153 Ledeniki na kartah vojaške izmere avstro-ogrske monarhije Mihaela Triglav Č ekada * Povzetek Karte druge in tretje vojaške izmere avstro-ogrske monarhije prikazujejo tudi stanje ledenikov na slovenskih tleh in v njeni bližnji okolici med letoma 1818 in 1887. S pomoč jo spletne karte Mapire, kjer so te karte predstavljene, digitalizirane in transformirane v koordinatni sistem WGS84, smo izmerili površino ledenikov. Na kartah druge vojaške izmere najdemo: Triglavski ledenik in snežišč e pod Travnikom vzhodno od Jalovca ter, tik za današnjo slovensko mejo, tri Kaninske ledenike (Vzhodni in Zahodni Kaninski ledenik ter Vršiški ledenik). Na karti tretje vojaške izmere pa so prikazani Triglavski ledenik in trije Kaninski ledeniki. Površino Triglavskega ledenika in Kaninskih ledenikov smo primerjali s kasnejšo izmero ledenikov, ki smo jo več inoma izvedli s pomoč jo interaktivne metode orientacije starih fotografij na osnovi novejših digitalnih modelov reliefa. Izdelali smo še vizualizacijo zmanjševanja Triglavskega ledenika od leta 1829 (obdobje 1829–1835 v katerem je bila izvedena druga vojaška izmera) do leta 2016. Ključ ne besede: karte druge in tretje vojaške izmere Avstro-Ogrske, ledeniki, snežišč a, Triglav, Kanin, Travnik Key words: maps of the second and third Habsburg military survey, glaciers, snowfields, Triglav, Kanin, Travnik Uvod Majhni ledeniki in trajna snežišč a v Sloveniji in njeni bližnji okolici so nastali v mali ledeni dobi, ki je trajala med letoma 1550 in 1850. Mala ledena doba je bila več inoma posledica zmanjšane Sonč eve aktivnosti v Maunderjevem (1650–1710) in Daltonovem (1800–1830) minimumu ter več jega števila stratosferskih izbruhov vulkanov v ekvatorialnem pasu (Benn in Evans, 2013). Skokovito napredovanje največ jih ledenikov v Alpah po letu 1600, kot so Bosson ter Mer de Glace v Franciji in Unterer (Spodnji) Grindelwald v Švici, se č asovno ujema z največ jimi vulkanskimi izbruhi tistega č asa (Lüthi, 2014). Kot zadnji sunek male ledene dobe lahko štejemo obdobje med letoma 1810 in 1820, ko sta k ohladitvi moč no prispevala še izbruha neznanega vulkana iz leta 1809 in vulkana Tambora v Indoneziji iz aprila 1815. V osrednji Evropi so imeli mrzla poletja in obilo padavin ter pozne zmrzali, kar je unič ilo več zaporednih letin pridelkov. Zato je leto 1816 imenovano tudi »leto brez poletja«, v Nemč iji »leto berač a« ter v Švici »leto lakote« (Wood, 2014). Huda lakota iz tistega č asa, zaradi katere so ljudje umirali tudi pri nas, je izprič ana tudi v slovenskem ustnem izroč ilu s Solč avskega (Triglav Č ekada, 2015). Zadnji sunek male ledene dobe in posledič na prehranska kriza pa sta bila po svoje vsaj deloma tudi vzrok za prič etek vzpostavljanja pravič nejšega zemljiškega katastra v Avstro-Ogrski, to je Franciscejskega katastra, ki je temeljil na izmerjeni velikosti parcel. Tako so v »letu brez poletja«/leta 1816 sprejeli predlog dvorne komisije o nač inu katastrske izmere, ki se je navezoval na enoten koordinatni sistem, ki so ga vzpostavljali v okviru vojaške triangulacije za namene vojaško-topografske izmere (Lisec in Ferlan, 2017). Odloč ili smo se, da pogledamo omenjene stare karte treh vojaško-topografskih izmer Avstro-Ogrske, natanč neje katere ledeniške zaplate v Sloveniji in njeni neposredni okolici so na njih izrisane. Karte treh vojaških izmer Avsto-Ogrske so izdelali med letoma 1763 in *Geodetski inštitut Slovenije, Jamova 2, 1000 Ljubljana in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana. 154 1887 in so prosto dostopne na spletni karti Mapire (2014). Na kartah prve vojaške izmere (nastale med letoma 1763–1787) ni nobenih ledenikov, tudi ne več jih ledenikov z območ ja današnje avstrijske Koroške (npr. Pastirica/Pasterze ter ledeniki Visokih Tur), zato lahko sklepamo, da ledenikov takrat niso kartirali. Ledeniki se nahajajo le na kartah druge in tretje vojaške izmere, ki jih bomo opisali v nadaljevanju. Č e primerjamo karte vojaške izmere z novodobnimi