2/2022 letnik CXXIV 54 OBVESTILA ČZS ciljem EU, da se do leta 2030 posadijo tri milijarde dreves in se tako močno prispeva k načrtovanemu znižanju emisij toplogrednih plinov v EU ter podnebni nevtralnosti Evrope. Največ pozornosti v našem slovenskem paviljonu je zagotovo deležna največja slovenska avtohtona čebela na svetu – kranjska sivka, ki v 90 % morfološko ustreza pravi čebeli. Čebela v Dubaju je replika 3D-kranjice, ki je sicer ob poslopju Čebelarske zveze Slovenije na Lukovici. Za to priložnost pa je nastal tudi nov promocijski film v slovenskem in angleškem jeziku. Ponovno smo dokazali, da Slovenija, kranjska čebela in slovensko čebelarstvo na svetovnem zemljevidu zavzemajo pomembno mesto! Petra Peunik Okorn, Hiša kranjske čebele, dr. Peter Kozmus, ČZS, Aleš Bozovičar, ČZS Ob obletnici tega dogodka je Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, skupaj z Občino Ivančna Gorica 20. decembra 2021 v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori organizirala okroglo mizo na temo: Obletnica razglasitve svetovnega dneva čebel – rezultati in izzivi. Prva podelitev nagrade zlata čebela in obletnica razglasitve svetovnega dneva čebel Sodelovali so vodilni predstavniki z različnih področij: dr. Jože Podgoršek, minister MKGP, mag. Dejan Židan, poslanec DZ in bivši minister MKGP, Franc Breznik, poslanec DZ, Dušan Strnad, župan Občine Ivančna Gorica, Leopold Pogačar, župan Občine Žirovnica, mag. Snežana Foto: Petra Peunik Okorn Foto: Gašper Stopar Podelitev nagrade zlata čebela 2/2022 letnik CXXIV 55 OBVESTILA ČZS Popovič, vodja službe za EU-koordinacijo in mednarodne zadeve pri MKGP, dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondie, ter Boštjan Noč, predsednik ČZS. Spomnili so na prehojeno pot, ki je privedla do razglasitve svetovnega dneva čebel, ozrli pa so se tudi v prihodnost in poudarili potencial, ki ga predstavlja svetovni dan čebel. Okrogli mizi je sledila prva podelitev nagrade zlata čebela, ki je najvišja državna nagrada na področju zaščite ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. Prvi prejemnik zlate čebele je Argentinec, prof. dr. Lucas Alejandro Garibaldi, mednarodno priznani znanstvenik, ki pomembno prispeva h krepitvi zavedanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev na svetovni ravni. »Kot znanstvenik se je osredotočil na opraševalce in njihove prispevke k blaginji ljudi, področje, ki je še vedno premalo raziskano. Njegove dolgoletne raziskave se osredotočajo na opraševalce, agroekologijo, biotsko Foto: Gašper Stopar Foto: Gašper Stopar Nagrada zlata čebela Na natečaju strokovne in promocijske čebelarske literature pri ČZS, izdane v Sloveniji v letih 2019 in 2020, je bila izbrana Knjiga o čebelah švicarskega mladinskega avtorja Jakoba Streita, ki je izšla leta 2019 pri Mohorjevi družbi v prevodu Alenke Novak. Komisija je ugotovila in utemeljila svojo odločitev o pomembnosti publikacije, ki je namenjena predvsem podmladku, saj tovrstne literature, ki si prizadeva tako za leposlovne kot tudi strokovne cilje, primanjkuje. Gre za dinamično dialoško pripoved, primerno za otroke prve in druge triade OŠ, pa tudi za odrasle. Avtor v izbranem jeziku poljudno prikazuje povezanost z naravo, kulturno in čebelarsko dediščino in izročilo ter najmlajšim približa čebelarske vsebine. Knjiga o čebelah švicarskega mladinskega avtorja Jakoba Streita Jakob Streit (1910–2009) je bil eden od petih otrok urarja, malega kmeta in čebelarja v švicarski vasici Spiez na levem bregu Thunskega jezera v kantonu Bern, kjer je tudi pokopan. Obiskoval je učiteljišče in poučeval v več krajih kot ljudskošolski učitelj. Deloval je tudi kot režiser nekaj amaterskih gledaliških skupin ter kot organist in pevovodja, kar vse kaže na njegovo vsestransko nadarjenost. Ves čas pa je tudi čebelaril, kot pomočnik očetu, pa tudi samostojno. Pisanju se je posvetil predvsem po upokojitvi in je znotraj opusa nemške mladinske in otroške literature prepoznaven avtor, čigar fokus literarnega ustvarjanja so zgodbe o živalih, pravljice, basni in legende ter biblične zgodbe. raznovrstnost in prispevek narave k ljudem,« je razglasitev zmagovalca v Višnji Gori pospremil kmetijski minister Jože Podgoršek. Prejemnik prve zlate čebele Garibaldi je ob tem izrazil veselje, da mu je nagrado podelila Slovenija, država z močno čebelarsko tradicijo in znanjem. »Epidemija nam je pokazala, da uničujemo okolje, ne samo za čebele, ampak tudi zase. Planet lahko še vedno rešimo, a delati moramo kot čebele, neutrudno vsak dan in v ekipi, za skupnost, ne samo zase,« je po spletni povezavi dejal Garibaldi. Nagrado – skulpturo, ki je delo Urha Wiegeleja in ki predstavlja parafrazo čebeljega življenja, njenega vsakokratnega izleta in vrnitve v panj – je v Garibaldijevem imenu iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prevzel predstavnik argentinskega veleposlaništva. Na mednarodni javni razpis za nagrado je sicer prispelo 21 vlog s 17 kandidati iz 11 držav, pri čemer so bili dejavnosti in projekti, s katerimi so se kandidati potegovali za nagrado, izredno raznoliki – od čisto praktičnih izdelkov in študijskih programov do življenjskih del. Odbor je izbral štiri nominirance, ki po njihovih merilih najbolje promovirajo čebele in druge opraševalce. Med njimi so bili poleg Garibaldija še Nadine Schuller iz Avstrije, Čebelarska zveza Slovenije in podjetje A1 Slovenija. Ti so prejeli spominsko plaketo v spomin na prvi izbor zlate čebele. Povzel in priredil MB Vir: www.rtvslo.si. Prof. dr . Lucas Alejandro Garibaldi, prvi prejemnik zlate čebele