lakaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se Izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer franidrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za Inserate se pla£a|l 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina sa celo leto 8 kro^ za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravnlštvu ,JDomovine“ v Celju. Sodne razmere v področju graškega nadsodišča. (Interpelacija poslanca dr. Ferjančiča v seji državnega zbora dne 12. t. m.) Povodom zadnjega imenovanja sodnikov v področju graškega nadsodišča je nemško časo¬ pisje na Štajarskem razkačeno napadalo in obre¬ kovalo justično upravo, ker so bili baje pro¬ silci slovenske narodnosti protežirani, prosilci nemške narodnosti pa prikrajšani. Celo poslanci so se čutili primorane, da so zaradi teh imeno¬ vanj ugovarjali pri voditelju pravosodnega mini¬ strstva. Kaj se je zgodilo? Nadsvetnikom pri nadsodišču sta bila imenovana dva deželnosodna svetnika slovenske narodnosti, kojih se ni moglo pravično preskočiti z ozirom na kvalifikacijo in službeno stopnjo, in nadalje sta se popolnili pri okrajnih sodiščih v Št. Lenartu v Slovenskih goricah (prebivalcev: 563 Nemcev, 17.418 Slo¬ vencev) in v Ormožu (prebivalcev: 583 Nemcev, 18.409 Slovencev) dve službi sodnih pristavov s Slovencema, kateri mesti sta ostali pri prejšnjem imenovanju brez vzroka nepopolnjeni in sta se — kakor vse kaže — hoteli prihraniti nemškim prosilcem, ki šele dozorevajo. Nasprotno pa se imenovana dva svetnika nista poklicala k nadsodišču, temveč sta se ime¬ novala in pnstila na dosedanjih službenih mestih. K nadsodišču so se temveč vzeli nemški mlajši prosilci, da se ni prelomila dosedaj dosledno zasledovana konsekvenca, vsled katere je Slo¬ venec , ki svojo narodnost spoštuje, izključen iz nadsodnega gremija. Vrhntega je še justično ministrstvo pri tem toliko pobijanem imenovanju tudi zadnja dva slovenščine zmožna in za celo okrožje nadsodišča imenovana pristava imenovala na stalni službeni mesti. V neki dosedaj še ne¬ odgovorjeni interpelaciji z dne 17. januvarja 1.1. se je pritoževalo o tem, da bi moralo izmed 13 za celo področje graškega nadsodišča sistemizi¬ ranih pristavov te kategorije z ozirom na njih določbo in narodnostne razmere v okrožju znati j slovenski, da bi jih mogli rabiti tudi pri sodiščih j v slovenskih delih dežele, in da imata le dva tako sposobnost. In sedaj sta se tudi tema dvema dali stalni službeni mesti. Potemtakem so razun enega Slovenca, ki službuje pri samem nadsodišču, vsi pristavi te kategorije Nemci in se rabijo v nemških pokra jinah. To pa povzroča pri sodiščih v slovenskih pokrajinah težkoče, napram katerim justična uprava ne more biti ravnodušna. V zadnjem času so bili n. pr. — in so morda še — v okrožju ljubljanskega deželnega sodišča za pomoč — kar je pravzaprav določba sodnih pristavov brez do¬ ločenega službenega mesta — trije sodni pristavi okrajnih sodišč pri drugih okrajnih sodiščih proti dietam v porabi. To ni le neopravičena obtežitev sodišč, katerim so se odtegnili, temuč se tudi popolnoma brez potrebe še pritegne državna blagajna. Takšen je rezultat zadnjega imenovanja, proti kateremu se je toliko rohnelo z nemške strani, in po pravici se moramo čuditi, kako so mogla ta imenovanja d»J : Nemcem povod za rekriminacije. Da pa se razmere pri nadsodišču še bolje osvetlijo, naj navedemo ob roki konkretu alnega statusa za leto 1903 nameščenja sodnih služb pri sodiščih na Spod. Štajarskem po na¬ rodnosti sodnikov (okrožni sodišči Maribor in Celje) — razmere v drugih delih področja nadso dišča za sedaj še preidemo. V pokrajini teh dveh okrožnih sodišč prebiva po ljudskem štetju 1. 1900 390.512 Slovencev in samo 47.863 Nemcev, proti temu je zasedanje sodnih in državnopravniških mest popolnoma nasprotno. Oba predsednika okrožnih sodišč in oba državna pravdnika sta Nemca, gremiji pa imajo: Deželni sodni svetniki Maribor 7 Nemcev, 1 Slovenec. Deželnosodni svetniki Celje 7 Nem- I cev, 1 Slovenec. Sodni tajniki Maribor 4 Nemci, i 2 Slovenca. Sodni tajniki Celje 3 Nemci, 2 Slo- } venca. Sodni pristavi Maribor 1 Nemec. 3 Slovenci I Sodni pristavi Celje 2 Nemca, 1 Slovenec. Namest¬ niki državnega pravdnika Maribor 2 Nemca, — Slovenec. Namestnika državnega pravdnika Celje 2 Nemca, — Slovenec. Pri okrajnih sodiščih so predstojniki: 10 Nemcev, 8 Slovencev. Sodni pristavi 22 Nemcev, 8 Slovencev. V celoti stoji tedaj v obeh področjih okrož nih sodišč, v katerih je nemško prebivalstvo v popolnoma neznatni manjšini, 26 sodnikom slo¬ venske narodnosti 64 sodnikov nemške narodnosti nasproti. Nam pa bi bilo manj vzroka za pri¬ tožbo, ako bi teh 64 sodnikov nemške narodnosti svoje slovensko jezikovno znanje, v kolikor ga imajo, v uradu tudi porabljali. Toda ti so veči¬ noma naši odločni nasprotniki in zatiralci slo¬ venskega uradovanja. Take so razmere, ako si jih pobližje pogle¬ damo, in na ta način se slovenski element na skoraj izključno slovenskih tleh zapostavlja. Sma¬ tramo za svojo dolžnost, proti takim razmeram in njih nadaljevanju najodločneje ugovarjati, ter vprašamo prevzvišenega: Ali je prevzvišenost pri volji, ne oziraje sa na neopravičene in samovoljne ugovore pri bo¬ dočem zasedanju sodnih mest tako postopati, kakor zahtevajo z ozirom na razmerje prebival¬ stva interesi justične službe in pošteni in pravični oziri na prosilce slovenske narodnosti ? Dunaj, dne 9. junija 1903. Žalostni položaj koroških Slovencev. (Dopis.) Zadnji čas se je v ljubljanskih dnevnikih mnogo pisalo o koroških Slovencih. Razne misli so podajali nekateri koroški dopisniki in udri¬ hali po voditeljih. Čisto nepotrebne in nepri¬ merne nasvete so pa dodejali uredniki sami. Zlasti »Slovenec" je kar v dveh uvodnih člankih LISTEK. Spomini iz potovanja po slavonskih gozdih, Spisal Češki Fr. Fišer, poslovenil Vrhovski. Ni mi bilo še do cela osemnajst let, ko sem se učil gozdarstva pod nadgozdarjem Weg- šajdrom, predpisanim eksaminatorjem v Jičin- skem okrožju, Kumburške gosposke. Bilo je meseca prosinca leta 1848, ko sem izpit prestal. Treba mi je bilo sedaj na poto vanje po svetu, da še ondi kaj izkusim in tako popolnim svoje znanje. Toda kam se naj obrnem najprej? Najbolj me je vleklo na Ogrsko, ker sem slišal, da so tamkaj že mnogi češki logarji našli svojo srečo. Tako sem slišal praviti mnoge brezposelne lovce, s katerimi sem se seznanil. Tudi sem veliko čital o lepoti ondotnih krajev, torej ni bilo čudno, da sem mislil, ondi je go¬ tovo celi raj. Brez strahu se torej napotim dne 9. sušca onega usodepolnega leta sam in mahnem jo peš preko Prage, kjer sem se le malo mudil, videvši vstajajočo burjo med ljudstvom, — nato jo za¬ vijem mimo Tabora in Budjevic in odtod v družbi nekega brezposelnega logarja na Avstrijsko do Linča, kjer sem se ločil spet od tovariša in se napotil sam do Dunaja in odtod naravnost proti ogrski meji. Tu sem prenočil v stanovanju nekega Av¬ strijca, ki je imel ondi svoj lovski »revir". Ko sem mu izrazil svojo željo, da bi rad potoval na Ogrsko, spremil me je sam, da sem brez ovir lahko prišel čez mejo. Tako sem srečno prišel najprej v Požun, odtod čez Rabo proti jugu, poleg Blatnega jezera, Petikostela in nato naravnost v Osek v Slavoniji, kamor sem dospel po štiridesetih dnevih svojega potovanja. Odtod pa me je gnala želja v Požego, kjer je bival moj stric, kateri se je pred par leti iz Češke tja podal in ondi nastanil. Pri njemu sem se na¬ menil ostati čez velikonočne praznike. V Oseku sem se odločil nastopiti najbližnjo pot do Požege, katera je vodila večinoma po razsežnih gozdih, kjer je bilo malo ljudskih bi¬ vališč razun neznatnih mestec Daruvar in Pakrac, pa še nekaj raznih selišč ubogih kmetov in ogljarjev. Do mesta Daruvara sem v treh dneh srečno dospel in tam ostal pri nekem gozdarju preko Cvetne nedelje. V ponedeljek potem sem se podal spet dalje. Gozdar, že prileten ali prijazen mož, je obžaloval, da nimam že več izkušenj v svoji stroki, ker bi mi rad oskrbel dobro službo, pa je dodal: »Ste še jako mlad, neizkušen in niste naših razmer vajen. Tu je ljudstvo še neolikano, zato je treba med njim strogega in natančnega člo¬ veka, zlasti pa še v naših gozdih.