kartami, se moramo zavedati, da na prvih, vsaj v visokogorju, nekatere podrobnosti niso pravilno izrisane. Na kartah vojaške izmere je ponekod izpušč en kakšen vrh ali del stene, potek vrhov je napač en… Zato lahko karte vojaških izmer uporabimo na dva nač ina: da verjamemo vsebini in izmerimo površine/č rte direktno iz transformiranih kart ali pa da skušamo prepoznati enako vsebino in površino izmerimo iz novejših kart glede na prikaz vsebine na vojaških kartah. Kot bomo videli v nadaljevanju na primeru Triglavskega ledenika, so vrednosti površin, ki jih dobimo po teh dveh poteh, lahko različ ne. Metodologija V č lanku bomo predstavili le površine, ki smo jih izmerili sami. Najprej bomo opisali kako smo izmerili površine ledenikov iz spletnih zemljevidov Mapire (2014), na katerem so predstavljene in georeferencirane karte treh vojaških izmer avstro-ogrske monarhije. Površine ledenikov smo izmerili v orodju za izrač un površine, ki ga ponuja spletni zemljevid. Obod Triglavskega ledenika iz 2. vojaške izmere smo še enkrat izmerili s podobnostno transformacijo vsebine, pridobljene s spletnega zemljevida, na današnje stanje podobe analitič nega senč enja (PAS) laserskega skeniranja Slovenije. Podobnostna transformacija je 4-parametrič na transformacija, kjer se spremenijo orientacija, položaj in merilo (Berk, 2001). Nato smo vsebinsko, torej s primerjavo podrobnosti na stanju stare karte in novem PAS, digitalizirali obod ledenika. Ostale omenjene, kasnejše površine Triglavskega ledenika in Kaninskih ledenikov (preglednici 2 in 3), so povzete po naših predhodnih raziskavah (Triglav in Gabrovec, 2013; Triglav Č ekada in sod., 2014) in so bile izmerjene na dva nač ina. V prvi nač in sodijo vse natanč ne geodetske metode izmere ledenika od tahimetrič ne izmere, GNSS- izmere do fotogrametrič ne metode izmere ali laserskega skeniranja. V drugi nač in sodi približna metoda izmere na osnovi interaktivne metode orientacije arhivskih fotografij s pomoč jo uporabe novejšega digitalnega modela reliefa. Uporabili smo ali digitalni model reliefa izdelan v postopku roč nega fotogrametrič nega 3D-stereo zajema iz velikoformatnih aerofotografij (del obdelave Triglavskega ledenika) ali samodejno izdelan digitalni model reliefa iz oblaka laserskih toč k (Triglavski ledenik in Kaninski ledeniki). V postopku interaktivne metode orientacije dobimo kot konč ni rezultat samo obod ledenika v 3D- vektorskem zapisu (shp-format datoteke). Geodetske metode izmere so bile več inoma uporabljene za izmero Triglavskega ledenika konec talilne dobe ali kakšen mesec pred koncem talilne dobe (več inoma stanje konec avgusta). Arhivske fotografije lahko prikazujejo ledenike konec talilne dobe ali pa ob neznanem č asu. Za več ino najstarejših arhivskih fotografij, narejenih pred letom 1950, ne vemo, kdaj so bile posnete, vendar lahko sklepamo, da je več ina najverjetneje posneta poleti, ko so se avtorji fotografij vzpenjali na Triglav ali Kanin. Najbolj natanč no poznamo č as snemanja za arhivske fotografije Triglavskega ledenika, narejene s panoramskim fotoaparatom Horizont, s pomoč jo katerega so ledenik fotografirali enkrat meseč no vse od leta 1976 naprej. Horizontove fotografije, ki smo jih uporabili, kažejo ledenik konec talilne dobe, saj smo orientirali le fotografije narejene v avgustu, septembru ali oktobru, odvisno od tega, 155 katera je bila kakovostnejša (vremenske razmere, jasnost slike, najmanjša površina ledenika). Ker bomo v č lanku podali in prikazali le površine ledenikov, ki smo jih sami izrač unali s pomoč jo interaktivne metode orientacije ali izmerili, se površine Triglavskega ledenika lahko razlikujejo od površin objavljenih v Gabrovec in sod. (2014). Ledeniki na kartah vojaških izmer avstro-ogrske monarhije Karte prve, druge in tretje vojaške izmere avstro-ogrske monarhije so bile za upodobitev na spletnem zemljevidu Mapire transformirane v WGS84 s položajno natanč nostjo med 150–200 m. Karte prve in druge vojaške