I Leto XII. I [ Štev. 32 | TELEFON: UREDNIŠTVA 23.67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN U.409 Maribor, četrtek 9. februarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po poiti 10.— Jin, dostavljen na dom 12.— din. tujina 25.— din Cena 1 1 din 1 — | Soanija Dred odločitvijo Edini dejanski gospodar še preostale republikanske Špani e je general Miaja, ki se bo sam odločil za kapitulacijo ali nadal n i boj — Ogromen naval republikanskih čet v Francijo — Angleški in francoski pogoj za priznanje Franca — Francovi pogoii za mir PARIZ, 9. februarja. Umik republikanske vojske iz Katalonije, ki se vrši že nekaj dni, bo v kratkem končan in čete generala Franca bodb ^otem stale na špansko-francoskl meji vzdolž vseh Pirenejev, od Atlantskega oceana do Sredozemskega morja. S tem bo bojišče v Kataloniji dokončno likvidirano. Ostalo bo »amo še bojišče v osrednji Španiji, med Madridom, Valenci jo in Cartageno. — Španska republikanska vlada se še ni dokončno odločila niti za nadaljevanje bojev niti za kapitulacijo. Mnenja v vladi so deljena. Dočim je del članov za kapitulacijo in jo zagovarja s tem, da ni nobenih izgledov več za zmago, vztraja drugi del trdovratno pri zahtevi po odporu do zadnjega. Zdi pa se, da odločitev o tem vprašanju sploh ni več v rokah vlade, ampak poveljnika Madrida generala Viiaje, ki je edini gospodar še preostale republikanske Španije. Po zanesljivih informacijah general Miaja ne misli na kapitulacijo, ampak namerava nadaljevati Joj na svojo roko, eventualno tudi proti volji vlade. otok Minorco, ki je edini od Balearskih otokov še v posesti republikancev. Poročilo zagotavlja, da se bodo za to zasedbo uporabile izključno le španske če- te. Ker se je prvotno govorilo, da bodo POSVETOVANJE V MADRIDU. SARAGOSA, 9. febr. Avala. Kakor po-pčajo iz Madrida, je poklical general iiaja vse poveljnike frontnih odsekov prednje Španije na posvetovanje v Ma-jrid, ki naj ustvari jasno podobo o po-ožaju, ki je nastal v republikanskem deli po zasedbi Katalonije po četah genera-a Franca. Kakor se iz poučenega vira zatrjuje, se je že velik de! teh poveljnikov z ozirom na sedanji brezupni položaj republikanske vojske izrekel za opustitev nadaljnjega odpora in podreditev generalu Francu. PRED PREHODOM ZADNJIH ČET. PERPIGNAN, 9. febr. Francove nacionalistične čete so se včeraj v višini Pic Gerbe približale francoski meji na 16 km. Oba španska republikanska armadna zbora sta pa dosegla že francosko mejo in pričela tekom noči pri Le Perthus in Pic Cerbi prestopati na francoska tla. Obe armadi štejeta 270.000 mož. Do včeraj je.prešlo francosko mejo razen tega že 175.000 ljudi, predvsem žensk, starcev in otrok ter okoli 30.000 vojakov. Že zvečer so pričeli prihajati prvi motori-1 *lrani oddelki, tako da sta se valili kar dve reki vštric: ena ljudi in druga mo- _ tornih vozli. Orožje je najrazličnejšega ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER BO OBISKAL BERLIN 28. T. M TOLMA-'zvora, ruskega, francoskega, italijanske- čENJE NEMŠKIH OBVEZNOSTI GLEDE VOJNE POMOČI ITALIII sta itd. Vmes je bilo tud! veliko živine, ki! ... so io ljudje odgnali s seboj. Živina beži | BERUN. 