“ Na to sem ga vprašal, je li ondi dosti zverine ? »Seveda!" je odvrnil, imamo tu jelene, srne, nekake zajce, največ pa lisic, katerih smo se že naveličali loviti, ker je preveč dela z njimi. Četudi se jih dosti postreli med letom, še več se jih skoti, tako da je le še čedalje več te nadloge". Ta gozdar mi je rekel, da imam do Pa- kraca še šest ur hoda, večinoma po gozdih, le ena sama vasica je v teh krajih. Da bi morda ne zablodil, narisal mi je nekak kažipot na papir, po katerem se imam ravnati, pa je opom¬ nil: »Držite se pota, ki ga vidite najbolj razho- jenega!" Nato me je dobri mož še založil s hlebom kruha, kosom svinjetine in s čutarico iz tikve, v kateri je bilo dobro žganje. Potem me 278 prinesel svoje osebne misli, v katerih se je z dušo in telesom potegoval za nemško zvezo. Gospodje pri »Slovencu" bi pač radi imeli povsod prvo besedo, čeravno so jim koroške razmere precej neznane, da bi bilo tudi pri nas tako kakor je pri njih doma na Kranjskem. Bojijo se za nas, da bi ne postali liberalci. Toda gospoda okolu »Slovenca", odkritosrčno vam povemo, da smo in ostanemo dobri katoličani, akoravno se opiramo zvezi z nemškimi klerikalci. Bolj pri¬ merno bi pač bilo, da bi nas povsod narodno podpirali, potem bodemo ostali tudi zvesti ka¬ toličani; ako pa izgubimo svoj narodni ponos, potem je pa tudi katolicizem pokopan. Kdor pri nas zataji narod, zataji tudi vero, kakor to učijo vsakdanje izkušnje. Kdo čita pri nas »Štajerca" in druge nemčurske liste? Nem- i škutarji. Kdo pa pospešuje rast te nemčurske mrhovine? Uradniki, vlada in žalibog tudi ne¬ kateri za narod malomarni, posebno starejši duhovniki. O tem predmetu bodemo še natanč nejše poročali ter bičali malomarneže in odpad¬ nike, ako nam bo naša takorekoč edina narodna „Domovina“ odpirala svoje predale. Ostali pa bodemo v tej polemiki dosledni, dotlej da ne dobimo koroški Slovenci svojega časopisa, ki bo radikalno naroden ter neodvisen od nam tako sovražnega nemškega škcfa. Da pa je dr. Jožef Kahn naš škof prvi bo ritelj nemške krščanske stranke na Koroškem, to je pač vsemu svetu znano, znano pa je tudi, da je ravno ta prvak nemške krščanske stranke, hud nasprotnik vsega, kar je slovenskega. O tem vedo zlasti mlajši slovenski duhovniki prav za¬ nimive stvari. Po vzgledu škofa delajo tudi njegovi nemški podložniki. Po tem vzgledu delajo tudi za narod se malo brigajoči starejši slovenski duhovniki, ki vsako gibanje slovenskega naroda obsojajo ter se s svojim takozvanim »mirom" hočejo priku¬ piti nemškonacijonalnim višjim cerkvenim ob : lastim, ter sploh vsem Nemcem, tudi takim, ki so najhujši sovražniki svete cerkve. Pa ne samo to, ampak da bi nemškutarija prej prodrla, se pošiljajo nemški duhovniki, ki so slovenščine popolnoma nezmožni, čestokrat v čisto slovenske kraje, medtem ko morajo slovenski duhovniki, ki so na glasu, da so narodnjaki, iti v pregnan¬ stvo v čisto nemške kraje. Tako »pozabljajo" nemški klerikalci, po »Slo¬ venčevem" receptu, svojo narodnost! Kako morejo koroški Slovenci take nasvete, kakor jih je dajal „Slovenec“ odobravati, ko pa dobijo dannadan od svojih političnih, nasprot¬ nikov, bodisi klerikalnih ali liberalnih nove udarce. Zato proč z nasveti, ki nas hočejo zve¬ zati s takimi političnimi nasprotniki. Dobri bi bili zdaj nemškim klerikalcem, ki potrebujejo od nas podpore, ko pa bi imeli enkrat v deželnem zboru slučajno večino, bi nas gotovo ne tlačili manj kakor sedaj liberalci. je še spremil do gozda, kjer sva se ločila, jaz po naznanjeni poti, on pa pogledat k bližnjim ogljarjem. Bil je krasen dan, nebo jasno in solnce je milo ogrevalo vzbujajočo se naravo. Radostno sem jo mahal po gozdni poti in občudoval gozd, kakoršnega dozdaj še nisem videl. Velikanski hrasti in bukve, med njimi gotovo nekaj več stoletij starih po nekod vmes pa tudi gola mesta, s travo zarastla. Tudi leže navadno stara debla, katera je končno potrla starost, ali pa podrl veter, pa jih nobeden človek ni porabil v svoj prid. »To je lepo gospodarstvo", sem pomislil in korakal dalje po poti. Ali kaj pravim? To ni bila nobena pot, niti steza, kajti ni bilo več sledu ljudskih stopinj, še manj pa voz, tem^č bila je le nekaka struga, krivenčasta in s travo zarastla, dokaz, da se je ondi kaj malo hodilo ali jezdilo, še manj pa vozarilo. Drugače pa je narava bila kaj čarobno tiha, le tuintam je časih zažvrgolel kak ptič, zagrulil divji golob, oglasila se kukavica ali grlica. Končno sem še jaz začel po malem pevati, seveda češke pesmi, da bi si tako pot okrajšal. Po moji žepni uri je bilo že enajst, ko sem došel na prvo razpotje. Pogledal sem obris svo jega »kažipota", kjer je bilo naznačeno, da se Gotovo pa je, da bomo, ako pojde tako naprej in se narod ravno zdaj v zadnjem času ne prebudi, skoraj, rekli: »Imeli smo tudi mi ko¬ roški Slovenci svoje deželne in državne poslance, a zdaj jih ni več, in jih tudi nikdar več ne bo. Voditelji spijo z narodom vred, ali pa rešujejo narod pri čaši, slovenstvo pa umira po vsem Koroškem. Tujinstvo ga gonobi kakor strupena kužna bolezen. Kakor valovi se zgrinja tujina na nas in vsako leto umiramo na stotine in tisoče. Naš narod spi in ne ve, kdaj so se mu izgubile stotine izpod okrilja. Vsako leto se kop¬ ljejo grobovi, žalostni grobovi naših bratov, in na tisoče grobov je pripravljenih za nas na Ko¬ roškem. A mi ne vzkliknemo, ne žalujemo in ne dvignemo pesti nad grobovi. Vi Kranjci ste srečni in si privoščite »bratsko klanje", posvetite temu ostudnemu delu kar dva dnevnika, nas pa, ki umiramo, nočete podpirati, da bi imeli vsaj tednik, ki bi pravil svetu krivice, ki se nam godijo. Pripomba uredništva. — Sicer je »Slovenec" j prinesel v najzadnjem času uvodni članek, ki je j precej ostro zavrnil koroške nemške konserva- s tivce v meje dostojnosti napram slovenskemu j zavezniku", ali koliko časa bo to trajalo, seveda j ne moremo z gotovostjo trditi. Zato zagotavljamo : koroške rodoljube, da jim je naš li3t vedno na j razpolago. Z veseljem bomo priobčevali njihove želje in pritožbe, samo da bi bil uspeh tudi tako zagotovljen, Zveza slovenskih voditeljev s konservativnimi Nemci se je že tako zajedla v meso našega naroda na Koroškem, da bo pač treba radikalnih sredstev za izkoreninjenje. Sicer , bo tudi tega ali onega Slovenca bolj ali manj j zabolelo, ali kaj zato, da je le zlo odstranjeno. , In to se mora zgoditi. Okrajni zastop v Slov. Bistrici.} V Slovenski Bistrici so bile pred par tedni j razpisane volitve za okrajni zastop. Agitacija je bila živahna, posebno za veleposestvo, katero odločuje večino v zastopu m je sedaj v nemških oziroma nemškutarskih rokah. Odkar se je zem- j ljiški davek znižal, je silno padlo število volilcev ' v tej skupini, ki jih Je poprej imela 60—70, a j sedaj jih ima še 40 Odpadlo je največ kmetskih i posestnikov, nekateri tudi zaraditega, ker je okrajno glavarstvo odredilo, da se za podlago ne vzame predpisani davek, ampak oni znesek, ki ostane po predpisu odpuščene dače. Na pri¬ tožbo dotičnih volilcev je tudi namestništvo pri¬ trdilo okrajnemu glavarstvu, dasi je vladni pred¬ pisani davek normalni, odpisi pa slučajni. Iz tega je razvidno, da imajo Slovenci prav težko stanje, posebno še, ker nasprotniki niso j izbirčni pri sredstvih, da bi tega ali onega omah- j ljivca vlovili v svoje mreže. Kaže se pa spet, kako krivičen je ves vo- j lilni red za okrajne zastope, prav prikrojen po Schmerlingovi volitveni geometriji, da za zmirom potisne kmetsko ljudstvo v manjšino Ali more biti večja krivica, nego ta, da 40 volilcev tako zvanega veleposestva voli toliko zastopnikov, kakor 16 do 17 tisoč kmetskega prebivalstva. Na Češkem, kjer so tudi vpeljani okrajni zastopi, voli vsaka skupina toliko zastopnikov, ko¬ likor ji gre po znesku od nje plačanega davka Štaiarski deželni zbor pa, ko je 1 1H66 sklenil postavo, je baš to določbo izprememl vkljub ugovarjanju slovenskih poslancev. In ta krivični volilni red je še zdaj veljaven in pomaga našim narodnim nasprotnikom do neopravičenih, kr;- vršile in ostala je sedanja nasprotna večina, ker je imela spet večino v veleposestvu. Volilo je le malo kmetov, temveč skoraj sami graščaki in nekaj meščanov, ki s hišno najemninskim davkom dose¬ žejo znesek 60 gld. Okraj, glavarstvo je celo določilo v nasprotju z znanim sklepom pravnega sodišča, ki zahteva 45 gld zemljiškega davka, da se naj vpišejo med veleposestnike tudi takoj meščan:, ki le 30 gld zemljiškega davka plačajo, ostalo pa hišno-najemninskega. Da si nasprotniki žago tovijo večino, so bili prav radodarni z