izmere so bile originalno izdelane v današnjem merilu 1:28 800 (Timár et al., 2006). Karte tretje vojaške izmere so bile izmerjene med leti 1869–1887, izdelane so bile v dveh merilih 1:25 000 in 1:75 000. Na spletnem zemljevidu Mapire so bile v č asu pisanja č lanka prikazane le pregledne karte izdelane v merilu 1:75 000 (Molnár in Timár, 2009). Kot smo omenili že zgoraj, na kartah prve vojaške izmere ni ledenikov. Triglavski ledenik je kartografsko označ en s kartografskim prikazom na kartah druge in tretje vojaške izmere (sliki 1 in 2). V bistvu sta prikazana skupaj Triglavski ledenik in snežišč e nad Triglavskim ledenikom. Ledenika pod Skuto ni ne na drugi ne na tretji vojaški izmeri (slika 3). Na sliki 2 sicer vidimo belo zaplato vzhodno od vrha Skute, vendar ta predstavlja rob izmere in kartografije province in ne ledenika pod Skuto, saj bi se ta moral nahajati na severni strani Skute. Belino, ki predstavlja rob karte, vidimo še č isto na desnem delu slike 3 in dvakrat na sliki 6. Te beline so ostale zaradi neujemanja mej provinc (č rtkane č rte) na različ nih transformiranih listih kart, saj so bili posamezni listi kart iz različ nih provinc loč eno transformirani v WGS84. Pri transformaciji pa so uporabili tudi različ ne transformacijske parametre (Timár et al., 2006), zato se vsebina na robovih ne ujema popolnoma. Vzhodni in zahodni Kaninski ledenik ter Vršiški ledenik, ki so danes tik za slovensko- italijansko mejo, so označ eni na kartah druge in tretje vojaške izmere. Ti trije ledeniki so bili nekoč združeni, zato jih Colucci in Guglielmin (2015) obravnavata kot izvorno enoten Kaninski ledenik in površine vseh treh v analizah seštevata. Vršiški ledenik je od Kaninskih ledenikov loč en z grebenom in obdan z obširnim melišč em (sliki 4 in 5). Ker vemo, da so ti ledeniki tudi danes podvrženi intenzivnemu zasipavanju z grušč em iz okoliških vrhov, lahko sklepamo, da je bil Vršiški ledenik več ji, vendar je na kartah vsaj del ledenika označ en s topografskim znakom za melišč e. Na kartah ni Prestreljeniškega ledenika, ki bi moral biti pod vrhom Prestreljenika na današnji italijanski strani, saj je bil v č asu izmere vojaških kart tudi ta najverjetneje obilno zasut z grušč em in je zato lahko prikazan oz. skrit v topografskem znaku za melišč e. Na sliki 4 vidimo tudi na južni, danes slovenski strani Kanina, dva ledenika oz. snežišč i. Snežišč i se na karti tretje vojaške izmere ne pojavita več (slika 5). 156 Slika 1: Prikaz Triglavskega ledenika na karti druge vojaške izmere 1:28 800 (vir: Mapire in Avstrijski državni arhiv). Slika 2: Prikaz Triglavskega ledenika na karti tretje vojaške izmere 1:75 000 (vir: Mapire in Avstrijski državni arhiv). 157 Slika 3: Skuta na karti druge vojaške izmere 1:28 800 (vir: Mapire in Avstrijski državni arhiv). Na karti druge vojaške izmere najdemo še snežišč e pod Travnikom (slika 6), ki ga ni na tretji vojaški izmeri. Povežemo ga lahko s snežišč em med Lopami in Kumljahi pod severno steno Travnika, ki ga omenja Gams (1961). Zanimivo je, da na karti druge vojaške izmere pod Jalovcem ni izrisanih drugih snežišč , ki jih omenja Gams (1961) in ki naj bi v šestdesetih letih 20. stoletja še obstajala, soč asno s snežišč em pod Travnikom. To so bila trajno snežišč e v Jalovč evem ozebniku ter obč asna snežišč a v Severni grapi in na melišč u v Velikem kotu. Gams (1961) omenja med pomembnejšimi snežišč i Julijskih Alp še snežišč e v Skednju ali Prisojnikov ledenik, ki pa ni prikazan niti na karti druge in niti tretje vojaške izmere. V Kamniško-Savinjskih Alpah ni na kartah druge in tretje vojaške izmere izrisan ne ledenik pod Skuto, niti druga snežišč a, ki jih omenjena Šifrer (1961). Obstoj ledenika pod Skuto sicer omenja že Frischauf v opisu ture iz leta 1874 (Šifrer, 1961). Karte druge vojaške izmere so bile za provinco Ilirijo, kamor sta spadala tako ledenik pod Triglavom in Skuto ter snežišč e pod Travnikom (slike 1, 3 in 6), izmerjene med letoma 1829 in 1835. Karte za provinco Lombardije, Benetke, Parme in Modene, na č igar meji so ledeniki na severni strani Kanina (slika 4), so bile izmerjene med letoma 1818 in 1829, torej pred izmero Ilirije. Snežišč i na južni strani Kanina sta spadali v provinco Primorska in sta bili izmerjeni in kartirani med letoma 1821 in 1824 (Timár et al., 2006). Povsem različ ne barve, ki predstavljajo enako visokogorsko topografijo na vsaki strani meje provinc na primeru Kaninskih ledenikov potrjujejo to dejstvo. 