9- febr,ua:ia- K« je za 30. ja-‘udl sama če/. mejo, a jo mobilna garda ,»«**,aP“v.t?ani ob sk 'tal.janskega zu- otok zasedli Italijani, kar bi mednarodni položaj silno kompliciralo, je vzbudilo to Francovo zagotovilo v Londonu veliko zadovoljstvo. Ladjevje z 1P.000 vojaki za zasedbo je že pripravljeno v Barceloni in otok je že popolnoma blokiram General Franco bo skušal dobiti otok v svoje roke brez prelivanja krvi. »Dally Tele-graph« piše celo o možnosti, da bi Anglija dala Francu na razpolago bojno ladjo, ki naj bi prepeljala na otok odposlanca burgoške vlade na pogajanja o predaji. OKOLI ITALIJANSKIH PROSTOVOLJCEV. Nekateri tukajšnji listi poročajo, da je italijanski zunanji minister grol Ciano sprejel angleškega veleposlanika lorda Pertha v Rimu in mu zagotovil, da se italijanska politika ni v ničemer spremenila od obiska Chamberlaina in Haliiaxa in da bo Italija takoj po zmagi generala Franca izpolnila svojo obljubo In odpoklicala iz Španije svoje prostovoljce. Rimski dopisnik »Daily Maila« pa poroča, da je dal general Franco angleški vladi zagotovila, da se Španija ne bo vezala s politiko drugih sil, da se špansko-iran-coska meja ne bo utrdila in da Španija v bližini te meje tudi ne bo imela nobenih letalskih oporišč ali sploh letališč. »Daiiy Telegraph« piše, da bo general Franco takoj po dokončni zmagi obnovil monarhijo. Francija in Anglija pa bosta de iure priznali Francovo vlado, vendar šele tedaj, ko bodo Španijo zapustili vsi italijanski prostovoljci. S priznanjem generala Franca se bo ustvarila ugodnejša in prijateljska atmosfera v Sredozemlju. V tem oziru so v teku živahna pogajanja med Londonom in Parizom. POGOJI ZA MIR. RIM, 9. febr. »Glornale d' Italia« poroča, da vlada generala Franca ne more sprejeti nobenega posredovalnega predloga za premirje in mir z republikanci, katerega namen bi bil oslabiti njegovo zmago. Francovi pogoji za mir so: 1. demobilizacija in razpustitev republikanske vojske, ki je prešla v Francijo; 2. odstop in razpustitev republikanske vlade, ki je zdaj tudi v Franciji; 3. popolna politična kapitulacija republikancev v Španiji in Izven nje; 4. vrnitev nacionalistični vladi vsega zlata državne banke, kakor tudi vseh umetnin in dragotin. Dokler ne bodo izoolnjeni vsi-ti pogoji, zmaga generala Franca ne bo popolna. Zapiski C*anovo potovanje v Berlin °dganja, ker že itak primanjkuje krme. SEJA REPUBLIKANSKE VLADE. V Le Perthusu teče meja med Franco in Španijo po sredi ceste. V hiši št. 22 na španski strani ceste zaseda španska republikanska vlada pelrmanentno pod Predsedstvom dr. Negrina in ob navzočnosti zunanjega ministra del Vayo. Hišo 8*raži 6 španskih republikanskih karabinjerjev. Pred hišo se pa zbirajo ljudje in nestrpno čakajo na nadaljnje odločitve. Vmes prihajajo in odhajajo diplomati, kurji. odposlanci Vse pa pričakuje prihod J®eh španskih republikanskih armad. Včeraj se je odločilo samo 3000 vojakov odhod v Francovo Španijo. Medtem h pa izvedelo, da je v Flguerasu zletel v zrak grad, v katerem so do zadnje-zasedali cortcsi (parlament). Ekspio-jo b?Ia tako silna, da se je slišala 30 kilometrov daleč. Včeraj je bila med obe-mn španskima vladama dosežena tudi za-jjcnjava političnih krivcev. Na poti iz Barcelone je 20?'0 oo’!-?čnih kaznjencev, kjvrr-v, c,e bodo pridružili Še drif"i iz se-vfr-o, katalonskih mest, ki so bili ujet-pik! Francovih čet. Izpuščen! bodo v FraneMo. PRED ZASEDBO MINORCE. LONDON. 9 febr. General Franco je nanjega ministra grofa Ciana v Berlinu bil odgoden, je določen sedaj njegov prihod na torek 28. t. m. Grof Ciano bo prišel v Berlin, da se pogovori z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in Hitlerjem o vseh aktualnih mednarodnopolitičnih zadevah. Glavni predmet razgovorov pa bodo: 1. italijanske zahteve nasproti Franciji v zvezi s splošno raz- pravo o Sredozemlju; 2. nemške kolonialne zahteve. Ciano bo zahteval tudi podrobno obrazložitev smisla in obsega Hitlerjeve izjave z dne 30. januarja glede nemške pomoči Italiji v primeru vojne. V dobro informiranih nemških krogih trdijo, da ta obljuba ne velja samo za primer, ako bo Italija napadena s strani druge države, ampak tudi za primer, ako bi bila Italiji »vsiljena vojna s strani demokratskih velesil.