obljubami. Enega volilca iz črešnjevske župnije so pridobili s tem, da bodo baje zidali okrajno cesto. Z isto obljubo so privabili tudi še drugega volilca, bla¬ gorodnega gospoda, ki je sicer konservativec, da bodo tudi do blizu njegovih posestev zidali cesto. Tretjemu so zagotovili, da bodo iz njegovega kamnoloma jemali, seve po dobri ceni, kamenje za posipanje cest. Torej obljube na račun okrajne denarnice, kar je seveda najbolj po ceni. Ako bo g. Stiger, ki se je toliko trudil, da pridrži večino, vse te ceste izpeljal, mu bodo gotovo dotični kraji hvaležni, ali bo pa okraj zmagal tako ve¬ like stroške, je drugo vprašanje. Pribiti pa mo¬ ramo tukaj vedenje južne železnice. Namesto da bi se vsaj nevtralno zadržala pri volitvah, povsod in vselej kaže svojo mržnjo do Slovencev, dasi gotovo polovico njene proge teče po slovenskih tleh. Pa nemško - nacijonalno srce glavnemu rav¬ natelju dr. Eggerju ne dopušča, da bi se ne vtikal povsod v volitve. Tukajšnja se mu je celo tako važna zdela, da ni poslal prostega poobla¬ stila, ampak prišel je nalašč neki uradnik z Dunaja, da osebno voli. — Vsa čast pa 14 slo¬ venskim volilcem, ki so vzlic vsej agitaciji trdno stali na naši strani, zlasti g. Hr. iz Spodnje Pol¬ skave, in bili lep vzgled možem iz kmetskih občin, ki so seve z veliko večino volili zanesljive narodne zastopnike. Sicer so se tudi tukaj na¬ sprotniki vmes vtikali, pa so pošteno pogoreli. Celjske m štajarske novice (Izlet »Celjskega Sokola" v Bukovžlak) v nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršil po sledečem sporedu: Ob 2. uri popoldne se zbirajo Sokoli v »Narodnem domu", odkoder odkorakajo z narodno godbo čez Teharje v Bukovžlak. Na mi je tukaj obrniti na desno, Korakal sem spet tjavendan, ne da bi zagledal živo dušo, ali kako zverino, kar sem pričakoval. Le kak ptiček se je še vznemiril, videvši me v tem zapuščenem kraju, glasno zaščebetal in plašno odletel. Gozd je postal še gostejši in strmejši, a pot, pravzaprav nekaka steza je bila po nekod iztrebljena, pa jako ozka. Ob stezi pa je bilo videti, kakor da bi bila ondi kaka zarastla pot. Končno sem opazil, da se deli moja pot na dve strani. Katero torej ? Premišljal sem, kam bi krenil. Med tem pa je bila ura že poldne, in čutil sem onega pajka, ki se v trebuhu tako rad oglaša. Vsedel sem se pod mogočno drevo in ne¬ koliko obedoval. Zraven sem po malem zamakal s »palenko", četudi bi mi bila voda mnogo ljubša, pa je m bilo blizu. Nato sem se nagnil nazaj | ob deblo starege hrasta in sladko zadremal. Le malo časa se mi je zdelo to, kar me zbudi gru¬ ljenje divjega goloba rawno nad menoj. Odprem naglo oči in se ogledam po svojih rečeh da bi me kdo ne bil okradel. Toda torba, puška m drenova palica, vse je ležalo ravno tako kakor sem prej položil. Ko sem pogledal na uro, sem se začudil, bilo je že pol treh. Spal sem torej nad eno uro. Začel sem premišljevati svojo pot in uverjen sem bil, da ona vasica o kateri mi je lovec pravil, ne more biti več daleč. Po eni uri hoda sem opazil, da izhajam iz gozda na planoto in zdelo se mi je, da vidim v daljini nekake ba¬ rake. Toda ko dospem na prosto, spoznam da sem došel na velik pašnik, kjer je ležalo vse križem ob gozdu polomljenega drevja, da je bila moja pot popolnoma zagromadena. Kaj sedaj ? Moram nazaj na razpotje in začeti pot po oni zarastli stezi. Bil sem že precej razburjen, kajti mislil sem priti še danes do Pakraca, pa mi še do one vasice menda ne bo mogoče priti, da bi vsaj spal pod streho med dobrimi ljudmi. V eni uri šele sem bil zopet tam, kjer sem opoldne sladko počival. Sedaj sem ondi nastopil drugo stezo, katera je vodila enako kakor v naših planinah med visoko travo, dokler nisem prišel do starih kopišč, kjer sem na tleh opazil sledove govejih stopinj. Šel sem torej naglo naprej, četudi sem bil že jako utrujen, Najbolj me je mučila žeja, katero sem počasi gasil s požirkom žganja. (Dalje prihodnjič.) 279 vrtu g. Koželja bo javna telovadba in ljudska veselica s petjem in godbo. Pri javni telovadbi nastopijo I. gojenci v dveh vrstah: bradlja, konj, kozel, II. člani v dveh vrstah: bradlja s prožno desko, drog. Vsak oddelek se zaključi s skupino. Po javni telovadbi se bodo igrale telovadske igre, ki bodo nudile posebno mlajšim izletnikom mnogo zabave in razvedrila. V mraku bo skupen odhod čez Gaberje v Celje. Izleti »Celjskega Sokola" v našo okolico so že zelo priljubljeni. Vsi slovenski meščani poletijo z veseljem s čilimi Sokoli na prosto, iz različnih krajev posebno pa iz okolice prihitijo slovenski možje in fantje in j se zbero okolu sokolske zastave, ponosnih in veselih src. Veselo je to znamenje! To bodri Sokola na še višji vzlet. Brate Sokole opozar¬ jamo tem potom še enkrat, da so v soboto večer ob pol 9. uri redovne vaje v telovadnici. V nedeljo pa vse v Bukovžlak! (Izlet »Delavskega podpornega društva") v Šmartno v Rožni dolini dne 5. julija obeta mnogo zabave. Društveni pevci se prav pridno vadijo pod vodstvom svojega priznanega pevo¬ vodje dr. Schvvaba. Sodelovala bo tudi celjska narodna godba. Občinstvo celjsko, ki je vedno simpatizovalo s stremljenjem našega »Delavskega podpornega društva", bo gotovo tudi ob priliki tega izleta pokazalo, da je zatočišče slovenskega delavstva iz Celja in okolice priljubljeno v vseh narodnih slojih, in se udeležilo izleta v čim mnogobrojnejšem številu. Natančni spored pri¬ občimo v eni prihodnjih številk. (Deklamatorioen večer) priredi v petek, dne 19. junija t. L, ob 8. uri zvečer znana hrvat- ska tragedinja gospa Matilda Teodorovic s svojim sinkom Ljudevitom v veliki dvorani »Narodnega doma". V zadnjem času prirejala je enake večere po celem Kranjskem in slovensko časopisje je navdušeno pozdravljalo nastop hrvatske umet¬ nice, tembolj, ker je pri njenih predstavah četrti del čistega dobička vedno namenjen naši družbi sv. Cirila in Metoda. Nadejamo se, da se bo naše občinstvo z navdušenjem odzvalo povabilu slavne umetnice in s svojim mnogobrojnim ob¬ iskom pokazalo, da zna ceniti slovansko umet¬ nost in se ne ustraši žrtvovati svoj obolus v korist naše narodne družbe. — Natačneji spored se dobi zvečer pri blagajni. Sedeži od 1—32 2 K, od 33—80 K 150, ostali sedeži v parterju in na balkonu po K 1'—. Stojišča K —'60. Dijaki K —'40. (Za družbo sv. Cirila in Metoda) nabrala je gospodična Ljudmila Umberger v Št. Petru pod Sv. Gorami 20 kron. Srčna zahvala. (Gleispach pri delu.) Niti eden dan ne preteče, da bi se ne izvedelo o novih slučajih kršenja naših narodnih pravic s strani Gleis- pachovih sodnih uradnikov in uslužbencev na Slovenskem Štajarskem. V Celju v velikem delu nemštvo vzdržuje baš nemškonacijonalno sodno uradništvo. Nemški časopisi žive od dopisov teh ljudi, celjska nemškonacijonalna godba sloni na ramah od Slovencev plačanih sodnijskih usluž¬ bencev. Zaano je, kako ulogo so igrali ti ob volitvah v brežiški okrajni zastop in ob priliki drugih nemških lumparij, recimo ob prireditvah bakljade prusofilskemu županu Rakušu Kako ti uradniki kažejo svoje nemško srce tudi v služ¬ benem poslovanju, o tem je tudi Gleispach s svojimi pajdaši vred do dobra poučen. Toda kako se potrudijo ti možje neznosne sodne raz¬ mere na Spodnjem Štajarskem ozdraviti? Začeli so vsled večmesečnega hujskanja s strani istih nemškonacijonalnih sodnih uradnikov zasledovati slovenske — odvetniške kandidate, ki so v brezplačni enoletni sodni praksi. Začela se je disciplinarna preiskava zoper gg. dr. Karlovšeka in dr. Gvidona Serneca, ker sta se kot pravna praktikanta v prostih urah udeleževala političnih shodov! To je nekaj tako nečuvenega, da bomo o tem, ko se razmere nekoliko dalje razvijejo, zelo odločno govorili. Danes Gleispacha in njegove pajdaše opozarjamo na onega perzij¬ skega kralja, ki je dal z verigami morje pretepsti, ker se je razljutilo in njegove ladije z vojaki vred požrlo. Gleispachu že naprej prerokujemo, da bodo izbruhi njegove onemogle mržnje zoper Slovence imeli isti uspeh kakor jeza perzijskega kralja nasproti morskim valovom. Dogodek, ka¬ terega smo omenili, bode pa treba dobro za¬ pomniti — in maščevati. (Vahtarčnemu poročevalcu zmanjkalo sape) Da, prav res, sape mu je zmanjkalo »izvirnemu" poročevalcu naše celjske „lažnjivke“, kajti kako naj si drugače raztolmačimo tudi popolnoma izvirno molčanje naše drugače tako »dobro informirane" prijateljice iz Rotovške ulice. No, nič