158 Slika 4: Od leve proti desni si sledijo Zahodni in Vzhodni Kaninski ledenik ter Vršiški ledenik na karti druge vojaške izmere 1:28 800 (vir: Mapire in Avstrijski državni arhiv). Slika 5: Od leve proti desni si sledijo Zahodni in Vzhodni Kaninski ledenik ter Vršiški ledenik na karti tretje vojaške izmere 1:75 000 (vir: Mapire in Avstrijski državni arhiv). 159 Slika 6: Prikaz snežišč a pod Travnikom na karti druge vojaške izmere 1:28 800 (vir: Mapire in Avstrijski državni arhiv). Rumena č rta predstavlja mejo med dvema provincama, za katere se je izmera in kartografija izvajala loč eno. Na levi strani in spodaj desno vidimo neujemanje meja provinc (dve č rtkani č rtni č rti predstavljata isto mejo iz dveh kart, bela območ ja pa območ je izven obsega ene karte). Na kartah tretje vojaške izmere, izdelanih med letoma 1869 in 1887, so prikazani samo Triglavski ledenik, Zahodni in Vzhodni Kaninski ledenik ter Vršiški ledenik (sliki 2 in 3), ledenikov pod Skuto in Prestreljenikom ter snežišč a pod Travnikom v bližini Jalovca pa ni. Preglednica 1: Ledeniki v Sloveniji in njeni neposredni okolici na kartah avstro-ogrske monarhije. Površine so izmerjene z orodjem za izmero površin v spletnem zemljevidu Mapire, kjer so karte Avstro-Ogrske transformirane v koordinatni sistem WGS84. Ledenik ali snežišč e karta 2. vojaške izmere (1829–1835) Merilo: 1:28 800 karta 3. vojaške izmere (1869–1887) Merilo: 1:75 000 Triglavski ledenik 31 ha 30 ha Snežišč e nad Triglavskim ledenikom 2 ha prekrito z napisom Ledenik pod Skuto ni prikazan ni prikazan Zahodni Kaninski ledenik 34 ha (1818–1829) 21 ha Vzhodni Kaninski ledenik 15 ha (1818–1829) 17 ha Vršiški ledenik 2 ha (1818–1829) 2 ha Prestreljeniški ledenik ni prikazan ni prikazan Snežišč e pod Travnikom 29 ha ni prikazano 160 Površine v preglednici 1 so izmerjene s pomoč jo orodja za izrač un površin v spletnem zemljevidu Mapire. Površine so digitalizirane z natanč nostjo ±1 ha na kartah druge vojaške izmere, kjer se vidijo robovi ledenikov zelo lepo (slika 1). Na kartah tretje vojaške izmere, kjer so ledeniki več inoma in vsaj deloma zakriti z napisom ter je merilo karte slabše (1:75 000), je natanč nost digitalizacije še slabša, velikostnega razreda nekaj hektarjev (slika 2). Izrez karte Triglavskega ledenika iz druge vojaške izmere smo s podobnostno transformacijo transformirali še na stanje podobe analitič nega senč enja (PAS) laserskega skeniranja iz leta 2014 (Triglav Č ekada in Bric, 2015). Izmero smo ponovili tako, da smo rob Triglavskega ledenika vsebinsko identificirali na trenutnem stanju topografije (npr. vsebinsko ledenik sega do roba Triglavske stene; č e zemljevid samo transformiramo temu ni tako) in dobili še nekaj hektarjev več jo površino, t. j. 34 ha. Zato ocenjujemo, da so na spletnih zemljevidih Mapire izmerjene površine nekoliko podcenjene. Tako digitaliziran obod smo uporabili tudi za izris površine Triglavskega ledenika za stanje 1829–1835 na sliki 10. Zaradi preslabega merila karte tretje vojaške izmere, ponovne izmere s predhodno transformacijo na PAS na tej karti nismo izvedli. Tudi površina Triglavskega ledenika izmerjena iz merila 1:75 000 je zelo majhna, saj naj bi na karti tretje vojaške izmere v merilu 1:25 000 iz leta 1877 le-ta meril 40 ha (Gabrovec in sod., 2014, 31). Žal v č asu pisanja tega č lanka, merilo 1:25 000 na spletni strani Mapire ni bilo dostopno. Površina Triglavskega ledenika iz obdobja 1829–1835 je primerljiva s površinami, izmerjenimi iz