrumentalne, dve pa sta vokalni, ki ju imenit- no zapojejo pevci iz Dramelj, Simon, Anton in Florjan Kolar ter Andrej Golčman. Posebej zanimiva je pesem V tihem mraku, ki jo je pred več kot 35. leti napisal in uglasbil član sku- pine Franci Jazbinšek. Šentjurski muzikantje so ta- ko iz zakladnice starih ljud- skih uspešnic posneli trinajst skladb in jih ohranili za ka- snejše rodove. Prav gotovo jih bodo ljubitelji te zvrsti glasbe sprejeli in da bomo kmalu Šentjurske muzikante tudi večkrat slišali v različnih radij- skih sporedih. Promocijo kasete so pripra- vili v gostišču Kocman v Šen- trupertu, k sodelovanju pa so povabili same imenitne glas- bene skupine: Celjski instru- mentalni kvintet, ansambla Zeme in Klaužar ter Viteze polk in valčkov. Žal je organi- zatorjem ponagajalo vreme, saj je uro pred začetkom zače- lo močno deževati, tako da so prireditev pripravili v dvorani, ki pa je bila trikrat ali štirikrat pretesna, da bi sprejela vse, ki so se ta dan odpravili v Šentru- pert. Zraven so bili tudi člani Kluba prijateljev Vrtiljaka polk in valčkov, ki so ga usta- novili pred letom dni ob 200. Vrtiljaku v Šentrupertu. Med obiskovalci je bilo izredno ve- liko glasbenikov, ki so prišli na promocijo zaradi Šentjur- skih muzikantov in vseh osta- lih nastopajočih. Ob tem pa je treba pohvaliti Vlada Kocma- na, ki je že tako lep naravni prostor za tokratno prireditev imenitno uredil. Vsi nastopa- joči so se odločili, da bodo prireditev ponovili septembra v upanju, da jim bo vreme bolj naklonjeno. T.VRABL Za Zlato harmoniko že 192 kandidatov Za letošnjo 18. Zlato harmoniko Ljubečna 98 so organizatorji izvedli že šest predtek- movanj od dvanajstih, kolikor jih je na pro- gramu. Največ harmonikarjev je nastopilo na prvem pred tekmovanju v Besnici na Gorenjem in sicer 80. V Nazarju jih je tekmovalo 24, v Sežani 17, zadnjo soboto in nedeljo pa v Branoslavcih 16, Babni Gori 41 in Slovenj Gradcu 16 ali skupaj 192. V polfinale, ki bo v Postojni in Velenju, se je uvrstilo 31 harmonikarjev. Istočasno tekmujejo tudi harmonikarji veterani, ki bodo imeli finalni nastop za »Naj godca 98« v Gorišnici. V soboto, 4. julija, bo izbirno tekmovanje v Krki na Dolenjskem in v nedeljo, 5. julija, v Poljčanah. Finale 18. Zlate harmonike bo 6. septembra na Ljubečni. TV Ročk koncert V Grižah Organizatorjem je uspelo spraviti pod streho še 12. Miš- maš ročk žur v Grižah. Kot predskupini sta nastopili skupini Nude iz Celja in X-rey iz Velenja, ki pa sta pritegnili bolj malo poslušalcev. Nič čudnega, diskoteke se napol- nijo šele okrog polnoči in za- to je mlade težko pripraviti do tega, da bi prišli na koncert ob sedmih zvečer. Pohvalo si zaslužijo ozvočevalci, saj je bila kakovost zvoka na dokaj zavidljivi ravni. Naslednja skupina, ki je prišla na oder, je bil Don Men- toni. Začeli so s skladbami z novega albuma, kar poslušal- cev nikakor ni spravilo na no- ge, dokler niso prešli na stare uspešnice. Nedvomno pa je naredila pravi žur skupina Šank ročk. Fantje so zamenjali bobnarja in posneli novo ploš- čo. Ponavadi je ta skupina za- ključila koncert, tokrat pa ga je Tomaž Domicelj s projek- tom Triglav. Tudi njega je pub- lika lepo sprejela in z njim zapela marsikatero »ponaro- delo« pesem. Da pa se ne bi preveč razgrela, niso točili žganih pijač. K.B. Šl. 26.-2. julij 1998 PETICA GLASBA 37 GLASBENI EX-PRESS Po skoraj desetletnem koncertnem molku se je na ameriške odre spet vrnila kultna art-pop zasedba THE B-52's. 46-letni Fred Schneider bo s svojo ekipo na nekaj promocijskih koncer- tih skupaj z že skoraj prav tako odpisanimi THE PRETENDERS predstavljal zbirko največjih uspešnic »Time Capsule: Songs For A Future Generation«, na kateri bodo tudi dve povsem novi skladbi »Hallucianating Pluto« in »Debbie«. Zadnji studijski album »Good Stuff« skupine The B-52's je izšel leta 1992. V začetku prejšnjega tedna so na vseh uglednejših evrop- skih TV postajah premierno prikazali zadnji video spot, v katerem je moč najpopular- nejši britanski dekliški bend SPICE GIRLS videti kot kvar- tet. Ker je bil ves material za video spot za skladbo »Viva Forvever«, ki je sicer še četrti single z njihovega lanskega LP-ja »Spicevvorld«, posnet že v začetku tega leta, mojstri studia Aardman Animations pa so za računalniško anima- cijo in montažo porabili sko- raj milijon dolarjev m pet me- secev trdega dela, se je mena- gement skupine odločil, da bo Geri Halivvell, kljub temu, da ni več članica skupine, vseeno nastopila v tej »high- tech« video pravljici. Brit-pop prvaki OASIS bo- do jeseni objavili kompilacij- ski album, ki bo v celoti za- polnjen s skladbami, ki so izšle na B straneh njihovih single plošč. Večino skladb, ki bodo uvrščene na ta projekt, so izbrali fani skupine z gla- sovanjem preko Interneta. Jeseni pa naj bi končno le izšel tudi dolgo pričakovani album kalifornijske ročk za- sedbe GUNS&ROSES. Axl Ro- se je k nastajanju novega LP-ja povabil impresivno ekipo uve- ljavljenih glasbenikov in pro- ducentov, med katerimi velja še posebej izpostaviti kitarista Robina Fincha (Nine Inch Nails), producenta Voutha (Killing Joke), basista Tomm- ya Stinsona (Replacement) in bobnarja Josha Freesea. Kar tri leta je BRIAN MAY, ustanovni član in kitarist ene izmed največjih ročk zasedb vseh časov Queen, priprav- ljal svoj tretji samostojni LP glasbeni izdelek, ki je od srede junija naprodaj tudi v domačih trgovinah. Gre za ploščo »Another World«, s katero je 51-letni gospod May spet dokazal, da je še vedno omembe in pozorno- sti vreden avtor ročk moj- strov, ki naj bi jih s svojo skupino Brian May Band predstavil na veliki evropski turneji to jesen. Zaradi tra- gične smrti (avtomobilska nesreča) bobnarja Cozya Povvella so se načrti za pred- stavitveno turnejo »Drugega sveta« premaknili v začetek prihodnjega leta. Pop-dance senzacija AQUA je po mega uspešnem albu- mu »Aquarium« in singlih »Barbie Girl«, »My Oh My«, Doctor Jones«, Turn Back Ti- me« in »Roses Are Red« pred kratkim objavila še 125 minut dolg video zapis »The Aqua Diary: The Offical Aquarium Home Video«. Na njemu je poleg video spotov za ome- njene uspešnice moč videti še posnetke s koncertov, sne- manj, dogajanj izza odra in še precej drugih