pa nič; preobrnili smo celih šest strani predvčerajšnje »vahtarčne" izdaje, pa nič, no, prav čisto nič, kajti za ono klavrno notičico o dr. Karlovšku prav radi verjamemo, da je zrastla na samem »vahtarčnem" smetišču, pardon, ured ništvu in gotovo ni v nikaki zvezi z »izvirnim" poročevalcem. O ti zgaga poročevalska, ki nam je delala tako preglavico, in sedaj ji pa sape zmanjka. Kar čudili smo se — sokolski izlet v Trnovlje — »vahtarca" pa nič! In druge stvari, grozne, vso kri vzburkajoče — »vahtarca" pa zopet — nič! Hm, hm! Stvar je resna, zelo. V tem molčanju tiči nekaj toda kaj?! Hm! Videli smo ga, pa ga zopet nismo videli, prišel je in zopet je odšel in izginil kakor kafra, pa se zopet pokazal. Govorili so, da je to oni »izvirni", drugi so rekli, da ni, tretji so pa kimali in odkimavali vse skupaj in pravili, da je to »izvirni", ki mu je sedaj kar naenkrat zmanjkalo sape. Trdili so celo, da so mu usta zamašili, kar pa ni verjetno, ker človek skozi nos ne more govoriti. Mi pa čakamo in se veselimo, da se zopet oglasi v naši najljubeznivejši pri¬ jateljici »vahtarci". (Razpisane učiteljske službe.) Takoj ali najdalje do 30 novembra t. 1. so popolniti in j sicer le definitivno sledeča učiteljska mesta: na dvorazrednici na Cvenu, trirazrednici v Veržeju, v Št. Juriju ob Ščavnici in v Negovi. Vse te šole spadajo v tretji plačilni razred. Prošnje naj se vlože do 15. julija. (Računski sklep »Savinske posojilnice v Žalcu".) Posojilnica je z letom 1902 dovršila svoje 22 upravno leto. Promet v 1. 1902 je bil živahen. Prejemkov je bilo 713.153 K 26 v, izdatkov pa 707 627 K 54 v, torej celega prometa 1,420.780 K 80 v, celih 251.094 K 49 v več kakor leta 1901. Deleže je vplačalo 86 udov, izplačali so se pa 44 udom. Hranilne vloge so znašale koncem leta 1902 z obrestmi vred 816.927 K 33 v, posojila pa 771.883 K 66 v. Bilanca za leto 1902 izka¬ zuje 947.742 K 50 v aktiv in ravno toliko pasiv. Čisti dobiček znaša 8327 K 10 v, od katerega se je določilo 1000 K za nagrade, 2540 K pa za dobrodelne namene, ostalo pa se je pridejalo k rezervnemu zakladu. Rezervni zaklad obstoji iz posebne rezerve iz prejšnjih let v znesku 73 835 K 92 v in splošne rezerve 8493 K 52 v, skupaj 87.116 K 54 v. Posojilnica je član »Zveze" slo¬ venskih posojilnic v Celju. (Iz Št Petra v Sav. dol.) Preteklo nedeljo je udarila strela v gospodarsko poslopje posest nika g. F. Koruna Vsa čast vrlim gasilcem do¬ mače požarne brambe, ki so v splošno pohvalo : zadušili ogenj tako hitro, da ni niti polovica strehe zgorela, dasiravno je poslopje s slamo i pokrito. Ker je poslopje sredi vasi in so bližnja poslopja večinoma tudi krita s slamo, bi bil ogenj upepelil lahko celo vas, da ni bilo domače gasilno društvo takoj na licu mesta. Iz tega je razvidno, kolike važnosti so dobro oskrbljene požarne brambe. Zato je tudi dolžnost vsakega, da podpira po svoji moči te koristne in človeko¬ ljubne naprave. Vrlim šentpeterskim gasilcem pa kličemo krepak »V pomoč" in le tako naprej v blagor svojih socbčanov! (Shod v Slovenjem gradcu.) V nedeljo je bil v Slovenjem gradcu dobro uspel shod, na katerem sta govorila gg. dr. Vladimir Sernec in urednik Korošec iz Maribora. V obmejnih krajih, kjer slovenstvo izpodkopavajo združene nemške sile z denarnimi in drugimi sredstvi, bilo bi treba prav mnogo podobnih shodov. Treba bi pa bilo požrtvovalnih delavnih sil v obilnejšem številu. Nedeljski shod je imel, kakor smo izve¬ deli, jako dober uspeh. (Izlet na Mrzlico) priredi v predvečer godu sv. Cirila in Metoda (v soboto, dne 4. julija 1.1.) »Bralno društvo na Dolu" in njega prijatelji. O mraku se bode prižgal na vrhu kres in umetalen ogenj. Odhod iz Hrastnika in Dola ob 4. uri po poldne, povratek pa v nedeljo zjutraj. Gostje dobrodošli! — Z jedjo in pijačo se preskrbi vsak udeleženec sam. Odbor »Bralnega društva na Dolu". (Iz Šmarja pri Jelšah.) Naš gospod notar Swoboda, katerega ime že samo kaže, da so njegovi predniki lovili medvede po tevtoburških gozdih, je jako zvit mož. Strankam sicer se¬ stavlja slovenske listine, a vloge v nespornih stvareh vlaga edino le v nemškem jeziku ter tako germanizira zemljiško knjigo. Gotovo je velike važnosti in koristi za stranke, da se jih obvešča o rešitvah njihovih zadev v strankam razumljivem slovenskem jeziku Če misli notar Swoboda, da mu ne bomo prišli do ž vega, se jako moti. Če se je »ponižal" zaradi ljubega kruhka tako daleč, da sestavlja slovenske listine, bomo poskrbeli, da bo vlagal tudi slovenske vloge. Saj nam je znano, pane Svvoboda, kje ste ranljiv! (Nemškutarjenje v naših občinah.) Koliko in kolikokrat smo že opozarjali naše občine, da naj se ne izpostavljajo v zasmehovanje ne samo slovenskemu, ampak tudi nemškemu svetu, ali ti naši resni opomini so bili velikokrat bob v steno. Zato smo tudi tako brezobzirni, da vsak slučaj, katerega izvemo, pribijemo v našem listu v opomin vsem slovenskim občinskim uradom, da se varujejo sramote. In res, čemu se siliti z nemščino, katere ne znate. Pišite slovenski, ura¬ dujte slovenski in nihče se vam ne bo smejal. Ako pa mislite, da se s svojo spakedrano »nem¬ ščino" priliznete svojim nemškim in nemčurskim prijateljem, potem se pa tudi nikar ne jezite, da priobčimo dokaze vaše duševne ubožnosti v zabavo in kratek čas svojih čitateljev. Prejeli smo sledeči umotvor: „Gwuitung liber 75 kro. 60 hi lesse Funfundsibzig Kronen Sechzig heller welche betrag iiber das Ansuchen der Kranken- hau8werwaltung Radkersburg um einbringung der Fiir J. J. anervvachsene Verpflekskosten. der Genante Ehegattin J. J. Grundbesitzerin in Ober- burgschtall nach den Erlasse wom das kk. Be- zirkshauptmannschaft Marburg Z 38864 beim der Gemeinde Amte Oberburgstall am 3 Janner 1901 bar und richtig Ausbezahlt hat. Gemeinde Amt Oberburgschtall am 4 Janner 1901 der Gemeinde- forsteer Vogrinc." — In sedaj prašamo vas slovenske župane slovenskih občin: Kaj se vam zdi, ako čitate tako ali podobno mešanico? Prašamo vsakega našega bralca, ali je razumel kaj je čital, ali ve, kdo je plačal zgorej ome¬ njeno svoto in komu jo je plačal? Ali je taka pobotnica veljavna? In kdo je kriv temu? Župan, ki v svoji nemčurski zaslepljenosti misli, da bo gotovo le tedaj izveličan, če pokaže ob vsaki priliki, da je vnet pristaš nemčurske sodrge. Sramota! (Kmetje, glejte, kaj podpisujete!) Že mno gokrat se je tožile o sleparijah in goljufijah tu¬ jih nemških agentov nasproti našim kmetom. Tak nepridiprav obljublja vse mogoče in se zapriseza do nebes in v dno pekla, koliko koristi bo kmet od njega imel in nazadnje marsikoga pregovori, da veruje besedam. Toda če bi se šlo za ustno izrečene besede, bi se še ne zgodilo toliko ne sreče. Pa taki agenti imajo že pripravljene tudi pismene pogodbe in silijo kmeta, da jih po ust¬ menem dogovoru podpiše. Kmet seveda vpraša, kaj naj pravzaprav podpiše. Agent pravi, da to, kar sta se ustno dogovorila. Kmet sam pa ne čita in podpiše. Ne ve pa, da je skoro vsak sta¬ vek pismene pogodbe tako sestavljen, da vjame kmeta v past. Kmet bi podpisal svojo smrtno ob¬ sodbo in bi ne vedel, kaj je podpisal. Zopet imamo v rokah dokaz take goljufije. Kmet od agenta niti krajcarja ni dobil, a ker je podpisal pogodbo, je bil obsojen v plačilo 60 K in stroške. Bodite torej že enkrat pametni, in nič ne verujte takim nemškim špekulantom. Če pa že kaj podpišete, se prej desetkrat prepričajte, kaj naj podpišete. Ne dajte se izsesavati od takih pijavic. (Poličane.) Kakor vsako leto, se bo tudi letos priredil romarski vlak iz Poličan v Mari¬ jino Celje. Vlak bo vozil iz Poličan pa do po¬ staje Kapfenberg-Seewiesen in sicer dne 10. av¬ gusta. Natančnejša pojasnila o pravem času. — Dne 5. julija t. 1. se priredi v Gajšekovi go¬ stilni v Poličanah veselica s petjem, godbo, gle¬ dališčno predstavo in plesom, katere čisti do¬ biček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. 280 (Zgodovinsko društvo za Slovensko Šta- jarsko) se obrača na vse domoljube z naslednjo prošnjo: 1. Komur je le mogoče, naj pristopi kot redni ud (100 kron za vselej ali 5 kron na leto) ali vsaj kot podporni ud (s kakršnokoli manjšo svoto). Le če dobi društvo potrebnih sredstev, bo moglo uspešno delovati v prospeh naše do¬ mače zgodovine. 2. Naj se društvu pošiljajo za knjižnico knjige zlasti zgodovinske, bodisi no¬ vejše ali pa starejše. Tuintam se še najdejo prav stare in redke knjige, ki se večkrat za¬ vržejo ali pa jih molji izjedo Pošljite jih društvu. 