starih razglednic z zač etka 20. stoletja (preglednica 2). Površine Kaninskih ledenikov iz obdobja 1818–1829 so podobne Marinellijevi fotogrametrič no izmerjeni površini iz leta 1908, ko je Zahodni Kaninski ledenik meril 30,1 ha, Vzhodni pa 12,9 ha (preglednica 3). Na karti tretje vojaške izmere iz obdobja 1869–1887 je največ ji Zahodni Kaninski ledenik meri le 21 ha, kar je bolj primerljivo s stanjem po letu 1934 (Triglav in sod., 2014), oziroma je njuna skupna površina primerljiva s stanjem iz leta 1948 (Colucci in Guglielmin, 2015). Površina Triglavskega ledenika skozi č as Triglavski ledenik se je od konca male ledene dobe leta 1850 do leta 1930 poč asi zmanjševal in je segal ponekod skoraj do roba Triglavske severne stene. Pokrival je okoli 30 ha. Med leti 1930 in 1950 se je pospešeno zmanjševal in je leta 1950 obsegal že manj kot 13 ha. Med leti 1950 in 1983 se je njegovo zmanjševanje moč no upoč asnilo, saj je v posameznih letih celo napredoval, zato je meril leta 1983 še vedno 10 ha. To leto je prelomno, saj se je takrat prič el pospešeno zmanjševati in je leta 1999, ko smo ga sodelavci Geodetskega inštituta Slovenije prvič izmerili, meril le še nekaj več kot 1 ha. Ta površina sovpada z lego ledenika v kotanji, ki je pred soncem tretjino leta v celoti zašč itena z ostenjem med Malim Triglavom in vrhom Triglava kar omogoč a njegov obstoj. Svoj minimum je dosegel leta 2007 z 0,6 ha in se mu vnovič približal s površino 0,7 ha v letu 2017 (Pavšek, 2017). V zadnjem desetletju mu pri ohranjanju pomagajo več inoma ugodne snežne razmere z veliko količ ino snega v redilni dobi. 161 Preglednica 2: Kolebanje površine Triglavskega ledenika v zadnjih 180 letih. Leto Površina [ha] Metoda izmere Vir 1829–1835 34 karta merila 1:28 800 transfromirana s podobnostno transformacijo na PAS Mapire in Avstrijski državni arhiv 1869–1887 30 površina digitalizirana z orodjem v Mapire iz karte merila 1:75 000 Mapire in Avstrijski državni arhiv 1897 22 interaktivna orientacija stare razglednice Triglav Č ekada in sod. (2014) 1934 27,6 interaktivna orientacija stare razglednice Triglav Č ekada in sod. (2014) 1956 14,4 interaktivna orientacija stare razglednice Triglav Č ekada in sod. (2014) 1958 13,7 interaktivna orientacija stare fotografije Triglav Č ekada in sod. (2014) 1962 21,5 interaktivna orientacija stare fotografije Triglav Č ekada in sod. (2014) 1976 18 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1979 24,1 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1980 15 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1982 11 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1985 10,8 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1986 8,9 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1987 8 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1989 6,8 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1991 6,7 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1992 4,3 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1993 4,7 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1995 3,8 interaktivna orientacija fotografije Horizont Geodetski inštitut Slovenije 1997 2,9 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 1999 1,1 tahimetrič na in fotogrametrič na izmera Geodetski inštitut Slovenije 2002 1,2 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 2003 0,7 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 2005 0,9 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 2006 0,7 interaktivna orientacija fotografije Horizont Triglav Č ekada in Gabrovec (2013) 2007 0,6 tahimetrič na in fotogrametrič na izmera Geodetski inštitut Slovenije 2008 1,1 tahimetrič na in fotogrametrič na izmera Geodetski inštitut Slovenije 2009 0,6 tahimetrič na in fotogrametrič na izmera Geodetski inštitut Slovenije 2010 2,5 tahimetrič na in fotogrametrič na izmera Geodetski inštitut Slovenije 2011 2,4 tahimetrič na in fotogrametrič na izmera Geodetski inštitut Slovenije 2012 0,6 GNSS izmera