neumnosti, ki jih počnejo člani te danske skupine. Na promocijski nastop ved- no popularnejše angleške de- kliške zasedbe DESTINVS CHILD - pri nas jo poznamo predvsem po uspešnici »No, No, No« - v največji londonski trgovini s ploščami HMV je poleg številnih ljubiteljev te simpatične kopije Spice Girls vdrlo še več kot 150 kvazi- fanov. Ti so v dobro organizi- ranem stampedu iz trgovine mimo blagajne odnesli več kot tisoč cedejk, v kaosu, ki so ga povzročili s svojim ne- napovedanim prihodom, pa so skoraj v celoti uničili eno izmed etaž te mega trgovine z nosilci zvoka in slike. Angleški skupini SEA- HORSES, ki jo vodi kitarist John Sqiure, nekdanji član kultne britanske zasedbe STONE ROSES, se je pridružil bobnar Mark Heaney. Z novim bobnarjem pa so se opremili tudi legendarni kalifornijski trash-metalci MEGADETH. Na mesto resno bolnega Nicka Menze je sedel Jimmy DeGrasso, nekdanji bobnar izvrstne funk-metal atrakcije Suicidal Tendences. Z relativno svežim in opti- mističnim albumom »Aba- don« pa so presenetih tudi DEEP PURPLE, ena izmed najslavnejših in najvplivnejših ročk skupin sedemdesetih. Pevec^ lan Gillan, klaviaturist Jon Lord, bobnar lan Paice, basist Roger Glover in kitarist Steve Morse so v ameriškem Orlandu posneli enega izmed svojih boljših novodobnih glasbenih izdelkov, ki ga po- leg dovršene produkcije odli- kujejo tudi lahkotno prepleta- nje klasičnega hard ročka z drugimi glasbenimi stili. Ronan Keating, vodilni pe- vec popularne irske fantov- ske zasedbe BOVZONE se bo po solidnem vodenju lanske- ga finalnega izbora za popev- ko Evrovizije v kratkem spet vrnil na male ekrane. Tokrat kot voditelj čisto novega BBC- jevega TV shovva »Get Your Act Together«, v katerern bo gostil mlade, talentirane, a še neuveljavljene glasbenike. Si- cer pa se komaj 21-letni Kea- ting že pripravlja na solo ka- riero, ki pa vsaj zaenkrat še ne bo ogrozila njegovega de- lovanja v skupini Boyzone, ki prav te dni na svetovni turneji poleg številnih starejših uspe- šnic predstavlja tudi nekaj še čisto svežih zadev, ki bodo še to leto izšle na njihovem tret- jem albumu, med njimi pa je seveda tudi aktualna uspešni- ca »Ali That I Need«. Odličnemu video spotu, s katerim je kreativna ameriš- ko-škotska naveza GARBAGE ob izidu drugega albuma »Version 2.0« na trg pospremila single »Push It«, bo kmalu sledil še video za drugi single s skladbo »I Think Trn Paranoid«. Z njim naj bi Garbage po napovedih glasbenih kritikov in pozna- valcev dogajanj v glasbeni in- dustriji končno istočasno le zavladali tudi na vrhu lestvic najbolje prodajanih single plošč na obeh straneh Atlanti- ka. V začetku prejšnjega mese- ca je iz prve slovenske tovar- ne kompaktnih plošč Racman AVS prišla zgoščenka »Tivol- ski pomp«, na kateri se pred- stavlja dvajset najboljših iz velike istoimenske glasbene akcije, ki sta jo organizirala Mojca Mavec, voditeljica tele- vizijske glasbene oddaje Pomp, in Aco Razbornik, last- nik studia Tivoli. V akciji je sodelovalo kar 110 novih, še neuveljavljenih avtorskih slo- venskih skupin. V torek, 7. julija, bo v ljub- ljanskih Križankah, skoraj na- tanko leto dni po njenem do- bro obiskanem koncertu v velenjski Rdeči dvorani, s svojimi spremljevalci Funky Stuff koncertirala 28-letna ni- zozemska plavolasa lepotica in odlična saksofonistka CANDVDULFER. STANE ŠPEGEL Osemčlanska zasavska knap-rock zasedba ORLEK bo odslej delovala pod okriljem založbe Nika. Neutrudni Vlado Poredoš je s svojimi prijatelji že pripravil 12 skladb, ki bodo v zgodnji jeseni izšle na albumu »Salamurca«, na njem pa bo tudi nekoliko otožna štiriminutna saga »Na Kum«, za katero so sicer veseljaški Zasavci že posneli posneli videospot. Orlek bodo med 3. in 5. julijem nastopili na največjem nemškem etno ročk festivalu v Rudolfstadu. 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV TUJE LESTVICE Št. 26.-2.iuni 1998 FILM - TELEVIZIJA Seks na Kitajskem je nevaren Ker je preživel noč z eksotično lepotico, je Richord Gere v filmu Rdeči kot obsojen no smrt Jack Moore (Richard Gere) je uspešen odvetnik, ki kot glavni svetovalec v velikem podjetju zabavne industrije odpotuje na Kitajsko, da bi sklenil pomembno pogodbo o satelitskih komunikacijah. Vendar se po noči, preživeti z eksotično lepotico, znajde v položaju, iz katerega se ne more rešiti. Obtožijo ga umora, ki ga ni zagrešil, vendar mu nihče ne verjame. In ker ga ameriški poslovni kolegi zapustijo, se začne skozi labirinte kitajske- ga pravosodnega sistema pre- bijati sam. Malo se mu mudi, kajti na Kitajskem obsojenega usmrtijo že v enem tednu po izteku sodbe, račun za kroglo pa pošljejo njegovi družini... Razen tega pa je kar 99 odstot- kov vseh obtožencev na Kitaj- skem spoznanih za krive. Jackovo edino upanje je od- vetnica Shen Vuelin (Bai Ling), ki ga brani po uradni dolžnosti. Svetuje mu, naj prizna krivdo, ker si bo s tem rešil življenje. V preizkušnji iznajdljivosti in poguma Jack razkriva zaroto molka, v kate- ro so vpletena tudi sodišča, ki jih Vuelin sprva tako vneto zagovarja. Kljub kulturnim razlikam začneta s skupnimi močmi slednjič odvijati klob- čič nepravilnosti in zlorab, ki vodijo do najvišjih vrhov obla- sti; čeprav se Jackova življenj- ska ura medtem izteka. Rdeči kot provokativni tri- ler, ki je hkrati odličen portret sodobne Kitajske, je režiral Jon Avnet (Ocvrti zeleni para- dižniki), v njem pa blesti predvsem Richad Gere. Za ki- tajsko igralko Bai Ling je to prvi ameriški film, v katerem nastopa, s čemer je dosežen eden glavnih ciljev režiserja. Pred premiero je namreč de- jal, da ga je k režiji Rdečega kota navdahnila predvsem pripoved o povezavi med člo- vekoma, ki prihajata iz popol- noma različnih kultur. NMS SKRITA KAMERA Prenosi tekem s svetovne- ga nogometnega prvenstva v Franciji, ki jih slovenskim gledalcem omogoča TVS, so v Deželi povzročili vsaj tri opazne dosežke, je menda izjavil novoizvoljeni začasni predsednik sveta RTV Janez Kocijančič. Trgovci prodaja- jo TV sprejemnike kot že dolgo ne, zdrahe in afere slovenskih politikov so (za- časno) postale nezanimive, ljubimci pa lahko vsaj šest ur na dan brez skrbi tolažijo zapostavljene žene. Tako je zaradi prenosov nogometnih tekem število nezadovoljnih