Rdeče jabolko. Ponatis iz knjige Gabriel Scott: Mala trojka, ki je v prevodu lvana Vouka in opremljena z iUistracijamJ Milka Batnbiča izšla v založbi Jugoslovanske knji- garne r LjubJjani (Mladinsko knjižnica). Po 8vojem porazu je Paater začasno opustil misel na lnaščevanje nad Svenom. Uvidel je, da Še dolgo ne bo tako močan, da bi se mogel meriti z njim. Toda sam pri sebi je prisegel, da ga nc pozabi. Že pride dan, ko poTleče na dan svoj kij, in Sven se bo tedaj uveril, da ne gre za šalo. Na kij moFu nasaditi še ostra šila, da bo videti kakor kakšen kaktus. >No, Orlova glava in Rdeči pas, ali sta uverjena, da bo to pomagalo?« Žolti Panter ju je grozeče pogledal in obračal oči. Orlova glava in Rdeci pas sta prav dobro vedela, da roorata odgovoriti z >dadac Panter je sedel v drvarnici in jima prirezoval puscice. »Ali mislita, da bom čez leto dni dovolj močaii?« Orlova glava in RdeČi pas Bta ga pogledala nekoliko v zadregi. »Ne smeta pozabiti, da se je stvar zadnjič tako slabo koncala po krivdi Rdečega pasu. Rdeči paa me je izdal, Sven. je postal pozoren, sicer ni izkljuČeno, da bi ga bil premagal. Izvrstno sem meril, naravnost v sredo čela, in vidva vesta, da Paiiter vselej pogodi.< 66 Rdeci pas se je zavedal krivde. >Ali ne vesta več, kako je Panter zadel lakrat kozla v čelo in to na razdaljo sto korakov? Tedaj pa sem imel kij iz brezovega lesa 8 krompirjem na koncu. Kar razpočil se je, ko sem zadel kozla. Ali ne veste več, kako sem vrgel v kaplana lesniko, ko je šel v cerkev? Zadel sem ga v cilinder, da je nastala velika luknja v njem, in oče mu je moral celo placati deset kron, da si je kupil novega?« Seveda Orlova glava in Rdeči pas sta ee tega dobro /if~^\— sporainjala. Spominjala pa A\ /*ATa^. ^^^s/ ////\^/'* sta se tudi, da je oee ti- ¦^'•r__¦ f^ff^šShs^^^&s A flHi^-— stega večera Panterja stra- ""^-v^N VJ^V^VS^^^litA^lluSk hovito nabiisal. Toda o tem *š<^Ž}^ G^U^\A^ilHSW ei nista upala ziniti. >^^^- ^ST^MŠHKam Tl Panter je našteval Se ^p^=^^ ^rBvFfl l) / druge svoje junaške čine, //L'' , ffiW|«P* i) |/ ker je hotel, da ga obču- X /P^^^^\^if š VjŠ^ dujeta in se ga bojita. Pred /^^^^^/^Z^i^^ ¦mI Pf ^w kratkim je doživel hud /' '^/J^~^^\IS'' i\ [) Jjf f*jf poraz, zato je bilo mogoče, y^^^^^?^^^ \|/ Vi^^^^ da je njegov uglcd neko- /^/ ^r^^^ 1 tJI/J/^^ f liko padel. Vsekakor mu ni ^^^^ ^/ n /f\ [^* j/ moglo škodovati( če jima f^ ^ ^C^Sr^ ufv^^ * obudi spomin na nekatere _-*^y ^^^ Jf f ^v^ji/ svoje junaŠke čine. L^ 4? C~*\ ^ j^^^jff »Ali se ne vesta, kako /C /? \^S ^ s me je hudi, črni kozel od / M/f /^Sfe^V ^/ -*f? zadaj sunil? Kje sta bila Jjf Y L gf' rfr jp» tedaj RdeČi pas in Orlova Afid f\ ^^ n f *~_ glava? Ubrala sta pot pod /r f^^^^L I ' 1?^**^~ noge in me pustila sra- V i^K^Kk! /*0P**' ^ JC—* motno na cedilu, dasi sta ^Hk^ tS (V. bila v dveh, jaz pa sam. In V^_^ ^^^HbV }S s^cs* kaj sem tedaj napravil? ^^f^^FfJL //%& Kaj? Samo na hrbet sem \ ^f-\ __S*J ^ / f legel, akrčil kolena k sebi \^^\^ ^rV' ^—^i in prožil kozlu podplate, >^^^^5fefc*^--^^^»-—— uU«-—^^ naj jili trka po mili volji. /fflJ&iL%^LZ^^-^^^- K In vsakikrat sem se pre- mfy^P^^^^^^^ kucnil Čez glavo in zdrknil ^^"^^^»--^ nazadnje v jarek, iz kate-rega me je potegnila dekla. Ali pa 6em ves čas boja Ie enkrat ziuil, kaj?