3. Kdor ima star denar ali druge starinske reči, naj jih pošlje za društveni muzej. 4. Če se v zemlji ali pri podiranju starih poslopij najdejo kake starinske reči, poročajte o tem in. če mo¬ goče, pošljite jih v društveni muzej. 5. Denar se naj pošilja društvenemu blagajniku, g. dr. Radosl. P i p u š u; knjige in starine društvenemu knjiž¬ ničarju, prof. Aug. Stegenšeku; dopisi pa prof Fr. Kovačiču, društvenemu tajniku. (Vsi trije so v Mariboru). (Iz Ptuja.) Volitve v okrajnizastop. Kakor je cenjena »Domovina" že omenila, vršile se bodo pri nas v kratkem volitve v okrajni zastop. Mi opozarjamo še enkrat dotične kroge na te volitve in to tembolj, ker so naši nasprot¬ niki že pridno na delu ter plazijo okolu naših veleposestnikov in kmetov, da bi jih vjeli v svoje nemškutarske mreže. Zlasti »Štajerc" ima vedno odprte čeljusti. Ta hinavski »prijatelj slo¬ venskega kmeta“ opozarja kmete naj pazijo, da ne bodo pri volitvah v okrajni zastop zmagali zopet klerikalci. Ker je splošno znano, da si pri volitvah v ptujski okrajni zastop stojita nasproti samo dve stranki t.j. slovenska in nemška, — ker je dalje znano, da imamo v tem zastopu sedaj Slovenci večino, je pač očividno, da je hotel »Štajerc* z besedami »da ne zmagajo zopet klerikalci" reči, »da ne zmagajo zopet Slovenci". Nemškutarski »Štajerc" se iz dobro znanih vzrokov izogiblje povsod besede »Slovenci", — saj bi pa tudi on in njegovi nemškutarski pristaši najrajši videli ako bi Slovencev sploh več ne bilo na svetu. Za to si je izmislil »Štajerc" za nas Slovence druge izraze, katere rabijo tudi nemški časniki. Vsak zaveden Slovenec, bodisi meščan ali kmet, je »prvak" ali pa »klerikalec", dočim se najne- sramnejše izdajice slovenskega naroda, najzagri- zenejši nemškutarji, šnopsarji, ki za frakelj žganja prodajo nemškutarjem svojo črno dušo, imenu¬ jejo pri »Štajercu" »napredni Slovenci". No take »naprednjake" prepustimo prav radi »Štajercu", saj so eden drugega vredni. Slovenskim volilcem ptujskega okrajnega zastopa pa še enkrat sve¬ tujemo, naj poženejo »Štajerca" in njegove agente čez prag. Takih »prijateljev slovenskega kmeta", kakor je prismojeni »Štajerc", nas Bog varuj! (Za čebelarje.) G. J. Rajšpu, nadučitelju pri Sv. Juriju v Slov. goricah so rojili štirje roji od 20. maja pa do 14. junija t. 1. že desetkrat. Gotovo je to za čebelarja izvenredna sreča. (Gornjeradgonsko kmet. bralno društvo) priredi vrtno veselico v nedeljo, dne 21. t. m. v gostilni g. Osojnika s tamburanjem, petjem in gledališčno predstavo »Sv. Neža". Ako bi dne 21. bilo slabo vreme, se veselica vrši prihodnjo nedeljo z istim sporedom. K mnogobrojni ude¬ ležbi vljudno vabi odbor. (Vrhunec nemške nesramnosti ) V »Tages- pošti" smo čitali sledečo notico: »Na petraz- redni ljudski šoli v Marenbergu drugi krajevni razred, se definitivno popolni mesto učitelja. Učitelj mora dokazati usposobljenost v sloven¬ ščini in poučevati dve uri na teden slovenščino poleg ostalega nemškega pouka. Ako bi se to mesto podelilo nemškemu prosilcu, mu dovoli nemški »šulferajn" personalno do¬ klado v znesku 200 K. Prošnje do 30. t. m, krajnemu šolskemu svetu v Marenbergu ob Dravi." — Fej, podlo kupovanje duš! Torej celih 200 K naj dobi novi nemški učitelj v Marenbergu za svoje nemštvo iz pruskih šulferajnovih zakladov. Ha, privoščimo mu jih prav iz dna srca. Ali ne! »Tagespošta" ni mislila »nemških" učiteljev, kajti koliko jih pa je, da bi imeli usposoblje nostni izpit za slovenščino in kdor ga ima je že dolgo preskrbljen; o ne, teh borih 200 kronic naj bi bili oni Judeževi groši, katerih naj bi se polakomnil kak Slovenec, seveda švigašvaga. Za teh 200 kronic naj bi prodal kak slovenski učitelj svoje narodno prepričanje, da bi pomagal s svojimi močmi in zmožnostmi podpirati ma- renberško nemčurstvo. Torej, gospodje slovenski učitelji, 200 kronic nagrade Vas čaka, če se prodaste na milost in nemilost vsenemški požreš¬ nosti, 200 svetlih kronic za Vaš značaj! Kdo se proda?! Prepričani smo, da bodeta »šulferajn" in »Tagespošta" žalostno pogorela s svojo »si¬ jajno* ponudbo, kajti prepričani smo v dno duše, da med štajarskim slovenskim učitelj stvomniizdajalcaslovenskega naroda! Pač pa bi opozorili naše učiteljstvo, da naj kompetira v kolikor mogoče velikem številu za to mesto, da ne bi se končno v resnici podelilo kakemu dvestokronskemu »Nemcu". Opozarjamo pa tudi ves slovenski štajarski narod in njegove voditelje in zastopnike na ta način razpisovanja učiteljskih služb. Ali ni to nesramnost, kakor je še ni bilo kmalu z nemške strani ? Na tak način naj bi se polnila učiteljska mesta z ljudmi, ki se prodajajo za par grošev, in takim ljudem, takim neznačajnežem naj naše ljudstvo zaupa vzgojo svojih otrok! Človek, ki proda najsvetejše, kar je na svetu, svojo narodnost, naj nam vzgaja našo slovensko deco, naš največji zaklad. Ne, nikdar ne! Prej vse, kakor kaj takega! To naj si zapomnijo naši šolski sveti! Celjski podružnici dražbe sv. Cirila in Metoda izvolili sta na mnogobrojno obiskanem občnem zboru dne 10. junija t. 1. sledeča odbora: Ženska podružnica: Predsednica gospa Adela dr, Dečkova, podpredsednica gdč. Jela Sernečeva, tajnica gdč. Mirka Gregorinova, njena namestnica gdč. j Anka Vrečerjeva, blagajnica gospa Mira dr. Kar- lovšekova, njena namestnica gdč. Roza Žimniako va, Moška podružnica: Predsednik g. dr. Ivan Dečko, podpredsednik g. Davorin Zwitter, tajnik g. dr. Karlovšek, njega namestnik g. Fran Lončar, bla¬ gajnik g. Janko Vavken, njegov namestnik g. dr. Gvidon Sernec, Konstatiralo se je, da je bilo delovanje obeh podružnic, posebno pa ženske, v minolem društvenem letu prav marljivo in da se je na¬ brala in odposlala osrednjemu odbor naše pre¬ potrebne družbe za celjske razmere prav velika vsota. — Višek svojega delovanja dosegli ste podružnici s sijajno uspelo veselico »v slovenskem raju". — Novoizvoljena odbora ste sklenila, da bo¬ deta delo v prid družbe in v probujo našega naroda v tem letu nadaljevala z vso marljivostjo in z največjo vnemo za prevzvišene njune smotre: nabavili se bodo novi nabiralniki za vse narodne javne prostore in delalo se bode na to, da se i v nas Slovencih, kakor je pri bratih Čehih navada, pobira in prispeva v društvene namene vztrajno in redno. Saj darujemo tu vsak novčič za svoje najdražje— za narodni naraščaj! Časi so kritični in dozdeva se nam, da se bije baš sedaj odločilni boj za obstanek ali neob- stanek ne samo Slovenstva, temuč vsega Jugo¬ slovanstva; od Soluna — odkoder sta nesla sveta slovanska brata luč vere in narodne prosvete proti severu — pa do korotanskih planin, povsod pritiskajo naši sovragi Turki, Madžari, Nemci in Italijani s podvojeno silo na slovansko ljudstvo, hoteč ga zatreti in podjarmiti ter napraviti iz njega sužnja na domačih tleh. A povsod se je ta narod krepko uprl in z vso silo vstaja na dan. V Macedoniji, na Hrvatskem in tudi pri nas Slovencih gre glas: Podlaga tujčevim petam — nikdar več!- Časi so resni. Kadar je našim pradedom izza časa turških bojev pretila sila, zaplapolali so kresovi od hrvatske meje gori do vrhov sivih Karavank, budeč narod: .na noge, sovražnik je blizu 1 ! — Tudi proti nam je vstal sovražnik s podvojeno si.o. Zato pa na noge, na delo z vsemi močmi, in trdno nado imamo: naša zastava bo kmalu zmagoslavno zaplapolala! V znak pa, da smo pozorni in pripravljeni na boj za »krst častni m slovansko svobodo zlato", naj zaplopalajo v soboto, dne 4, julija, zvečer ob devetih po vseh naših hribih in gričih Ciril-Metodovi kresovi. Celjski podružnici sta sklenili, da na pravita letošnji kres, kakor običajno, na Starem gradu — in da se bode vršilo to slavlje v si- jajnejšem obsegu nego kedaj doslej. A Celjani se nočemo navduševati le sami med seboj, naš poziv in žareči bojni klic naj najde odmev pov- sod, kamor koli nam bode seglo oko po slovenski domovini. Naj ne bode vasi in vasice, ki bi ne imela svojega Ciril-Metodovega kresa! Dokažimo sebi in pokažimo nasprotnikom, da razume našo manifestacijo, da hočemo biti na svojih tleh svoji gospodarji, svobodni in ponosni Slovani, da ra¬ zume te težnje celi narod, da gori kmet in dela¬ vec tudi za ta vzvišeni ideal, da ni to samo mnenje »prvakov", temuč da smo armada, ki stopa za generali pogumno naprej. To naj nam značijo