Slovencev precej večje od ti- stih, ki sicer redno spremlja- jo nogometno prvenstvo. Da so lahko prenosi nogo- metnih tekem tudi poučni, vselej poskrbi eden od treh televizijskih komentatorjev, Andrej Stare. Mož, ki velja za najboljšega poznavalca nogometa med zdravniki in najboljšega zdravnika med komentatorji, za razliko od svojih kolegov, strokovno opiše vsako poškodbo igral- ca. Tako lahko gledalci iz prve roke sUšijo, katero miši- co si je igralec nategnil ali po kateri kosti je dobil udarec. Zdravniško društvo zato raz- mišlja, da bi dr. Staretu po- delilo posebno priznanje za neumorno popularizacijo anatomije človeškega telesa, ki je menda mnogim Sloven- cem precej neznana stvar. Nataša Bolčina Žgavec, ki je na TVS zadolžena za širjenje zdravega duha v zdravem te- lesu, je televizijskim uredni- kom že poslala protestno pi- smo zaradi Staretove nelojal- ne konkurence. Stojan Auer je še enkrat speljal na led svoje privržene gledalce. Po tem ko jih je že ničkolikokrat potegnil za nos (še pomnite šalo s Spiced Girls?), je bila njegova zad- nja oddaja Super POP vse prej kot tisto, kar je obljub- ljal. Namesto velikega spek- takla z nekaj tisoč gledalci na prostem in zvezdami s po- dročja zabavne industrije, je maloštevilne obiskovalce v dvorani in gledalce pred ekrani utrujal z'odlomki iz svojih starih oddaj. Veliki še- fi na komercialki so se men- da hudo razburili in grozijo, da bodo oddajo ukinili, Auerja pa dali na čevelj. Veli- ka šefica razvedrilnega pro- grama na nacionalki Miša Molk je ob tem neznansko zaskrbljena. Dokler bodo imeli na POP TV Auerja, bo imel Mario Galunič gledal- ce, je menda komentirala najnovejše zaplete na ame- riško-slovenski komercialni televiziji. Gledalcem in oboževal- cem Manice Janežič, ki se sprašujejo, zakaj je zadnje čase ni več videti, redakcija Skrite kamere sporoča, da je mlada voditeljica TV Dnev- nika na nekajmesečnem štu- dijskem izpopolnjevanju v tujini. Pričakujemo lahko, da bodo novice, ki so iz njenih ust do zdaj zvenele prikup- no, poslej tudi medijsko in profesionalno dovršene. KINO Union je zaradi prenove za- prt. Mali Union od 2. do 8. 7. ob 18.30 in 21.uri ameriška drama Rdeči kot. Metropol od 2. do 8. 7. ob 19. in 21.15 erotični triler Divje strasti. 4. 7. pa ob 10. uri družinska komedija Raz- treseni profesor - Flubber in ob 23.30 drama Rdeči kot. Žalec 5. 7. ob 18. in 20. uri akcijski fin Ognjeno obzorje. Kino Dobrna 4. ob 19. in 6. 7. ob 17. uri ameriški film Mišji lov. Ko uničuiefo divje strasti... V filmu Divje strasti izveste vse o tem, kaj se lahko zgodi, če nekaj žensk umira od želje, da bi se z vami malo poigrale Dobrodošli v mondeno jahtno enklavo Blue Bay na Floridi, kjer se za razkošni- mi, s soncem obsijanimi pro- čelji mogočnih graščin boga- tih in vplivnih skriva škan- dalozna zgodba, polna spletk, maščevanja, seksa in umora! Film Divje strasti (Wild Things) režiserja Johna Mc- Naughotna je sodobni triler, ki tke zamotano mrežo prevar med številnimi nepričakovani- mi zarotniki, ki se seveda raz- krijejo šele na koncu filma. Kelly Van Ryan (Denise Richards), zapeljiva lepotica iz višjega sloja prebivalcev Blue Baya, je v svojega sred- nješolskega seksi svetovalca Sama Lombarda (Mat Dillon) zatreskana veliko bolj, kot so učenke ponavadi zatrapane v svoje učitelje. Potem ko sku- paj s prijateljico opereta nje- gov avto, smukne Kelly v nje- govo hišo, oblečena samo v zelo mokro majico... Nasled- nji dan Kelly prizna svoji hlad- ni bogataški materi Sandri Van Ryan (Theresa Russell), da jo je Sam spolno zlorabil, čez nekaj dni pa enako izjavo poda tudi krajevna izobčenka Suzie Toller (Neve Camp- bell). Sam se tako znajde v veliki stiski in posvetuje se z odvetnikom Kenom Bowde- nom (BiH Murray), edinim, ki se je pripravljen spopasti s tež- kimi obtožbami, s katerimi naj bi skupnost Blue Baya do- končno zapečatila usodo rev- nega žigola, ki do takrat ni nikomur storil nič zalega. Kmalu so v afero vpleteni vsi prebivalci Blue Baya in sle- dijo številne zgodbice, zapleti in afere, ki film še bolj začini- jo. Pri tem pomagata tudi de- tektiva Ray Duquett (Kevin Bacon) in Gloria Perez (Daphne Rubin-Vega), ki za- roto na koncu razkrijeta. Skrivnosti pa se kar kopičijo in zgodba se ves čas razvija v nasladno sprijen labirint pre- sunljivih preobratov, nepriča- kovanih zapletov in zahrbtnih pasti, ki porajajo več dvojnih prevar kot je aligatorjev v flo- ridskih močvirjih. Teh pa je zaenkrat vsaj tam še vedno zelo vehko... NMS Esmeralda je prispela Leticia Calderon, priljubljena Esmeralda, je v sredo na povabilo Pro Plusa prispela na obisk v Slovenijo, kjer bo ostala do 7. julija. Obiskala bo nekaj slovenskih krajev, pri tem pa jo bodo spremljale Slovenske novice, ki imajo eksklu- zivno pravico do poročanja. Zanesljivo pa jo bomo videli tudi v oddaji 24 ur na Pop TV. Gremo v kino! Demi Moore je znana igralka in menda še žena Brucea Willisa. Pravilno so odgovorile in bile izžrebane: Kristina Gradič, Zg. Rečica 53, 3270 Laško, Monika Kline, Platinovec 21, 3231 Grobel- no in Zdenka Pušnik, Kostrivnica 13, 3233 Kalobje. Vse tri bodo prejele vstopnico za predstavo Celjskih kinematografov. V katerem filmu je Richard Gere, ki ga lahko te dni gledamo v Rdečem kotu, zablestel skupaj z Julio Roberts? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, do ponedeljka, 6. julija. Izžrebali bomo tri reševalce, ki bodo prejeli vstopnico za kino predstavo. V DRUŽBI S KANALOM A Osvežujoča televizija tudi poleti V ponedeljek, 6. julija, bo Kanal A pričel s poletno shemo. Popoldanske Vesele ure od ponedeljka do petka bodo še naprej ostale takšne, kot so bile, ker pa med dolgimi poletnimi dnevi ostajamo zunaj dlje, bodo med tednom filmi na Kanalu A ob 21. uri. Veliko bo komedij, akcije, humorističnih na- daljevank, pa tudi napetih kriminalnih zgodb in filmov, ki so nastali po resničnih dogodkih. Od ponedeljka do petka si lahko na Ka- nalu A ogledate pono- vitve najuspešnejših oddaj prve dame sve- tovne televizije, Oprah Winfrey. Oprah show bo na programu od 18.30 do 19.30 ure. Priljubljene voditeljice in voditelji oddaj Ka- nala A: Atlantis, Odklop, Lepota telesa, Dannyjeve zvezde in Moj film bodo z vami celo poletje z novinii informacijami, reportaža- mi, zgodbami in filmi. ; ' V ponede^ek, 6. juhja, se bQ"0b^;20. uri pričela nova nadaljevtnka, ki je V Zf)A takoj postala uspešnica. Simpatije (Dawšon's Creek) so pričeli snemati pred dobrim letom in predvsem mlajši gledalci so se takoj ogreli zanjo. Všeč je vsem, ki so spremljali Melrose Plače in mnogim drugim, ki jih zanimajo peri- petije mladine na pragu odraslosti. Sledili bodo filmi, ki so nastali po življenjskih zgodbah. Sreda je na Kanalu A posvečena komedijam. Filmski komediji bo zvečer (od 22. do 23. ure) sledila zabavna nadaljevanka Žlahta, ki bo z izvrstnim humorjem privabila predvsem ljubi- telje duhovitih in začinjenih dialogov. Ljubitelji znanstvene fantastike se bodo raz- veselili nove serije ob petkih zvečer (ob 20.30) Prizor iz nove nadaljevanke Simpatije, v ka- teri igrajo James Van Der Beek, Michelle Williams, Joshua Jackson, Katie Holmes... - Varuhi časa. Iz tedna v teden bo skupina posebej izurjenih policajev zasledovala zlikov- ce enkrat iz sedanjosti in v preteklost in spet drugič v prihodnost. Ob sobotah in nedeljah bodo tudi poleti filmske matineje in pozneje akcijski filmi ali nadaljevanke, pa filmi za ženske... Celo poletje bodo z vami tudi junaki, ki ste jih že dobro spoznali in vzljubili: db ponedelj- kih Ellen, od torka do petka MacGyver, junaki iz Misije nemogoče, Cannon, vsak petek ob osmih zvečer mm film in še in še. U,26.-2. iulii 1998 PETICA IZ OTROŠKEGA SVETA 43 Čisti zobje - naše nevidno ogledalo zdravja Zjutraj, ko se je komaj posu- šila rosa in ko je sonce delilo sončne žarke dolini, je zazvo- nila budilka. Prebudila sem se. Stekla sem po dolgem hod- niku, zavila v kopalnico, se oblekla in obula. Pot do šole je bila kratka. Vesela sem prispe- la v šolo. Drugi učenci so bili zaskrbljeni zaradi testov, ki so jih imeli že čez glavo. Počaka- la sem še sošolce, ki jih ni skrbelo ničesar. Skobacali smo se v prijazen kombi. Hura! Gremo na nagradni izlet! Posebno zaslugo za to ima učiteljica Polona, ki nas je stalno opozarjala na čistočo zob. Hvala tudi gospe ravnatelji- ci, ki nam je omogočila, da smo si ogledali prireditev v hali Tivoli. Gledali smo vse mogoče stvari: skupino Mojce Hrovat, Čuke, Žabe in Saša Hribarja. V rokah smo imeli zdrave stvari za zobe in naše telo. Sladkali smo se z jabolki in poslušali zobozdravnico, ki je dehla nagrade. Prehitro je minil čas in že smo se napotili do kombija. Polni lepih vtisov smo se vračali. Sklenili smo, da bomo drugo leto zmagali, saj smo slišali mnogo pametnih nasve- tov. Ta dan smo se imenitno zabavali. ANDREJA BOGATAJ, 2. b OŠ Vransko Med nastopom violinistov ob spremljali drugih godalcev. Street music v Žalcu v vsakoletnem programu Glasbene šole Rista Savina Žalec je tudi nastop učencev na enem od žalskih trgov. Prireditev ima naslov »Street music« in je postala že tradicionalna. V programu sodelujejo razne skupine, ki delujejo Qa šoli. To so: harmonikarji in njihov orkester, kitaristi in njihov orkester, godalci in drugi instrumentalisti. Prejšnji teden so se predstavili violinisti ob spremljali violončel in synthesizerja. Nastop je vestno pripravila prof. Tanja Miklavc v sodelovanju s prof. Gorazdom Kozmusom in Sonjo Alatič. Kljub slabemu vremenu so nastop uspešno izvedli, mimoidoči so se ustavljali in prisluhnili, saj je bil program skrbno izbran in zabaven in je ugajal skoraj vsakemu poslušalcu. T. TAVČAR Pogovor šolskega pohištva po pouku Skoraj vsak dan sedimo na šolskih sto- lih in se naslanjamo na šolske mize, vendar nikoli ne pomislimo, kakšno mne- nje imajo oni o nas. Včeraj je potekal pogovor med šolskim pohištvom kot po- navadi. Gdč. Miza Trinoga, g. Stol Brez- naslonko in g. Stolko Vsevedi so kar tekmovali v pripovedovanju svojih do- godkov. Začela je gdč. Miza Trinoga: »Da- nes, prvo šolsko uro, sem zelo trpela. Šestošolci so zopet imeli geometrijo. Še- stilo so z vso silo zapikovali vame, da sem čisto luknjasta. Verjetno bi bilo bolje, če bi se sedaj imenovala kar gdč. Miza Švi- carskosirska.« »Res si luknjasta,« je pripomnil g. Stol- ko Vsevedi, »vendar ne tako kot švicarski sir.« Takrat pa je g. Stol Braznaslonko re- kel: »Nehajta razglabljati o tem. Ko bi vidva vedela, kaj se je meni zgodilo, bi se vama verjetno smilil. Drugo šolo uro je nekdo kot ponavadi, sedel name, ven- dar je imel strašne prebavne motnje. Groza! Spuščal je izpušne pline kot po tkočem traku. Meni pa je od »čudovitih« vonjav postalo slabo in sem se skoraj zadušil.« Tedaj se je oglasi g. Stolko Vsevedi: »Res se vama ni lepo godilo. Zato sem se odločil, da skličemo sestanek z vsemi šolskimi klopmi in stoli ter se odločimo za stavko. Tako bodo otroci gotovo zelo, zelo nesrečni, ker ne bodo mogli priti v šolo!« PETRA KOS, 6. b, OŠ Žalec z dedkom na lov Nekega poletnega jutra sem se prebudil in se oblekel. Ba- bica je za zajtrk pripravila žgance, zabeljene z ocvirki in polite z mlekom. Po zajtrku sva se šla z bra- trancem Dominikom igrat na peskovnik. Ob enajsti uri je babica iz hiše prinesla eno- letnega Filipa. Položila ga je v mrežo za guganje. Ko sem ga nežno gugal, je trdno zas- pal. Po kosilu sem se z Domini- kom zopet igral, dokler nisem pričakal težko pričakovanega trenutka. Ko je namreč dedek pozno popoldne nakrmil živi- no in uredil hlev, sva se šla pripravit, da greva na lov. De- dek je vzel puško, naboje, daljnogled in mazilo proti ko- marjem, jaz pa sem vzel samo daljnogled. Takole opremljena sva se odpeljala do Hruševarjeve gor- ce. Stopila sva iz avta, gledala in poslušala. Čez nekaj časa mi je rekel ded: »Počakaj me tu in glej, če boš kaj videl. Jaz grem srnjaka zalezit.« Dedu sem po lovsko voščil: »Dober pogled.« Dedek je odšel, jaz pa sem ga z daljnogledom pozorno spremljal. Splazil se je do ne- ke njive z veliko temnozeleno koruzo, ki je že začela cveteti in srnjake dobro ocenil: šeste- rak, star pet let, primeren za odstrel. Dedek se je skoncentriral, nameril, napel petelina in pri-. tisnil. Srnjak se je zvrnil ob prvem strelu. Bil sem nekako prizadet. Srce mi je razbijalo kot noro, pravzaprav ne znam opisati tega občutka. Vem pa le to, da sem bil zelo srečen, ker nama je uspelo! Stekel sem do dedka. Ded je bil presrečen! Srnjaka sem privlekel do ceste in počakal dedka, da se je pripeljal z av- tomobilom, da sva ga naložila. Prinesel sem mu smrekovo ve- jico in mu jo zataknil na desno stran klobuka, kakor je padel tudi srnjak. Ded mi je za rojstni dan podaril to srnjakovo trofejo. In kadar jo pogledam, me spomi- nja na najin skupni lov. FRIDO PRAH, 4. r. Imeno Št. 26.