Geodetski inštitut Slovenije 2013 2,5 tahimetrič na in fotogrametrič na izmera Geodetski inštitut Slovenije 2014 3,6 tahimetrič na in fotogrametrič na izmera Geodetski inštitut Slovenije 2015 1,7 tahimetrič na in fotogrametrič na izmera Geodetski inštitut Slovenije 2016 1 tahimetrič na in fotogrametrič na izmera Geodetski inštitut Slovenije 2017 0,7 tahimetrič na izmera Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (Pavšek, 2017) Površine Kaninskih ledenikov skozi č as V preglednici 3 so povzete površine Kaninskih ledenikov, ki smo jih izmerili na enak nač in oziroma z interaktivno metodo orientacije starih posnetkov s pomoč jo novejšega digitalnega modela reliefa. Podatki od 1893 do 2011 so povzeti po Triglav Č ekada in sod. (2014). Dodani sta površini izmerjeni v spletnem zemljevidu Mapire s pomoč jo orodja za izrač un površine. Colucci in Guhlielmin (2014) pri preuč evanju vpliva različ nih vremenskih dejavnikov na Kaninske ledenike, seštejeta površini Vzhodnega in Zahodnega Kaninskega ledenika v enotno površino. Tudi sami smo napravi enako in v tem primeru sta se Kaninska ledenika iz zač etnih 49 ha v obdobju 1818–1829 zmanjšala na 38 ha v obdobju 1869–1887 ter ostala približno enaka z 41 ha v letu 1893 in 43 ha v letu 1908. V približno 70 letih sta se oba ledenika skupaj zmanjšala za približno 10 ha, zato ne preseneč a trditev Marinellija iz leta 1909, ki je te ledenike redno meril, da bodo ledeniki prav kmalu izginili, saj se zelo pospešeno zmanjšujejo (Marinelli, 1910). 162 Preglednica 3: Kolebanje površine Vzhodnega in Zahodnega Kaninskega ledenika v zadnjih 200 letih. Leto Površina [ha] Metoda izmere Vir Zahodni Vzhodni Kaninski ledenik 1818–1829 34 15 površina digitalizirana z orodjem v Mapire iz karte v merilu 1:28 800 Mapire in Avstrijski državni arhiv 1869–1887 21 17 površina digitalizirana z orodjem v Mapire iz karte v merilu 1:75 000 Mapire in Avstrijski državni arhiv 1893 28 13 interaktivna orientacija stare razglednice Triglav Č ekada in sod. (2014) 1908 30,1 12,9 georeferenciran nač rt Marinellija Triglav Č ekada in sod. (2014) 1957 7,6 interaktivna orientacija stare razglednice Triglav Č ekada in sod. (2014) 1970–1980 10,1 5,5 interaktivna orientacija stare razglednice Triglav Č ekada in sod. (2014) 2000 5,9 2,7 ortofoto Ciklič nega aerofotografiranja Slovenije (CAS) Triglav Č ekada in sod. (2014) 18. 8. 2011 14,6 6,4 ortofoto CAS Triglav Č ekada in sod. (2014) 29. 9. 2011 8,8 4,7 posebno aerolasersko skeniranje Triglav Č ekada in sod. (2014) Poleg izmere površin predstavljenih v preglednici 3 Colucci in Guhlielmin (2014) omenjata, da sta bila oba Kaninska ledenika skupaj leta 1948 velika 38 ha. Torej se površina od leta 1908 do 1948 ni bistveno zmanjšala. Izostanek podatkov o površini za vmesno obdobje sta zapolnila z redno izmero umikanja č ela ledenika od stalnih kontrolnih toč k (merjenje razdalj z roč nim metrom), ki jo na Kaninskih ledenikih redno izvajajo že vse od leta 1920 dalje. Ta kaže na trend splošnega zmanjševanje ledenika med letoma 1920 in 1946 ter na trend poveč evanja ledenika med letoma 1946 in 1981. Oddaljenost od kontrolnih toč k tudi kaže, da sta se od leta 1986 dalje ledenika samo še zmanjševala. To se nadaljuje vse do leta 2008, ko se je trend ponovno nekoliko obrnil. Leta 1971 in 1975 naj bi ledenika merila 16 ha, leta 1986 pa 25 ha. Leta 2003 so izmerili najmanjšo površino obeh ledenikov skupaj in sicer 5 ha. Iz opisanega vidimo, da se Kaninski ledeniki in Triglavski ledenik odzivajo na enake dolgoroč ne podnebne trende, ki so primerljivi z dolgoroč nimi trendi, ki so jih ugotovili tudi pri drugih ledenikih v Alpah (Zemp in sod., 2015). Prepoznamo lahko naslednja obdobja: • od 1850 do 1930 obdobje poč asnega krč enja ledenikov, • med letoma 1930 in 1950 se ledeniki pospešeno krč ijo, • med letoma 1950 in 1983 ledeniki stagnirajo ali celo rastejo in • od 1983 naprej se pospešeno krč ijo, • od leta 2008 dalje se njihov upad upoč asni, saj so od takrat