< Orlova glava in Rdeči pas sta z mrmranjem izrazila svoje občudo-vanje. Dobro sta se še spominjala, vsake podrobnosti sta se spominjala, zlasti obraza Žoltega Panierja, ki je bil od strahu bled kakor gmrt. >AU še vesta, kako sem se v skednju ruval s škratom?c Panter se je dobro zavedal, da se zdaj laže. Toda zgodba o škratu je bila tako zape-Ijiva, tudi je hotel, da ga prijaielja občudujeia. >Ali še ne vesta, kako je škrat zavpil? Kar za goltanec sem ga prijel in ga skoraj zadušil. In škrat je vendar nevarnejsi od Svena. — Pa da bi Svena ne zmogel? Vedita, da je moj kij zdaj nasajen z dolgimi ostrimi iglami.c 67 Videti je bilo, da ju. je prepriča). Zgotlba o škratu je napravila nanju globok vtis in Pauter je poskrbel, da je iie pozabita. Zakaj ta zgodba je iiastaia že zadnjo pomlad. Nekega večera jima je pripovedoval, da je videl škrata, in 2vabil ju je k skednju. Sam je šel notri, štorkljal po gumuu ter vpil in zmerjal, kakor da se z nekom. bojuje. Seveda sta Orlova glava ia Rdeči pas aekoliko podvoraila, ali je bil zares v skednju pravi Škrtit, zakaj dozdevalo se jima je, da sta slišala ves čas samo Panterjev glas. PušČice fio bile izgotovoljenc in tedaj so sli vsi irije na ueko njivor kjer so se urili v streljanju. Polagoma pa je Panterju ininila jeza na Svena. Končno je docela pokopal bojno sekiro, izkopal je pravo iuknjo zunaj na njivi ter položil vanjo svojo inalo leseno sekiro; tam naj leži, dokler zopet ne izbruhnejo sovražnosti. Trije prijatelji so imeli ^daj druga, ne-bojevitn opravila. Lovili bo v potoku ribice, spusčali v vodo parnike iz dreveaue skorje, hodili s hoduljanii in ribarili kakor odrasli, ko sia oče in mati legla k popoldanskemu pocitku. Nato so jDriŠIc velike počitnice. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je spremenilo mirni potek dogodkov. Pri Danijelu na gori se je nenadoma pojavil neki deček iz sirotiŠnice. Še za palec ni bil višji od Panterja in \endar je nosil dalge hlace in imel pod jopičem telovnik, medtem ko so drugi deČki imeli samo kamižolo z gurabi. Razen tega je pijuval prav iako rjavo kakor Sven, ko je sel v uedeljo v cerkev. Orlov« glava in Rdeči pas sta prva prinesla Panterju to novico. Bila sta zgoraj pri Danijelu in ga prosila, naj jima iztese čoln, ki bodi večji, kakor ga zna Pajitcr narediti, je acprevidno izklepelal Orlova glava. In tedaj sta ga videla. Prišel je iz mesta in ostane tu vse pociinice. Strašno mrk in inocan jo videti. Dvoniila sta. da bi ga Panter zroogel. Kaj takega Panter ni mogel prenesti, On da ne zmore takega sirotnika, paglavca, ki žveČi stadki les? Panter je vtaknil nož v tulec in takoj vstal s siopnice, na kateri je sedel in tezal čolne iz drevesne skorje. >Ali sta že pozabila na kozla in gkratal« je Tzkliknil, *aK pa mislita, da nisem dovolj močen, kaj?c O tem nista dvomila. Vendar pa sta bila mnenja, da je sirotnik gotovo močnejsi, ker ima dvakrat tolikšne pesti od Panterja. ^Pest ne odloca,« je odgovoril Panier. >Glavjio je, v kakšni roki tiči pest. Če pa dvomita, grem takoj tja. Videla bosia, kdo je močnejši?« Prav, Orlova glava in Rdeči pas sta bila takoj za io in tako so se napotili vsi trije k Daiiijelu na gori. Tam so legli za grm in prežali. V snegu. 68