-2. tulit 1998 44 ZA AVTOMOBILISTE Nissan in njegov picic up Japonski Nissan je druga avtomobilska tovarna v de- želi vzhajajočega sonca, po- leg tega pa ena najstarejših. Tako so svojega pick upa, lahko dostavno vozilo, prvič postavili na cesto res davne- ga leta 1935, sedaj na poletje po ponujajo na ogled že nje- govo šestnajsto generacijo. Osnovno izhodišče pri tem avtomobilu je bilo, da sama zunanja oblika oziroma podo- ba še ne določata izključnega namena njegove uporabe, tako da naj bi bil pick up namenjen tudi nekaj bolj običajnim vož- njam in potemtakem tudi obi- čajnim kupcem. Zaradi tega se je tovarna posvetila tudi notra- njosti, ki je tako bolj avtomo- bilska in skoraj nič tovornjaš- ka. Zanimivo dolg je tudi sez- nam različnih dodatkov, saj si lahko kupec tako omisli različ- ne kromirane dodatke, zaščit- ne cevi, ob vsem drugem pa seveda tudi klimatsko napravo, v usnje preoblečene sedeže ipd. Ampak ob tem seveda niso pozabili na osnovni namen te- ga vozila, s katerim je mogoče prepeljati od najmanj 860 do največ 1190 kilogramov razHč- nega tovora, ki mu je name- njen 139 centimetrov dolg in 139 centimetrov širok tovorni prostora za kabino. Pri motor- jih seveda ne more biti prav posebnih zadreg, tako da po- nujajo dva dizelska in en ben- cinski agregat. Osnovni je tako imenovani atmosferski dizelski motor z gibno prostornino 2,5- litra in močjo 83 KM pri 4300 vrtljajih v minuti. Ta motor omogoča najvišjo hitrost 135 km/h, v povprečju pa poraba ne preseže 11,6 litra dizelskega goriva. Precej zmogljivejši je 21,5-litrski turbodizel z močjo 104 KM pri 4000 vrtljajih v minuti, ki pa je serijsko oprem- ljen še s stalnim štirikolesnim pogonom. Ta pogon ima ob tem tudi redutor pogonske rno- či; zanimiva je kombinacija podvozja, dokaj primerna tudi za osebni avtomobil, saj je za- daj toga prema, sprednji kolesi pa sta vpeti posamično. Ljubljanski Nissan Adria, uradni predstavnik Nissana pri nas, napoveduje prve pick upe za jesen, za sedaj pa seve- da ni mogoče še nič točnega zapisati o cenah. Na sliki: nis- san pick up. »Japonci« so najbolj zanesljivi Nemška avtomobilistična organizacija ADAC je izjemno pomembna, hkrati pa je organizator tako imenovane mobilne pomoči na nemških cestah - kot denimo pri nas AMZS. ADAC vsako leto objavi statistiko o tem, kolikokrat so njihovi mehaniki pomagali tistim voznikom oziroma avtomobilom, ki so obstali na cesti. Prav omenjeni podatki so pomemben marketinški »pripomoček« nekaterih avtomo- bilskih tovarn oziroma tistih, ki se pri tem najbolje odrežejo. Tako podatki ADAC kažejo, da se na nemških cestah večinoma še najmanj kvarijo japonski avtomobili in to v razhčnih kategorijah. Tako so se v nižjem razredu zelo dobro odrezah VW polo, pa suzuki swift, nissan micra in peugeot 106. V nižjem srednjem razredu so se po tej statistiki lani na nemških cestah najmanjkrat pokvarili mazda 323, toyota corolla, nissan sunny in honda civic, v srednjem razredu pa toyota carina, mercedes C razreda, mazda 626 in honda accord. V višjem razredu prihajajo bolj v ospredje nemški oziroma evropski avto- mobili, kajti najmanj težav so imeli lastniki mercedesov S razreda, pa audijev AlOO oziro- ma A6, mercedesov E razreda in drugi. Na sliki: nissan micra. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 391 avtomobilov. Prodanih je bilo 8 vozil, organizatorji pa so izdali 3| kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalce^ Honda bo širila tovarno Japonske avtomobilske tovarne izdelujejo svoje avtomobili v Evropi oziroma v Evropski uniji, saj imajo tam narejen avtomobili potem status domačih - niso obremenjeni z dodat nimi carinami. To je tudi eden od razlogov, da bo japonski Honda precej razširila svojo tovarno v britanskem Swindonu Tam sedaj izdelujejo civica v različnih variantah, s kapitalske investicijo, vredno vsaj 450 milijonov funtov, pa naj bi med drugin bistveno povečali sedanje proizvodne zmogljivosti. Tako naj bi d( leta 2002 obseg izdelave s sedanjih 150 povečali na 250 tisoč vozil i letu dni. Lani so v tej tovarni izdelali vsega 108 tisoč hond, pr čemer so jih kar75 odstotkov prodali v Evropi, na Bližnjem vzhodi in v Afriki. Ob tem bo delo v prenovljeni oziroma razširjeni tovarn dobilo še 1000 ljudi, kar med drugim pomeni, da si sedaj kruh \ britanski avtomobilski industriji služi skoraj 800 tisoč delavcev. Porscheji boxsterji na pregled Ponovni ali izredni pregledi avtomobilov v zadnjih letih nisd nekaj posebnega, saj se to dogaja številnim tovarnam. Zadnji v tej dolgi vrsti je Porsche. Ta kliče na takšen pregled skoraj 10 tisoč boxsterjev letnika 1997, saj so v nekaterih primerih odkrili napako na električni napeljavi. Št. 26.. 2. iulii 1998 PETICA ZA AVTOMOBILISTE 45 Ustanovili klub Land Rover Slovenija Tehnounion Avto, sicer uradni predstavnik BMW, Roverja in Land Roverja pri nas, je ustanovil Klub Land Rover Slovenija. V klub se lahko včlanijo vsi, ki so lastniki kakšnega land roverja, poleg tega pa so lahko članice tudi institucije, ki pri svojem delu uporabljajo kakšno vozilo omenjene avtomobilske hiše. Člani kluba bodo imeli nekaj ugodnosti pri nakupu rezervnih delov in dodatne opreme, vsi tisti, ki pa jih sicer zanima kaj več o klubu, lahko pišejo na naslov: Avto klub Land Rover Slovenija, Devova 18, Ljubljana. Clio II z menjalnikom proactive Novi renault clio se na slovenskem trgu dobro uveljavlja (samo maja so prodali kar 922 vozil), vendar tovarna pri tem ne drži križem rok in skrbi za sprotno pestritev ponudbe. Tako si bo mogoče kmalu omisliti novega clia z novim samodejnim menjalnikom, ki ga Renault sicer že namenja večjima megane in laguni. Menjalnik z oznako proactive je nastal v sode- lovanju v skupino PSA, ki jo tvorita Peugeot in Citroen. To je štiristopenjski sainodejni menjal- nik, ki ga za sedaj namenjajo cliu 11 z 1,6-litrskim bencinskim motorjem z