pa vse do 2016 ob koncu poletij (talilne dobe) obč asno in to kar nekaj poletij zapored, prekriti s snegom preteklih snežnih sezon (redilne dobe). Tako Triglavski ledenik kot tudi Kaninski ledeniki so najverjetneje doživeli svoj minimum okoli leta 2005, zdaj pa jih najverjetneje ohranja predvsem topografija, saj so vsi na severni (osojni) strani vrhov, kjer se več ino leta uspešno skrivajo pred soncem. K ohranjanju jim v zadnjem desetletju pomagajo tudi dokaj ugodne snežne razmere z veliko količ ino snega v redilni dobi, ki jih ohranja pri življenju (Triglav Č ekada in sod., 2014; Colucci in Guhlielmin, 2014). 163 Prikaz zmanjševanja Triglavskega ledenika in razprava Nekatere obode Triglavskega ledenika smo uporabili za izdelavo 3D-prikaza površine ledenika v programu za prikaz 3D-podatkov (ArcScene v ArcGIS), kjer smo na digitalnem modelu reliefa s pomoč jo TIN-mreže povezali 3D-toč ke oboda v ploskev površja Triglavskega ledenika. Kot podlogo smo uporabili digitalni model reliefa izdelan iz podatkov posebnega aerolaserskega skeniranja Triglavskega ledenika iz septembra 2012 (Triglav Č ekada in sod., 2013b). Zaradi lepšega prikaza smo uporabili digitalni model reliefa z velikostjo celice 5 m × 5 m, ki smo ga izdelali iz laserskega digitalnega modela reliefa z velikostjo celice 1 m × 1 m. Za bolj izrazito predstavitev zmanjševanja in rasti ledenika digitalnega modela reliefa, ki prikazuje ostenje Triglava, nismo obarvali z ortofotom. Tako izdelane slike stanja ledenika iz posameznih let (slika 10) smo uporabili tudi za prikaz zmanjševanja Triglavskega ledenika v dveh televizijskih oddajah, ki sta to temo obravnavali poleti 2017: • oddaja Ugriznimo znanost na RTV Slovenija (http://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo- znanost/174470676 glej minuto 9:50) in • oddaja Fokus na POP TV (http://www.24ur.com/novice/slovenija/triglavski-ledenik- lepota-ki-izginja.html glej minuto 4:48). Slika 7: Mozaik zmanjševanja Triglavskega ledenika 164 Na sliki 7 najprej opazimo, da smo iz starejših posnetkov izmerili tudi obode snežišč a nad Triglavskim ledenikom, na Horizontovih posnetkih od leta 1976 dalje pa ne. Snežišč e je seveda še obstajalo kar nekaj č asa po letu 1976, ker pa ga v naših zač etnih analizah (Triglav Č ekada in Gabrovec, 2013a) nismo šteli k Triglavskemu ledeniku, ga tudi nismo merili. Za snežišč e nad Triglavskim ledenikom Gams (1961) omenja, da je bilo v preteklosti povezano z Triglavskim ledenikom, kar lahko vidimo tudi na karti druge vojaške izmere Avstro-Ogrske (slika 1). Prav tako smo na Horizontovih posnetkih merili samo osrednji del Triglavskega ledenika, ne pa tudi njegovih manjših ostankov, ki so ostali loč eni od osrednjega dela ledenika. V prihodnosti je smiselno razmisliti o ponovni analizi in izmeri obodov tudi manjših delov ledenika poleg osrednjega dela. Colucci in Guglielmin (2015) namreč seštevata površini obeh Kaninskih ledenikov v enotno površino in v analizah predstavljata skupno več jo površino, kljub temu, da sta ledenika že nekaj č asa loč ena. Č e se bomo za to odloč ili, bo potrebno vnovič izmeriti manjše ostanke Triglavskega ledenika oz. nekdanja snežišč a severozahodno od Glave in tudi površino snežišč a nad Triglavskim ledenikom, da bomo dobili primerljivo č asovno vrsto tudi za vsa manjša sneženo-ledena telesa. Druga pomembna znač ilnost, ki jo opazimo na sliki 7 je, da prič ne Triglavski ledenik po letu 2006 »rasti«. Ker za nastanek novega ledu v teh robnih razmerah potrebujemo tudi do več desetletij (Benn in Evans, 2013), je »poveč anje« ledenika od leta 2006 do 2011 v resnici le ponazoritev več anja snežišč a, ki prekriva ostanke ledenika. Ledenik je vnovič dosegel svoj minimum v letu 2012, potem pa je sledilo nekaj ugodnih zim in poletij, ko je konec redilne dobe snežišč e ob rednih meritvah še vedno prekrivalo ledenik vse do leta 2017, ko je bil ta vnovič skoraj v celoti razgaljen (Pavšek, 2017). Zato je ostanek pravega ledenika, ki je več