« Italija ni iznenadena »GIORNALE D’ IT ALI A« TRDI, DA V ITALIJI .NIHČE NIKOLI NI DVOMIL, DA BO ANGLIJA V PRIMERU VOJNE NA STRANI FRANCIJE. RIM, 9. februarja. Na vesti svetovnega liska, da je Chamberlainova izjava o obrambi Francije s strani Velike Britanije v primeru vojne izzvala v Italiji vznemirjenje, odgovarja .,Gior-nale d’ Italia“, da nihče v Italiji ni nikoli dvomil o lem, da bo Velika Britanija stala v takem primeru na sl rani Francije. Spomini na položaj za časa abesinske vojne še niso pozabljeni. Politika bloka totalitarnih držav je dejansko le odgovor na poli-liko bloka netolitnrnih držav. V Italiji bi radi vedeli samo to, ali vztraja ingleŠka vlada uporno ob strani Fran ^bvesiil angleško vlado, da bo zasedel lcije proti Italiji in Nemčiji tudi glede njunih naravnih zahtev. Ako je tako, potem je to popolnoma v nasprotju s Chamberlainovo politiko, katero je v zadnjem času vodil v interesu miru. Ako Anglija io politiko opusti, bo napočila za mirovna prizadevanja nevarna preizkušnja. HITLER BO ZOPET GOVORIL. BERLIN, 9. febr. Dne 14. t. m. bo v Kielu splovljena v morje prva nemška 35.000-tonska bojna ladja, in sicer ob navzočnosti Adolfa Hitlerja, ki bo imel ob tej priliki pomemben govor. Ladja je opremljena z 8 velikimi in 12 srednjeve-likimi topovi. Sir Samuel Hoare John Gurney, s plemenitaškira imenom Hoare, je angleški notranji minister. Rojen je bil dne 24. febr. 1880. Pravne študije je končal v Har* rowu in Oxfor-du, postal nato tajnik ministrstva za kolonije, državni tajnik za letalstvo, minister za letalstvo, minister za Indijo, 1935 zunanji minister 1. 1937. notranji minister. Ves čas je imel različne važne diplomatske misije, znan pa je tudi kot prvi civilni pilot, ki je 1. 1927. preletel progo London—Indija. Odlikovan je tudi s češko-slovaškim vojnim križem. Kot študent je bil v oxford-ski teniški reprezentanci ter je sedaj predsednik angleške teniške zveze. L. 1935. je postal znan s svojim načrtom o delitvi Abesinije, sedaj pa ima kot notranji minister dovolj posla s preganjanjem irskih teroristov, ki uprizarjajo vsevprek po Angliji bombne atentate. Nesoglasia med Rimom In Berlinom »News Chronicle« poroča iz Berlina, da so se med Italijo in Nemčijo pojavila nesoglasja glede italijanskih zahtev proti Franciji. WilhelmstraBe ni pripravljena podpirati italijanskih teženj brez vsakršnih pridržkov. Palazzo Venezla namreč zahteva, da bi Francija odstopila Italiji ves Tunis, analogično kakor je Nemčija dobila celotno sudetsko ozemlje. Nasproti temu pa WilhelmstraBe zastopa nazor, da se mora Italija za sedanjih okoliščin zadovoljiti z zboljšanjem položaja in pravic italijanskega prebivalstva v Tunisu, prav tako kakor je zahteval Henlein pravice s karlovarskimi točkami. Kolikor gre za, Korziko, je WilhelmstraBe mnenja, da se mora Mussolini zadovoljiti z demilitarizacijo otoka in likvidacijo vojaškega pristanišča v Ajacciu. V tej zvezi ie zanimivo, da je po poročilu »Dai!y Tel.