močjo 90 KM. Pri njego- vem razvoju je veliko pomagal Siemens, pri čemer menjalnik upošteva devet različnih podat- kov in sicer: slog vožnje, stanje na cesti (dober ah slab oprijem pnevmatik), način uporabe (obteže- no ali prazno vozilo) ipd. Ob tem menjalnik samodejno prestavni v nižjo prestavo ob zavira- nju, pomembno pa je, da lahko voznik tudi sam prestavlja - če to želi. Zanimivo pri tem je, da naj bi bila po tovarniških podatkih povprečna poraba goriva pri tem avtomobilu za 17 odstotkov nižja (v primerjavi s cliom I z 1,8-litrskim bencinskim motorjem) in kar za 21 odstotkov manjša pri mestni vožnji ob hladnem motorju. Novomeški Revoz ob tem ugotavlja, da se za renaulte z avtomatskim menjalnikom pri nas odloča zelo malo kupcev, saj je cena nekaj višja. Morda bo drugače z menjalnikom proactive v cliu II, ki bo pri nas naprodaj v začetku prihodnjega leta. Najnevarnejši petek, najvarnejša sobota Nemška statistika naj bi nekaj veljala in jo zato kaže upoštevati. Tako so Nemci ugoto- vili, da je bil leta 1996 najnevarnejši dan na nemških cestah petek, medtem ko je bila vožnja daleč najvarnejša ob sobotah. Poleg tega podatki kažejo, da se je omenjenega leta največ nesreč zgodilo avgusta, najmanj pa januarja. Obnovljena kia clarus. Kia obnovila ciarusa Južnokorejska avtomobil- ska tovarna Kia zanje na slo- venskem trgu kar dovolj us- peha, pri čemer gresta naj- bolje v promet limuzina sep- hia in terenski sportage, pa tudi clarus, limuzina sred- njega razreda, se je kar do- bro »prijela«. Sedaj pa je tovarna ta avto- mobil nekoliko prenovila, pri čemer drži, da so te spremem- be dokaj kozmetične in nič pretirano opazne. Slovenskim kupcem bodo tako ponujali dve različici, in sicer 1,8 SLX (116 KM), ki zmore največ 192 km/h, in 2,0 GLX (133 KM), katere največja hitrost je 195 km/h. V Izvedenki SLX je avto že serijsko opremljen z dvema zračnima varnostnima blazi- nama, štirikanalnim protiblo- kirnim zavornim sistemom ABS, servovolanskim ojače- valnikom, električnim pomi- kom prednjih stekel, radijem in kasetofonom ipd. V varianti ciarusa 2,0 GLX so zraven še v usnje preoblečeni sedeži, električni pomik prednjih in zadnjih stekel, električno na- stavljivi zunanji ogledali, ar- maturna plošča z lesom ipd. Splošna garancija je dolga do tri leta oziroma do prevoženih 100 tisoč kilometrov, garancija pred prerjavenjem karoserije pa pet let. Clarus 1,8 SLX je na voljo za 2,349 milijona tolar- jev, za močnejšo izvedenko pa cena še ni znana. BMW pripravlja nove dizelske motorje Nobenega dvoma ni, da se predvsem ali najbolj očitno nemške avtomobilske tovar- ne trudijo narediti kar naj- večji napredek pri dizelskih motorjih, pa čeprav je delež avtomobilov s tem motorjem pri njih manjši kot recimo v Italiji ali Franciji. BMW v novi seriji 3 tako že ponuja novi dizelski štirivalj- nik, ki razvije 136 KM, vendar pripravljajo še dva nova agre- gata. Prvi in vsekakor najbolj razburljiv naj bi bil dizelski osemvaljnik, ki naj bi po seda- njih napovedih zmogel od 220 do 235 KM. To med drugim pomeni, da bi bil takšen dizel- ski motor najzmogljivejši med tistimi, ki jih sedaj vgrajujejo v osebne avtomobile. Nekaj manj naj bi ponujal novi šes- tvaljnik s predvideno močjo 180 KM, kar bo bistveno več kot zmore sedaj 2,5-litrski TDS (143 KM). Tovarna še ni objavila, kdaj naj bi se oba motorja pojavila na trgu oziro- ma v BMW avtomobilih, ven- dar drži, da zelo dolgo le ne bodo odlašali. Novi dizelski šestvaljnik nemškega BMW. Št. 26.-2. juiii 1998 461 PREHRANA ZA ZDRAVJE I Prehranska piramida Prehranska piramida kaže vrsto ter količinski obseg ži- vil, priporočenih v naši vsa- kodnevni prehrani. Na dnu prehranske pirami- de so žita in žitni izdelki, ki naj bi jih bilo v prehrani naj- več (40 odstotkov). Žita: pše- nica, koruza, rž, proso, ajda, oves, ječmen, ješprenj in riž. Žitni izdelki: kruh, predvsem črn, testenine, kaše. Prehran- sko najbolj kakovostna so cela žitna zrna z zunanjo ovojnico, ker imajo največ vlaknin, mi- neralov in vitaminov. Koristna je uporaba polnozrnate moke, grobozmlete moke in kaše (npr. ajdove in prosena), zdro- ba (koruzni, pšenični) in ko- smičev (npr. pšeničnih, ovse- nih, rženih). Boljši je neoluš- čen riž, vendar pa ga je treba dlje kuhati. Kruh pripravljamo iz različ- nih vrst moke. Najbolj kako- vosten je pripravljen iz polno- zrnate moke. Tudi testenine so narejene iz različnih vrst moke. Pri nas lahko kupimo pšenične, sojine, riževe in aj- dove testenine. V naslednjo skupino živil sodita sadje in zelenjava. Zavzemala naj bi 35-odstotni delež v naši prehrani. Zelenja- vo uživamo svežo in kuhano. Čimveč naj bi uživali svežega sadja, pa tudi sušenega in ku- hanega. Pri nas je na razpola- go precej vrst sadja. Pojej mo vsaj dva sadeža na dan. V to skupino sodijo tudi lupinarji: npr. orehi, lešniki, mandlji, pi- stacije, arašidi. V tretji skupini so.mleko in mlečni izdelki, ribe, jajca, perutnina, meso klavnih ži- vali, ki so pomemben vir be- ljakovin. Teh naj bi jedli manj - 20 odstotkov oz. ne več kot 100 g pustega mesa na dan ali ustrezne zamenjave. Zaužito meso naj bi vsebovalo čim manj maščob, nasičenih maš- čobnih kislin in holesterola. S presnega mesa že pred pripra- vo odstranimo vso vidno maš- čobo. Priporoča se le občasno uživanje drobovine, ker vse- buje veliko holesterola, je pa bogata z vitamini in minerali in ima zelo malo maščobe. Ribe so vir fosforja, morske ribe in morski sadeži pa tudi vitamina A in D ter joda. Mor- ski sadeži (školjke, lignji, sipe in raki) imajo malo maščobe, vendar veliko holesterola. Od mlečnih izdelkov se priporoča uživanje tistih z manj mlečne maščobe, redkeje pa polno- mastnih mlečnih izdelkov. Sladice, maščoba in olja so na vrhu piramide. Ne sladkaj- mo se prepogosto, saj sladice vsebujejo veliko sladkorja in maščob in zato zavzemajo le 5- odstotni delež v naši prehrani. NATAŠA JAN, dipl. biol. Sirnilci za pripravo jogurta in različnih sirov o nastanku jogurta govori več zgodb. Ena pravi, da je pred tisoči let po Bližnjem vzhodu potovala karavana nomadov. V mehovih iz ovč- jih kož so prevažali mleko. Po nekaj urah ježe se je strdi- lo. Ko so poskusili strnjeno mleko, so menili, da se je zgodil čudež. Zato so