Ciril Metodovi kresovi! Zato pa poživljamo naš narod — posebno pa častito duhovščino, učiteljstvo in vse narodne može in žene, fante in dekleta, da tekmujejo med seboj, katera vas, kateri grič bo imel letos lepši in veličastnejši Ciril-Metodov kres Vsi kresovi naj se prižgo v soboto, dne 4. j u 1 i j a 1903 zvečer točno ob devetih — ne prej in ne poznej. Od visokih gora pa doli do mej tlačene, a vstajajoče Hrvatske naj zažari v tem hipu tisoč kresov liki lučic nade v zmagonosno slovansko bodočnost. Za celjski kres se delajo vsestranske velike priprave. Odbora obeh podružnic pomnožena po odbornikih »Sokola", »Delav. podp. društva" in po nekaterih še posebej povabljenih gospodih, ta pomnoženi odbor bode storil vse, da bode letošnji Ciril - Metodov kres prava narodna slavnost. So¬ delovala bodejo vsa omenjena društva m tudi narodna godba. Po slavlju na Starem gradu se bo vršila ljudska veselica v vseh prostorih na novo opravljene »skalne kleti". S to slavnostjo začnete celjski podružnici svoje letošnje delo. Dober začetek. Mi gremo naprej... — Druge slovenske novice. (Umrl je) v Ljubljani narodni veletržec Franc Ks. Souvan, katerega trgovina je znana tudi preko mej slovenskih zemlja in sedaj preide v roke Tajnikovega sina. Umrli je bil vrl narod¬ njak. Pogreb je bil tako veličasten, kakor jih je Ljubljana le malo še imela. Blag mu spomin! (Veselica na korist Prešernovemu spo¬ meniku v ljubljanski »Zvezdi") obeta res nekaj izvenrednega. Veselica bo velikanska. Isti dan, i t. j. dne 5 julija, ima »Zveza slovenskih pevskih j društev" svoj ustanovni občni zbor in obenem je tudi praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Pri veselici bodo sodelovala vsa pevska društva in dve godbi. »Zvezda" bo ta dan za promenado zaprta (Pomanjkanje učiteljstva na Kranjskem.) Učiteljski službi ste bili razpisani v Št. Jakobu ob Savi in na Ubeljskem v postojinskem okraju. Ker ni nihče prosil za ti mesti, se je moral upeljati ekskurendni pouk po dvakrat na teden. (Nove razglednice) je založil g. Jernej Ba¬ hovec v Ljubljani. Slika kaže Jelačičev spomenik v Zagrebu, pod spomenikom moža s hrvatskim grbom in jokajočo ženo, ki upira objokane oči v Jelačiča s klicom: »Jelačič-!“ — Odgo¬ vor: »Pogum — med vami sem in z vami!" Pomen je res lep, zato priporočamo razglednice. Slika sama na sebi bi bila pa pač lahko neko¬ liko boljša, malo vrednejša vzvišenega pomena. (Hedervary na Kranjskem.) Kranjski de¬ želni vladi je na čelu človek, ki ima vse talente za hrvatskega bana. Hein je sicer že pokazal svoje zmožnosti po svojih detektivih v Ljubljani, ali to, kar se je zgodilo prošlo nedeljo v Postojni ob priiiki blagoslovljena zastav »Postojinskega Sokola" in »Čitalnice" pa presega vse njegovo dosedanje banovsko delovanje. Za udeležnike slavnosti je bil namenjen obisk postojinske jame ob 3 uri popoldne. Okrajni glavar je gotovo vsled migljaja od zgoraj odredil, da se mora jama ob¬ hoditi, ne da bi se občinstvo kje kaj ustavilo, pose no ne na plesišču, ker je ta prostor preveč pripraven za — demonstracije, kajti bilo je tudi neka, hrvatskih gostov med udeleženci. Ko je prišlo občinstvo na plesišče, ga je podil okrajni 281 glavar na čelu cele vrste žandarjev naprej in dal pogasiti luči na plesišču. Gonili so občinstvo po temi kakor čredo. Okr. glavar je sicer obljubil, da bo po povratku sestanek na plesišču dovoljen, ali ko se je občinstvo po dveurnem obhodu vrnilo, so zadaj zablesteli bajoneti orožnikov, ki so udeležnike gonili iz jame. Kaj takega se je zgodilo lastniku jame, Slovencu. Ko pa so prišli Nemci, so smeli vsega vraga počenjati. Peli so protiavstrijske pesmi in bogve kaj še vse, ali zgodilo se jim ni nič, Slovence so pa tirali z bajoneti iz jame Okrajni glavar res lahko govori o sreči, da se mu ni kaj pripetilo, kajti občinstvo je bilo grozno razburjeno. Seveda bo stvar imela malo resnejše posledice, kakor si jih je predstav¬ ljal c. kr. okrajni glavar Rechbach. (Šivilje stavkajo.) Prošlo nedeljo so skli¬ cale goriške šivilje shod, na katerem so sklenile zahtevati osemurni delavnik in prvi maj kot praznik. Ker se delodajalke niso uklonile tem zahtevam, so šivilje sklenile generalni štrajk. Kolikor povzemamo iz zanesljivih virov, ni bil na shodu noben socijalnodemokratični 'državni poslanec in tudi vojaštvo baje ni konsignirano. (Tržaški centralni redarstveni urad) je res prava pokora za tržaške Slovence. Kakor smo že večkrat poročali, bijejo tržaški Slovenci hud boj za pridobitev domovinske pravice po desetletnem bivanju v Trstu. Njihovim pravič nim zahtevam se stavijo vse mogoče zapreke od tržaškega irredentovskega magistrata in zraven pa na poseben način od redarstvenega urada, | ki je, kar tudi posebno povdarjamo, cesarsko- j kraljev. Mesece in mesece morajo čakati prosilci na potrditev desetletnega bivanja v Trstu in potem ga šele dobe in sicer — v italijanskem jeziku, ker je na c. kr. redarstvenem uradu pre | malo uradnikov in še ti večinoma niso zmožni | slovenščine. To je res skrajna nemarnost, katero, se mora tembolj grajati, ker bi se smelo vsaj od c. kr. urada pričakovati, da bodo varovali državne zakone. Ali kaj, saj ti zakoni menda veljajo za vsakega drugega samo ne za Slovence. Dopisi,. Iz Hrastnika. Ni še dolgo tega, kar so se jeli tudi naši vrli rudarji zavedati, da niso sužnji ter živina tujcev, marveč da so tudi ljudje, ljndje, ki imajo iste pravice do življenja, kot njih tlačitelji — Nemci. Kar črez noč začeli so se zavedati, da teče tudi v njih žilah slovenska kri, da so tudi oni lahko ponosni na svojo na¬ rodnost, ne le njih gospodar na svojo. Seveda to tukajšnjemu rudniškemu oskrbniku Seilerju ni prav, posebno zopetno je pa to blagajniku Ter- potitzu, kateri napenja vse svoje žile, da bi se to gibanje koj — v korenini potlačilo ter zatrlo. Toda zastonj mu je ves trud, kajti proč so tisti časi, ko so bili ljudje še toliko neizobraženi, da so svoje gospodarje v vseh stvareh brezpo¬ gojno ubogali. V dokaz, kako vrli da so naši ru¬ darji, bodi sledeče: Kakor povsod, postavljali so tudi pri nas letos v predvečer sv. Rešnjega telesa visoke mlaje ozaljšane z narodnimi zastavami. Tako so hoteli postaviti pri neki rudarski hiši tudi naši rudarji, za kar so seveda imeli od oskrbnika dovoljenje. Teda zlomek je hotel, da je prišel v ravno istem času tam mimo blagajnik Terpotitz, kateri tudi v isti hiši stanuje. Hu, da bi ga vi¬ deli, kako je ta gospodek odskočil, ko je vzrl trobojnico. Kot bi ga gad pičil. Toda koj se je zbrihtal ter odkuril naravnost v pisarno nad oskrbnika, kateri se je dal od Terpotitza toliko vplivati, da je šel nad rudarje ter jim zapovedal zastavo sneti, »kajti smreka pa tudi prostor, kjer bo ta stala, je naš“. Toda ne boš, Jaka! Seveda jim je lahko zabranil staviti smreko na rudniških tleh, kje drugje pa ne. V istem času je prišel nekdo mimo in jih poučil, da so smreko raje vrnili, kot bi dali drugo zastavo na njo. Trobojnico pa so obe¬ sili na velik hrast, kateri pa (kar g. oskrbnik ni vedel) ne stoji na rudniških tleh. Ponoči so jo hoteli fantalini po zapovedi oskrbnika in bla¬ gajnika izmakniti, — kar se pa niso upali, — boječ se krepkih pesti naših narodnih de¬ lavcev. Zastonj vam je gospod, blagajnik, če še tako odletujete in skačete, kajti nikdar ne bodete v Hrastniku dosegli, da ne bi rudarji upali ponosno vsakemu na ušesa zatrobiti, da so Slovenci z dušo in telesom. Celovec. Da se slovenski živelj na Koro škem vkljub vsem oviram in težkočam krepko razcvita in napreduje, naj dokažejo tu sledeče vrstice: Dne 4. t. m. so priredili tukajšnji bogoslovci v takozvani »Slomškovi dvorani 11 slavnostno akademijo v spomin 55 letnice obstanka »Akade¬ mije slov. bogoslovcev v Celovcu 11 . Akademija se je obnesla v vsakem oziru prav povoljno. Bogoslovci so pokazali, da ne drže križem rok, temveč da vestno porabijo čas, ki jim preostaja pri njihovih bogoslovskih študijah Tamburaški zbor je z veliko točnostjo izvajal posamezne, tupatam precej težke točke sporeda in uvrstil še nekaj drugih skladb. Istotako so častno rešili svojo nalogo pevci. Pač gre pred vsem hvala gospodoma tamburaškemu in pev¬ skemu vodji, da sta tako dobro izvežbala svoja zbora. Slovenska glasba in pesem vzbudita še v tako zaspanem in narodne-mlačnem srcu ljubezen do domovine in navdušenje za narodne vzore. Jedro slavnosti pa sta tvorila govora. Gosp. Lučovnik je v svojem trezno premišljenem go¬ vora razlagal pomen in uspehe izobraževalnih društev. Ravno v zadnjem Času se je pojavilo v tem oziru na slovenskem Koroškem veselo gi¬ banje, ki gotovo vzbudi Slovence iz dosedanjega letargičnega stanja. — Predsednik Cukala je go¬ voril o zgodovini »Akademije slov. bogoslovcev", ki je bila vzbujena v življenje pomenljivega 1. 