« propadel Bonnetov poizkus, doseči pomirje-nje z Italijo na podlagi sporazuma, po katerem bi ne prišlo do teritorialnih sprememb. San Domingo ni na prodaj Glede na vesti v delu evropskega časopisja, ki so trdile, da prezident dominikanske republike San Domingo Trujillo namerava odpotovati v Nemčijo, kjer bi se pogajal z nemško vlado o prodaji dela republikanskega ozemlja Nemčiji, je izjavil poslanik republike San Domingo v Washingtonu, da so te vesti popolnoma neosnovane. Nemški bogoslovci ne smejo študirati v Švici Na evangeljski bogoslovni fakulteti ba-zelske univerze predava prof. K. Barth, čigar predavanja so ostro naperjena proti sedanjemu režimu v Nemčiji. Ker kljub nemškemu protestu ni spremenil tona svojih predavanj, je izdal nemški minister Kerrl v sporazumu z vodstvom nemške evangelske cerkve odlok, s katerim prepoveduje nemškim bogoslovcem študirati na bazelski univerzi. Odlok pa izrecno pravi, da velja samo dotlej, dokler predava na tamošnji univerzi prof. Barth. Calais — Bagdad Letošnje poletje bo uresničen velik, že dolgo napovedan načrt neposredne železniške zveze Calais - Bagdad. Projekt te zveze je bil izdelan že pred 50. leti, toda vedno je bilo toliko zaprek, da je ostal neizvedljiv. V zadnjih letih so vzdrževali zvqzo med mesti v Aziji, kjer ni bilo železnice, avtobusi in letala. M a r i 'b o r, 9. februarja. Veliki govori, ki smo jih čuli v zadnjih desetih dneh, so nekoliko, a ne mnogo spremenili evropsko situacijo. Evropske' težave so se od novembra šem koncentrirale v Sredozemlju; napetost, ki danes najbolj teži evropski kontinent, je nastala radi italijanskih zahtev. Prva dva meseca po Monakovem tega niso pričakovali; takrat je obetal največje težave nemški sunek na vzhod.Oktobra in novembra je pač bilo težko predvidevati, da se Hitler v velikem govoru, ki ga je imel 30. januarja, ne bo dotikal Rusije, da bo mesto krilatice o judovskem marksizmu uporabljal češče krilatico o judovskem kapitalizmu. Te spremembe ne pojasnjujejo dejstvo, da je Nem--ija poslala v Rusijo k sklepanju trgovinske pogodbe izredno številno delegacijo. Hitlerjev govor je v prvi vrsti veliki zagovor nemške zahteve po kolonijah; nemške kot italijanske zahteve tičejo v prvi vrsti Anglijo in Francijo. In kar je bistveno, Nemčija se z Italijo povsem solidarizira. »Naj nihče ne bo v zmoti o odločitvi narodnosocialistične Nemčije napram tej prijateljici. Le prednost za mir pomeni ta sigurnost, da bo danes vojna proti Italiji, kakršni koli naj bodo njeni vzroki, poklicala Nemčijo ob stran svoje prijateljice.« Te izredno previdne besede dopuščajo mnogo sklepov; one n. ■>r. dopuščajo obljubo nemške pomoči Italiji samo za slučaj, da bo Italija napadena. Italijansko časopisje se je seveda podvizalo, da takšne sklepe prepreči. Tudi napad je samo obramba, obramba o pravem časti, smo brali v italijanskih časopisih. Vtis, ki ga je vzbudil Hitlerjev govor v oficielnih krogih v Londonu in Parizu, je pač najbolj označil Chamberlain v zunanjepolitični debati v spodnji zbornici, ko je rekel; »Sicer še nisem utegnil 'očno preštudirati vsakega stavka kan-celarievega govora, a nimam vtisa, da bi bil to govor politika, ki se pripravlja na vojno.« Bomba na Hitlerjev govor je prišla iz VVashingtona. »Meje Združenih držav so na Renu,« je baje izjavil prezident Roosevelt. Prišel je demanti, ki je in ni demanti. Rooseveltova izjava naj bi namreč padla v razgovoru, ki je sledil tajni seji vojne komisije ameriškega senata. Seja je obravnavala in odobrila m-odajo ameriških vojaških letal Franciji, s čimer skušajo Združene države doseči superiornost demokratskih velesil v zraku. Formelnemu delu seje je sle-tlil po ameriški tradiciji razgovor v onem stilu, v kakršnem se vrše razgovori v klubih. Oni, ki danes demantirajo Rooseveltovo izjavo o meji na Renu, priznavajo, da te besede izražajo predsednikovo misel. In da demanti ne bi bi! demanti, je za predsednikom Rooseveltom