imeli jogurt za čudežno mleko. Dandanes lahko jogurt pri- pravljamo doma s pomočjo posebnih kuhinjskih apara- tov - sirnikov. Sirnik nam iz mleka in ustreznih dodatkov naredi jogurt, maslo, skuto, sir in kefir. Za pripravo jogurta v sirni- ku potrebujemo 2 litra mleka in 250 gramov jogurta iz trgo- vine (za prvo pripravo jogur- ta). V posodo sirnika vlijemo mleko in jogurt. Nato posodo sirnika pokrijemo in vklopimo aparat. Nastavimo program za jogurt. Po približno 2 urah in 45 minutah je program kon- čan. Nato pustimo jogurt v loncu sirnika še približno 6 ur. Jogurt je po tem času priprav- ljen za uživanje ali za hrambo v hladilniku. Glede na daljši čas priprave jogurta se priporoča, da pro- gram nastavimo zvečer. Tako bomo imeh zjutraj pripraviui jogurt za zajtrk. Za pripravo jogurta so potreb ne kvasovke. Zato se priporoča da za pripravo prvega jogurta \ sirniku uporabimo kupljen jo gurt, za naslednjič pa pustimc 25 gramov svojega jogurta. V sirniku lahko pripravimc navadni ali sadni jogurt. Jo gurt lahko uporabimo tudi na mesto majoneze. Krompirjevi solata, prelita z jogurtom, j( zelo okusna in vsebuje le ma lo maščobe. Če ga primešamc krompirjevemu pireju, nado mesti mleko in maslo, zek uporaben pa je tudi pri pri pravljanju raznih omak in pre livov za zelenjavo in solato. V sirniku pa lahko pripravi mo tudi različne domače sire sire z zelišči oziroma gobami širne namaze, mladi sir, smeta nov sir, smetanov sir z zelenja vo, skuto, mascarpone, maslo maslo z zelišči in podobno. Jogurt z medom Potrebujemo: kozarec jo gurta, 2 do 3 žlice medu. Priprava: med najprej raz redčimo z nekaj žlicami jogui ta, ga dobro stepemo z vilica mi, nato pa vse skupaj zmeša mo s celotno količino jogurta Ta mešanica je zelo priporoč Ijiva za otroke. Pečena sicuta Potrebujano: skuto, ki j( lahko pripravimo s sirnikom 50 g olivnega olja, 1 g soli žličko origana. Priprava: skuto postavimo vročo pečico na 200 stopin Celzija za pol ure ter vključi mo zadnjih 5 minut gril, d površina lepo zarumeni. Po pečeno skuto potresemo s so Ijo, z origanom in jo polijem z olivnim oljem ter jo pusti mo, da se ohladi. Serviramo ji z lastnim sokom. BOJAN SEŠE KOZMETIČARKA SVETUJE Depilaciia Depiliranje v kozmetič- nem salonu je potrebno opraviti čim kasneje pred od- hodom na dopust, da nas dlačice ne bi prezgodaj pre- senetile. Lepo je pogledati urejene noge, če se odpravite na kopališče. Da bi bila depi- lacija najbolje opravljena, vam svetujem, da odstranite dlačice tudi izpod pazduhe in na dimljah. Pazduha: za to zelo krhko področje uporabimo mlačni vosek aU hladni vosek za en- kratno uporabo. Po opravljeni depilaciji pa to območje de- zinficiramo z blagim sreds- tvom. Noge: svetujem vam, da nik- dar ne dovolite uporabo vroče- ga voska, če ste podvržene k žilam. V tem primeru rajši uporabite manj agresivni mla- čen ali hladen vosek. DepiUra- nje se zaključi s hidratantno emulzijo oz. razpršilom, ki preprečuje in upočasnjuje rast dlak. Pred odhodom v kozme- tični salon pripravite kožo z nežnim peelingom za telo, zlasti pa se posvetite kolenom in komolcem. Na ta način se vosek bolje prilega koži se za- to dlačice temeljiteje odstrani- jo. Na dan depilacije si po tuširanju telesa ne natrite z mlekom, saj se vosek bolje oprime suhe kože. Prepona: zelo občutljivo področje! Veljajo enaka pravi- la kot pri podpazduhi. Da bi vas manj bolelo, si dlačice na intimnem delu malce poreži- te. Krajše dlačice se lažje od- stranijo in tudi sam postopek je manj boleč. Sicer pa obsta- jajo tudi zelo učinkoviti ane- stetični spreji. Preden vam kozmetičarka sploh začne de- pihrati to področje, vam svetu- jem, da si ta dan oblečete ma- lo bolj izrezane kopalke (biki- ni) in da računate na možnost, da se vam vosek prilepi nanje. Kozmetičarka VESNA Zelenjavni in sadni sokovi v zdravi prehrani ne sme- mo zanemarjati sadja in ze- lenjave, ki vsebujeta veliko rudninskih snovi in vitami- nov. Poleg tega preskrbujeta organizem z alkaličnimi snovmi, ki so potrebne za nevtralizacijo kislinskih ele- mentov, ki jih užijemo na primer z beljakovinami ži- valskega izvora. Večina sadja in zelenjave vsebuje sladkor, ki ga telo sproti asimihra. Rudninske so- li ( železove, kalcijeve, fosfor- jeve) uravnavajo delovanje ledvic, jeter in prebavil. Vendar pa lahko velika koli- čina sadja in zelenjave želo- dec in prebavila obremeni s preveliko količino celuloze in povzroči precejšnje nevšečno- sti. Prav zaradi tega je pripo- ročljivo uživati sveže sadje in zelenjavo tudi v obliki sokov. Lahko ga spijemo veliko in tako preskrbimo organizem z vsemi potrebnimi snovmi, ki nam jih dajeta sadje in zele- njava. Sokovi so prijetnega okusa in osvežujoči, zato jih imajo radi običajno vsi v dru- žini. Sok Umone, pomaranče, grenivke in mandarine stisne- mo z navadnim stiskalnikom, sok drugega sadja in zelenjave pa z električnimi sokovniki. Korenčkovemu soku izbolj- šamo okus, če mu primešamo nekaj kapljic limone ali malo paradižnikovega soka. Sok lahko tudi začinimo s soljo in poprom. Sadne sokove vseh vrst si lahko privoščimo še zla- sti zdaj, v poletnih mese- cih.Posebno osvežujoč in oku- sen je češnjev sok. S sokovni- kom lahko pripravimo tudi ja- bolčni in grozdni sok. Jabolka morajo biti lepo zrela, prav tako tudi grozdje. Po okusu lahko mešamo kiselkasta in sladka jabolka. Sadni sok moramo spiti ta- koj. Postan ni dober, ker se je v njem že začel proces fer- mentacije. Tudi industrijsko pripravlje- ni sokovi so tako dobro pri- pravljeni, da ohranijo skoraj vse bistvene lastnosti svežega sadja in zelenjave. V zadnjih letih ljudje čedalje bolj segajo po njih. Toda na žalost je na našem trgu le malo pripravlje- nih zelenjavnih sokov. Sokove lahko uživamo vse leto. Ne- malo pripomorejo k vitki po- stavi in odpornosti organiz- ma. Ne bo nam žal, če bomo spili kozarec soka,preden odi- demo v službo in kozarec so- ka popoldne. Prav tako bomo zadovoljni, če si bomo name- sto alkoholnega aperitiva na- točili kozarec začinjenega pa- radižnikovega soka. MAJDA KLANŠEK LEPOTA IN ZDRAVJE^ Poletne kopeli Zgodnja poletna jutra in vroči večeri so kot nalašč za sproščujoče, pomirjajoče, poživljajoče in negovalne mlačne kopeli z dodatkom raznih zelišč. Najenostavnejša je uporaba eteričnih olj (lahko pa si sami pripravimo tudi prevretke in izvlečke). Med zelišči je najbolj priljubljena poprova meta, ki deluje krepčilno in poživljajoče, lipa sprošča in pomirja, meta jača tonus, poživlja in osvežuje, tavžentroža čisti in relaksira, brinove jagode čistijo, poživljajo in krepijo, mandarina čisti in poživlja, vanilija pomirja in sprošča, podobno kot sporiš (verbena), ki prav tako sprošča in pomirja (priporočljiva pred spanjem oz. počitkom oziroma v trenutkih preobremenitve in stresa). Šl. 26.