1848. Za nekaj časa je sicer zaspala, a se zato pozneje probudila tem krepkejša, odkar je do današnjega dne dobro vršila svoje zadače. Udeležba je bila vkljub slabemu vremena prav dobra. Gotovo je bilo zbranih v skromni dvorani nad 100 zunanjih gostov. Poleg mnogo- brojne duhovščine so bili častno zastopani gg. profesorji, uradniki, študujoča mladina in tudi precejšnje število kmetov, kar je posebno dobro znamenje. Ne — ni še propal Slovenec-korotanec. Zopet se je jel dvigati, kar nam dokazujejo raz¬ notera društva, ki so se ravnozdaj začela povsod ustanavljati in krepko gibati. Narodno-gospodarske novice. Naše skušnje v sadjereji. Pred nedavnim časom prišel je gosp. poto¬ valni učitelj na svojem potovanju tudi v neko pohorsko vas in predaval o sadjereji. Žal, da se je njegov prihod ie za dan poprej naznanil, da je tukajšnje ljudstvo prav malo vedelo zanj, ker j biva raztreseno narazen po hribih in gričih. Tako : se je predavanja udeležilo le malo poslušalcev, po čemur se morda sodi, da je naše ljudstvo malomarno za sadjerejo, kar pa ni res. Da sad- jereja tukaj ni razvita tako, kakor bi bilo želeti, tega ni toliko kriv naš kmet temuč druge raz¬ mere, katere bomo razjasnili obenem, ko si drznemo predavanje gosp. B nekoliko natančneje razmotrivati. Vobče je bilo predavanje, kar so poslušalci trdili, jako poučno, samo da se nam zdi za naše razmere preveč strogo in — enostransko. Vse krivde in napake, nezgode in slabosti sadjereje naj prevzame na svoj rovaš ubogi — kmet, ka kor da bi bil on v tej stroki že vse šole — katerih slovenskih pa še danes ne poznamo med nami! — dovršil in mu je zato ustanovljena gosposka že vse dobrote v polni meri od davna delila. — Žalibog, da je le nasprotno res, to vemo vsi. Gospod učitelj graja kakor ob skušnji svojih dovršenih, učencev, vse napake naših kmetov in njih prednikov, ne oziraje se na to, da so to večinoma le samouki, kateri so o umni sadje¬ reji šele sedaj slišali prvo besedo. Še bolj nego pouka pa jim še sedaj primanjkuje potrebnih sredstev in pomočkov, katerih oskrbeti je bil preslab naš kmet, zatorej je bilo njegovo delo¬ vanje v tej stroki seveda bolj površno in po¬ stransko. Da to dokažem, sežem kar po prvi točki, v kateri graja g, učitelj napako, da si naši kmetje, kadar sade drevesa, ne izbirajo boljše vrste, ka¬ tere donašajo. S tem je govornik zadel ravno v črno, meneč grajati našo sadjerejo, pa je in mora odleteti puščica nasprotno na dotično pristojno oblast, menimo namreč našo sl. kmetijsko družbo in zraven sodeležni deželni odbor Ona dva nam sedaj pošljeta učitelja, katerih dolžnost bi že davno bila, da bi v poskuševalnici ali pa v dež. drevesnici, od deželne blagajne vzdržani, presku¬ sili, katere vrste dreves so za naše kraje v res niči najboljše, da se priporočajo in razširjajo, nasprotno pa, katere se^ne izplačajo Onadva naj bi že davno skrbela za dobavo takih dreves našim kmetom, pa po ceni, kakršno zmore naš ubožni kmet, ne pa kakršna je ta na trgih, — kjer je vsled tega naš kmet prav gotovo naj- zadnji! Besede gospoda govornika nam namigavajo, da naj bi imel vsak kmet ali vsaj po več vkup dobro urejeno drevesnico. To se je tudi večinoma storilo, a ker se radi nevednosti in pomanjkanja časa mlado drevje ni moglo pravilno vzrejati, ni čuda, da vidimo po naših sadovnjakih večinoma drevje precej krivenčasto. Da ja to nasledek po¬ manjkanja vzgoje, drugače rečeno, pomanjkanje časa za to skrb od kmeta, lahko verjamemo. Takšno drevje naj vse poseka »in z njega drvmi naj si kmet zakuri za čaj", rekel je gosp. govor¬ nik. (Gosp. učitelj, to je vendar predebelo; rajše bi rekli za turšični močnik, ker čaja naš ubogi kmet skoraj ne pozna!) Ta nasvet gosp, učitelja radi ubogamo, ali le pod tem pogojem ako nam on preskrbi brezplačno lepega drevja, da našs slabo ž njim nadomestimo! Sicer pa mislimo, da je še čas to storiti, kadar se nam bodo drevesa že sušila in hirala, da jih porabimo za kurjavo. Tudi graja govornik pregosto nasadite v drevja, K temu treba nekaj pojasnila. Pri nas je navada okoiu poslopij, na bližnjem sadnem vrtu in ob kakem robu njive saditi drevje res precej gosto, to največ zato, ker najljubše sadje imamo vedno radi blizu, da se v jeseni ne krade toliko, kakor bi bilo kje v odročnem kraju. Tudi imamo pri vsaki hiši navadno sadni vrt, kjer se kosi po letu sveža trava kravam za priboljšek, da bolj molzejo. Ondi ne škodi, ako je drevje nekaj bolj gosto, samo da je pri¬ merno otrebljeno, da more solnce in zrak do njega. Kar pa se tiče drevja na travnikih, zlasti večjega drevja, n. p. oreh ali hruška, to pa je seveda že v mladosti treba posaditi tako, da ko doraste, da je še dosti prostora, da se more vzlic njegove sence še trava sušiti pod njim. To je naše mnenje v tej zadevJ (Konec prihodnjič.) Književnost in umetnost. (Mali vitez) Tega Sienkiewiczevega romana v slovenskem prevodu g. Podravskega smo rav¬ nokar prejeli 12. sešitek. Dobiva se pri založniku Kleinmayrju v Ljubljani sešitek po 40 v. (Potočnice), zbirka mješovitih sborova, glasbotvorio F. S Vilhar. Svezak I. Prijeli smo to zbirko mešanih zborov našega rojaka, cenje¬ nega skladatelja Vilharja, in jo kar najtopleje priporočamo našim pevskim zborom. Skladbe so prirejene za štiri glasove, sopran, alt, tenor in bas, vsak glas posebej v prav lični knjižici. Nekaj teh zborov je bilo prvotno prirejenih za moški zbor, kakor »Slovenac i Hrvat", »S Vele¬ bita klik se ori" itd. in bo gotovo našim pevo¬ vodjem prav ustreženo, da jih dobe sedaj prire¬ jene za mešan zbor. Daljše ocene nam ozki pro¬ stor našega lista ne dopušča, zato priobčujemo samo vsebino I zvezka »Potočnic": Na plit- vičkim jezerima; Dižimo zastavu; Proljetni zvuci; Bog i Hrvati; Romanca; Slovenac i Hrvat; Lju- bičica; S Velebita klik se ori; Golubiče siva; Oj ti lane; Hcvatska Hrvatom; Ja te ljubim; Za Hrvatsku; Karanfilu; Trgal rože sem rdeče; Rasti ružo. — Cena posameznim zvezkom »Po¬ točnic" je 1 K 60 v in jih ima v zalogi samo skladatelj F. S. Vilhar v Zagrebu. Politični pregled. (Državni zbor,) Polovica torkove seje se je porabila za interpelacije Interpelirali so štirje nemški poslanci zaradi treh nemških buršev, katerim so prošlo nedeljo Čehi v Pragi nekoliko hrbte premlatili, ker so j’h oni burši izzivali. 282 Nato je bil na dnevnem redu zakon o nedelj¬ skem počitku. Sprejel se je § 9. Predlagalo se je, da naj bo v mestih z nad 20 000 prebivalci dovoljeno samo štiriurno dopoldansko delo, drugod pa šesturno, Druga dva predloga sta bila za 34 urni, oziroma 24 urni nedeljski počitek. Končno je bil sprejet predlog poslanca grofa Szeptyckega, po katerem se dovoljuje štiriurno dopoldansko delo ob nedeljah in praznikih. Določba § 19. se torej glasi takole: „V trgovinskih obrtih je ne¬ deljsko delo dovoljeno kvečjemu 4 ure dopol¬ dne, Te ure pa določi deželna vlada, zaslišavši trgovsko in obrtniško zbornico, dotično občino, zadrugo in odbor trgovskih pomočnikov. Te ure se morajo razdeliti različno za razne trgovine, posamezne občine in občinske dele.