inoma pokrit s obsežnejšim snežišč em, v resnici velik le še 0,4 ha že celotno zadnje desetletje (Del Gobbo in sod., 2016). Resne primerjave med Kaninskimi ledeniki in Triglavskim ledenikom le na osnovi površin ne moremo narediti, ker imamo za Kaninski ledenik preredko č asovno vrsto. Zahvala Delo je bilo delno financirano v okviru temeljnega raziskovalnega projekta J2–8176 Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Dolgoletne izmere Triglavskega ledenika je finanč no omogoč il Geografski inštitut Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU. Sodelavcem GIAM se zahvaljujem za možnost dolgoletnega sodelovanja z njimi pri preuč evanju slovenskih ledenikov. Literatura Benn, D.I., Evans, D.J.A. (2013). Glaciers & Glaciation. Routlege, Taylor & Francis Group, London, New York. Berk, S. (2001). Možnosti transformacije katastrskih nač rtov grafič ne izmere v državni koordinatni system. Geodetski vestnik, 45 (1&2), 91-105. Del Gobbo, C., Colluci, R.R., Forte, E., Triglav Č ekada, M., Zorn, M. (2016). The Triglav glacier (South-Eastern Alps, Slovenia): Volume extimation, internal characterization and 2000–2013 temporal evolution by means of ground penetrationg radar measurements, Pure Appl. Geophys., 173:6, 1847-2244. 165 Colucci, R.R., Guglielmin, M. (2015). Precipitation – temperature changes and evolution of small glaciers in the southeastern European Alps during the last 90 years. International Journal of Climatology, 35, 2783-2797. Gabrovec, M., Hrvatin, M., Komac, B., Ortar, J., Pavšek, M., Topole, M., Triglav Č ekada, M., Zorn, M. (2014). Triglavski ledenik. Geografija Slovenije 30. Založba ZRC, Ljubljana. Gams, I. (1961). Snežišč a v Julijskih Alpah. Geografski zbornik, 6, 241-269. Lisec, A., Ferlan, M. (2017): 200 let od zač etka parcelno orientiranega katastra na Slovenskem. Geodetski vestnik, 61:1, 76-90. Lüthi, P. 2014: Little Ice Age climate reconstruction from ensemble reanalysis of Alpine glacier fluctuations, The Cryosphere, 8, 639-650. Mapire (2014). Spletni portal historič nih kart, http://mapire.eu/en/, Österreichisches Staatsarchiv in Arcanum Adatbázis Kft (dostopano 3. 10. 2017). Marinelli, O. (1910). I ghiacciai delle Alpi Venete. Memorie geografiche, 4 (11). Molnár, G., Timár, G. (2009). Mosaicking of the 1:75000 sheets of the third military survey of the Habsburg Empire, Acta Geod. Geoph. Hung., 44 (1), 115–120. Pavšek, M. (2017). Triglavski ledenik. DEDI – digitalna enciklopedija naravne in kulturne dedišč ine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/449-triglavski-ledenik (dostopano 5. 1. 2018). Šifrer, M. (1961). Snežišč a v Kamniških Alpah. Geografski zbornik, 6, 271-286. Wood, G.D. (2014). Tambora: the eruption that changed the world. Woodstock. Timár, G., Molnár, G, Székely, B., Biszak, S., Varga, J., Jankó, A. (2006). Digitized maps of the Habsburg Empire – The map sheets of the second military survey and their georeferenced version. Arcanum, Budimpešta, 59 p. Triglav Č ekada, M., Bric, V. (2015): Konč an je projekt laserskega skeniranja Slovenije. Geodetski vestnik, 59 (3), 586-592. Triglav Č ekada, M., Zorn, M. Colucci, R.R. (2014). Površina Kaninskih in Triglavskega ledenika od leta 1893, določ ena na podlagi arhivskih posnetkov ter aerolaserskih podatkov. Geodetski vestnik, 58 (2), 274-313. Triglav Č ekada, M. in Gabrovec, M. (2013a). Documentation of Triglav glacier, Slovenia, using non-metric panoramic images. Annals of Glaciology, 54 (62), 80-86. Triglav Č ekada, M., Bric, V., Klanjšč ek, M., Pavšek, M. (2013b). Zrač no lasersko skeniranje zasneženega površja. V: Kuhar, M. (ur.). Raziskave s področ ja geodezije in geofizike 2012: zbornik predavanj, 18. strokovno sreč anje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 29. januar 2013. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 85-93. Zemp, M. in 39 drugih (2015). Historically unprecedented global glacier decline in the early 21st century. Journal of Glaciology, 61:288, 745-762.