-2. julij 1998 48 RUMENA STRAN VITEZI BELEGA MESTA TRAČNICE Od obrambe do uspehov in neuspehov Marjan žohar, vodja Upravne enote iz Žalca in sedanji župan Prebolda, je bil včasih »obram- bni šef« v občini Žalec. Uspelo mu je, da bo po vsej verjetnosti tudi Prebold občina. Uspelo je tudi Toniju Vesolaku, ki je bil prav tako »obrambni šef«. Na občini v Žalcu je sedaj med dru- gim zadolžen tudi za gasilsko dejavnost in prav društvo, ki ma predseduje, je sedaj rmjboljše v državi( PGD Grajska vas). V »obrambnem resorju«je bil zaposlen tudi Henrik Kranjc (sedaj je pri Žoharju na Uprav- ni enoti) in predsednik KS Go- tovlje. Njemu pa ni uspelo. Veči- na njegovih krajanov je namreč bila proti ponovni uvedbi kra- jevnega samoprispevka. Ni to- rej res, da vsakdo uspe, kdor je včasih delal »na obrambi« v Žalcu, kot natolcujejo nekateri. Ce za sabo nimaš ljudi, pač ne gre... Da bi Kranjci solili pamet Savinjčanom, pa tudi ne. Stalin v zaporu Zadnje dni je bil Janez Lcrni- pret gotovo zadovoljen V nekajd- nevnem priporu se je namreč znašel znani celjski gostinec, Pe- ter Thaler, lastnik lokala Stalin. Res da ni šel sedet zaradi stripa o podganah, zaradi katerega gaje Lampret ovadil, kanček zadošče- nja pa je verjetno vseeno imel Rojstnodnevne cestitice Predsednik Občinskega sve- ta Mestne občine Celje Lojze Oset si je v ponedeljek vzel nekaj minut tudi za čestitke vsem, ki so v preteklih ali pa bodo v prihodnjih dneh slavili rojstne dneve. Svetniki Štefan Jug, Janko Jfobiš in mag. Ivan Eržen so praznovali juni- ja, prav v ponedeljek je slavila Simona Naraks, ki v okviru občinskega sveta opravlja taj- niška dela, julija pa bo okrogel jubilej (preračunano bo to Abraham na 20 let podlage) slavil predsednik odbora za premoženjska vprašanja in fi- nance Bernard Krivec. Že vnaprej ga je s kolegi svetniki žalil z lastnim pridelkom, be- lim in rdečim drameljčanom iz Grušč. Odhitele od jaboiica Celjski svetnik Božidar Jur- ko je pogodbo o sofinanciranju gradnje OŠ Ljubečna, ki sta jo sklenili Mestna občina Celje in KS Ljubečna, primerjal z doku- mentom, ki bi ga, denimo, sam sklenil z mladoletnim si- nom za gradnjo družinske hi- še. Sinov prispevek bi potemta- kem trgal kar od njegove pre- hrane, kar bi - glede na Jurko- va znana prizadevanja za zdravo hrano - pomenilo dnev- no vsaj pol jabolka manj. Kape proti vročini žalski krščanski demokrati so dan državnosti proslavili na zborovanju na Črnem Vrhu nad Taborom. Organizatorji so udeležencem pripravili zaščitne kape, da v hudi vročini ne bi staknili sončarice. Morda pa je koga kljub temu bolela glava, pa ne zaradi sonca... PROGRAM ŽALSKE NOCI91 PETEK, 3. 7. 98 ob 15. uri: Teniški turnir dvojic za pokal Žalske no< v Športnem centru Žalec; ob 17. uri: Odprtje cvetlične razstave v Mestnem parku, nastop Savinjskega okteta; ob 18. uri: Martin Krpan - izbor najmočnejšega Slovenca v Športnem centru s show programom; ob 19. uri: Promenadni koncert po mestnih ulicah ob 20. uri: Ulični tek za pokal Žalske noči iz Filipovega trga; ob 20. uri: FILIPOV TRG: igrata ansambla Globus in Ankora; RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU: ign ansambel Igor in Zlati zvoki; ) GOSTIŠČE ŠTORMAN: igrajo Mlade frajle in Viktorky iz Prage z gostom Vinkom Šimekom; HOTEL: igra ansambel Gašperji; ŽANA: igra DUO HIT; SAVINJKA: predstavitev kasete ansamt ia FRAJKINCLERJI, nastop estradne zvezde večera HELENE, humorni program Srečka Zorka: MUZIKANT VSEH REFORM IN VLADARJEV; ob 22. uri: HOTEL IN ŽANA: nastop baletno plesr skupine iz TAHITIJA; SOBOTA, 4. 7. 98 ob 8. uri: balinarski turnir v športnem centm^^ ob 9. uri: odprtje kmečke tržnice na mestni tržni ob 9. uri: dan tenisa v Žalcu (športni center) ob 10. uri: avtoslalom ŽALEC 98 pri Kolodvoru; kolesarski izlet izpred Gostišča Štorrr na Sv. Jedert (slovenski župani); ^ ob 10. uri: srečanje Žalčanov z Žalci; flHj ob 11. uri: RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU Savinjska ohcet; ob 16. uri: povorka po mestnih ulicah; ob 18. uri: ŽALSKA NOČ: ■ HOTEL. ŽANA IN HMEZAD GOLDII^ igrajo Korado, Brendi in ansam Barabe; ŽANA: ansambel VETER; GOSTIŠČE ŠTORMAN nastopajo Mlade frajle, Viktorky iz i in plesna skupina Desdemona; ob 20. uri: RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU ^ igrajo ansambel Kristali in Edvin Fliser FILIPOV TRG: igrajo Gamsi in Ankora; SAVINJKA: nastop narodnozabavnc ansambla MELOS; bogat srečolov ŠPORTNI CENTER: ročk koncert ob 23. uri: OGNJEMET v športnem centru; NEDEUA, 5. 7. 98 ob 14. uri: Kmečko popoldne pod lipo na Ponikv pri Žalcu I NASMEH, PROSIM! Simona Šolinič iz Celja nam je posla- la šale, za katere smo jo nagradili z izletom. Prepozna Korenova Micka pribiti pred hišo rav- no takrat, ko smetarji praznijo smetnja- ke. V umazani halji, z navijalkami v laseh, s pošvedranimi copati in z ve- drom v rokah vpraša smetarja: »Ali sem pozna?« »Ne, gospa, kar na voz skočite!« Dober tele Lojzek je želel napraviti vtis na novo punco, zato jo je peljal v italijansko restavracijo. Vzel je jedilni list in naročil natakarju. »Midva bova dvakrat >Gmseppe Smo- dalucdi.« »Oprostite, gospod, to je lastnik resta- vracije. « ZANIMIVOST Nuna, ki žvižga na prste Ansambel Toplišek iz Rogaške Slatine je letos gostoval na srečanju Slovencev v Vadst Švedskem. V družabnem delu po maši, ki so ga pripravile domače redovnice, so na\ poslušalce. Navdušene pa so bile tudi nune. Ena izmed njih se je kaj hitro naučila žvij na prste, ki so ji ga pokazali fantje. Kolegica pa ni bila posebej navdušena nad žvižganj uho. Pa ni bilo hujšega, Slovenci smo le znova dokazah, da znamo narediti »štimun čeprav med redovnicami na samostanskem dvorišču. M. E