“ (Kriza na Ogrskem.) Kar je moralo priti je prišlo. Že v nedeljo je podal Szell cesarju ostavko, ali molčal je previdno in povedal šele v torek v zbornični seji, da odstopi. Za nasled¬ nika imenujejo Štefana Tiszo. Szell je padel vsled obstrukcije opozicijonalnih strank proti brambeni predlogi. O Tiszi se govori, da ne bo umaknil brambene predloge, ampak da hoče na vsak način izvesti vse zahteve vojaške stranke. Ali bo to mogoče, o tem bo kmalu posvedočila najbližja prihodnjost. Bolj verjetno je pač, da bi sila, s katero bi hotel prihodnji ministrski pred¬ sednik zlomiti obstrukcijo, bila povod razpadu vladine stranke, ker bi Apponyi s svojimi pri¬ staši gotovo izstopil iz nje. Druga rešitev bi bila kompromis glede vojaške predloge, kar bi seveda pomenilo zmago obstrukcije, Edino prava rešitev bi bila razpust državnega zbora in nove volitve, za vse narode ogrske državne polovice enako pravične, česar se pa vsled znane madžarske nadutosti ni nadejati. S silo se opozicija ne bo dala ukrotiti (Dogodki na Hrvatskem) Vedno groznejše vesti prihajajo iz Hrvatskega, posebno pa iz Za gorja. Samo po zagorskih mestih je okrog 7000 vojakov, kateri so pa skoraj brez vse moči, kajti kmetje so se nekako po vojaško organizirali, in napadajo trumoma madžarska posestva. Prošlo soboto so napadli od štirih strani Vinico. Vojaštvo se je uprlo z nasajenimi bajoneti. Prišlo je do pravega boja. v katerem je vsled vojaške salve padlo mnogo kmetov. Število ranjenih in ubitih ni znano. Vest, da so bili v Varaždinu štirje kmetje ubiti in deset težko ranjenih, se uradno potrjuje, Oddelek kmetov je napadel grad nek¬ danjega ogrskega ministra za Hrvatsko Josipo vida, ki pa je srečno odnesel pete v Budimpešto. V zlatarski okolici so skoro vsem madžaronom posekali šume poškodovali polja in vinograde ter požgali zidanice. Po noči se čuje večkrat pokanje dinamita. Bana grozno jezi, da je plem. Halmer prestopil k opoziciji in zahteval, da se od njegovega gradu odstrani vojaštvo, posebno pa, da nameravajo prositi pl. Halmer, grofa Kul- merja, grof Bombelles in baron Vranicani avdi- jence pri cesarju. Iz Slavonije javljajo, da se tudi ondi pojavljajo vedno večje demonstracije proti banovi strahovladi. V torek je prišel tretji po¬ sebni vlak z madžarskim vojaštvom na slavon ska tla. Vojaštvo straži pošte in ne pusti nikakih podrobnejših vesti dalje. .Obzor" je bil v torek uradno obveščen, da ne sme toliko časa izhajati, dokler mu bo odgovorni urednik poslanec. Zato je dr. Derenčin odstopil od uredništva, katero je prevzel Crnkovič V sredo je bil sklican zemalj- ski sabor. Opozicija je sklenila najostrejšo akcijo proti banu. Vstopnice v sabor so se delile samo eno uro in dobili so jih samo — detektivi. Poro čila o saborski sednici še nimamo (Dogodki v Srbiji) Iz Belgrada je odpoto¬ vala po novega kralja deputacija 24 odličnih Srbov in trije častniki Peter Karadjordjevič je odgovoril na brzojavko ministrstva, ki mu je javilo izid volitve, prav prisrčno in izrazil svojo radost nad udanostjo srbskega naroda in armade ter zagotovil ministrstvu svojo posebno dobro¬ hotnost. Na narod je izdal oglas, v katerem se mu zahvaljuje za izvolitev in ga zagotavlja, da je vse pozabljeno, kar se je zgodilo zadnjih 40 let ia da ni gojil proti nobenemu svojemu na¬ sprotniku sovraštva. Včeraj je odpotoval iz Genfa preko Dunaja v Belgrad Inozemski, po¬ sebno italijanski listi napadajo srbski narod in tudi novega kralja na najnesramnejši način. Res je, da so dogodki v Belemgradu obžalovanja vredni in da zahteva pravica, da se storilci kaznujejo, ali zato pač ni treba celega naroda in njegovega novega kralja sramotiti na tak način, kakor to delajo v Italiji, v oni državi, katera je vzgojila različne Luchenije. Pravi vzrok tiči seveda le v tem, da niso Srbi izbrali svojim kraljem črnogorskega kneževiča Mirkota, ker bi potem morda tudi vedno lačna Italija vsled kraljevega svaštva pridobila nekoliko vpliva v Srbiji. Psi so lačni zato lajajo. — O napadu na Aleksandra in Drago se poroča še vedno kaj različno, ali prave resnice se le ne izve. Srbski časniki poročajo zelo kratko, kar pa tuji listi poročajo, je pa malo ali nič verjetno. V noči od 11. na 12. t. m. je bilo 12 oseb mrtvih in dve težko ranjeni. Drugo je pretirano. — Ruski car je prav prisrčno častital novemu kralju na iz¬ volitvi. V Črni gori so sprejeli vest o izvolitvi Karadjordjevič % z velikim navdušenjem. V torek je bila v beligrajski katedralki zahvalnica po¬ vodom izida kraljevske volitve. Metropolit je končal svoj govor z besedami: .Ne imenujmo nikdar več imen onih, ki so sramoto donesli našemu narodu. Oni so mrtvi, njihova imena so izginila in v tem je pomirjenje za bodočnost. Izjava.* Konzumno društvo v Leskovcu res ne stoji na tistem stepenu, na katerem bi imelo stati, kakor je .Štajerc" omenil v svojem zadnjem listu. Kdo društvo nadzoruje, se mi zdi, da .Štajerc" ne ve! Bodi mu torej povedano, da ga vodi roka, ki trgovino bolj razume, kakor „Štajerc“ svoj posel! — Društvo vojeno skozi tri leta z ženskimi znan¬ stvi ne more drugače stati' Za kmetske izgube naj se pa .Štajerc" ne briga, ker tisti razcapani njegovi pristaši, pa naj že bo kdorkoli, ne bodo imeli pri celi stvari nikake izgube. Odkod neki? Trgovina ima danes težko stališče, torej bi bilo dobro, da se trgovine nevešči kmetje, žup¬ niki in učitelji itd. v njo ne mešajo; saj je iz- vežbanih trgovcev dovolj! .Štajerc" pa o takih stvareh ježih za zobe! LESKOVEC, 14. junija 1903. Konzumno društvo. * Za vsebino tega spisa odgovarja uredništvo le toliko, kolikor določa zakon. (267) Poslano. Z ozirom na poslano akademičnega društva Save“. priobčeno v .Slov. Narodu dne 10. j u . nija 1903. št 132 izjavlja podpisani odbor v pojasnilo sledeče: Akad. društvo .Slovenija" je nameravalo pri- rediti komerz na čast odposlanstvu sl.občinsk. sveta ljubljanskega v zadevi slovenskega vseučilišča Ker smatra .Slovenila" vseučiliščno vprašanje emi- nentno vseslovenskim vprašanjem, je sklenila, da vabi na omenjeni komerz vsa dunajska slovenska in slovanska akademična društva. „Sava“ pa je izjavila, da v tem elučaiu ne pride na komerz, ker zavzemajo .svobodomiselni akade¬ miki" to princip jelno stališče, da se ne udeleže nobene priredbe in naj si je tudi obče narodna, če je na njo vabljena oficijelno tudi klerikalna .Danica". Zato je sklenil odbor .Slovenije", da omogoči za ta komerz prisostvovanje tudi članom .Save", da ne vabi nanj n ti .Save" niti .Da¬ nice" oficijelno, ampak sploh slovenske akade¬ mike. .Slovenija" je hotela na ta način omogočiti udeležbo vsem slovenskim akademikom. Za odbor: Rado Jereb, predsednik. Mihalič, tajnik. (265) 3-1 Naprodaj je lepa hiša na Spodnjem Štajarskem, ob glavni cesti, blizu župne cerkve O s trgovino mešanega blaga O in vso trgovsko opravo po jako ugodnimi pogoji za 1200 gld. Na¬ slov pove upravništvo .Domovine". Ker se nameravam preseliti v drug kraj, prodana svoje posestvo “^1 v enem najlepših krajev Savinjske doline. Posestvo obstoji iz več mladih hmeljnikov, vinograda, Sadovnikov, njiv, travnikov in malega parka. Velika hiša s krasnimi stanovanji, najlepšim razgledom po Savinjski dolini in z veliko, cvetočo trgovino s 60 000—70 000 kron letnega prometa. Poleg so gospodarska poslopja, vsa v najboljšem stanu. Natančni pogoji pismeno Naslov pod šifro ,,E. M. O.", poste restante Celje. (257) 3—l V pivovarni ŽALEC (266) dobijo se vsaki dan 2-1 sveži treberji a Stanje hranilnih vlog »7 milijonov K. Rezervni zaklad nad 500 000 K. | Mestna hranilnica ljubljanska 1 na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h ka¬ pitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4»/*•/„ na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izpo¬ sojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa zeli dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/ 0 izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Najboljše vrste grumi za cepljenje vinskih trt se dobi v trgovini Dragotin Hribarja v Celiu - ju. 283 NA ZNANI LO! Podpisana s tem slavnemu p. n, občinstvu in gospodom popotnikom najuljudneje naznanja, da je s 1 junijem t. 1 prevzela znani hitel ,l< jagnjetu' v ZAGREBU, na vogalu Nikolideve in Gajeve ulice, ki je popolnoma prenovljen ter ima sobe z najprimernejšim komfortom. Za dosedanjo naklonjenost in obisk v hotelu ,Liebald' se lepo zahvaljujem in obenem obljub¬ ljam, v sedanjem hotelu z izvrstno kuhinjo, naj¬ boljšim vinom ter budjeviškim pivom po zmerni ceni in najtočnejši postrežbi cenjenim gostom ustrezati. Z velesp o što vanjem udana (264) 5-1 Doljan prej hotel ,Ziebald‘. Hgtiiii 11111111 iiip se pod ugodnimi pogoji prevzame ali kupi, bodisi v mestu ali kakem večjem kraju na deželi. — Ponudbe je pošiljati na upravništvo (249) 2—2 »Domovine* v Celju. 500—600 kron plača se za preskrbljenje črez 60 let sta¬ rega moža. Ponudbe notarju Bašu v (254) 2-2 CeljU. Solicitatorja izurjenega sprejme 1 . julija dr. R». Pipuš (255) 2-2 v Mariboru Za vinogradnike! Mihael Altziebler v Celju priporoča svoje preskušeno patentirano škropilno sred¬ stvo proti vsem trtnim škodljivcem vsakemu vinograd¬ niku. Steklenica stane 70 vinarjev; priznalna pisma vinogradnikov, ki že 3—5 let z uspehom uporabljajo to (246) 3—3 sredstvo, so na vpogled. var vivar w w TTiTlTlT 111:11111 ■ I ■ 111111111111111 m