izjavil tudi bivši predsednik Hoover kot predstavnik republikancev, druge velike ameriške stranke: Amerika ne more več voditi izolacionistične politike. Morda ima demanti, ki ni demanti, svoj izvor v Londonu in Parizu. Kajti Chamberlain in Bonnet še nista izgubila upanja v mir. Toda niti Anglija niti Francija nista več pristaša miru za vsako ceno. Kancelar Hitler je moral v svojem govoru upoštevati govore Daladierja in Bonneta v francoski zbornici ter govor Chamberlaina na banketu v Birminghamu. Daladier je odločno poudaril teritorialno nedotakljivost francoskega imperija. Bonnet je poudaril, da ostajajo vsa francoska zavezništva v veljavi prav tako, kot so bila sklenjena. Toda Bonneto-va izjava, da Francija ne bo popustila pred grožnjami, je vzbudila v londonskih »Times« čuden komentar. »Times« namreč iz tega komentarja in iz naknadne nonnetove izjave izvajajo, da bi Francija bila za ceno italijanskega -prijateljstva pripravljena na koncesije. Toda francosko zunanje ministrstvo je to naknadno izjavo ministra Bonneta proglasilo kot izmišljeno. Videti je, da so velike zapadne demokracije trdne in odločne. In tako nismo dočakali petega in najvažnejšega govora, namreč Mussolinijevega. Italijanske zahteve bodo baje v kratkem sporočene zunanjim ministrstvom v obliki not; ta oblika daje italijanski diplomaciji možnost, da se bo lahko zadovoljila za enkrat z v&akitn, tudi nena tedn’ka Po odredbah tiskovnega zakona je prepovedano nadaljnje izhajanje zagrebških tednikov »Nezavisnosti« in »Hrvatskega Wca«, ki sta bili glasili frankovcev. Iz obširnega referata ravnatelja mariborskega »Putnika« g. Josipa Loosa o cestnem vprašanju Slovenije, ki ga je podal na 3. zasedanju banovinskega turističnega sveta, posnemamo naslednje glavne misli: V naši mladi državi so bile po osvobo-jenju in zedinjenju vse produktivne sile usmerjene v stremljenju za notranjo konsolidacijo, ki je bila na vseh poljih gospodarskega in javnega življenja po dolgotrajnih borbah za svobodo ter po heterogenem gospodarskem in kulturnem razvoju posameznih pokrajin prvenstveno potrebna. Tako smo v povojnih letih splošne restavracije pozabili na naše ceste, zamudili smo pravočasno modernizacijo po vzgledu sosednih držav ter s tem zajezili možnost pravilnega in hitrejšega razvoja motorizacije, šele ko so dospeli naši sosedje s svojimi lepimi modernimi cestami do naših mej, ko se je mednarodni motorni promet iz leta v leto bolj izogibal naše domovine, ko so se moto-turisti radi naših slabih cest začeli vračati že na naših mejah, šele tedaj smo spoznali, kaj smo vse v teh letih zamudili, šele teda; smo se začeli zavedati, kakšno ogromno gospodarsko in moralno Škodo trpimo radi nesodobnega stanja naših cest. škoda je rasla iz leta v leto. Medtem ko so druge države tekmovale med seboj v moderniziranju cest in v razširjanju cestnega omrežja, se je v na§i državi, posebno pa v Sloveniji, stanje cest samo še poslabšalo. Ne samo, da ni bilo denarja za nove ceste, celo skromne dotacije za vzdrževanje starih makadamskih cest so utrpele večje in večje redukcije, tako da je postala razlika med našimi cestami in med tujimi modernimi cestami vsako sezono bolj očitna in za nas usodepolna. Greh je, še dalje čakati z reševanjem vprašanja naših cest, saj prestižni, gospodarski, turistični, socialni in kulturni inte--esi Jugoslavije odločno zahtevajo, da se v zadnjem momentu pristopi k vebkopo-tezni akciji za sodobno izgraditev nam za ?nkrat naipomembnejše krožne ceste od meje pri št. Iliu preko Maribora in Ljubljane na Sušak %in nazaj preko Karlovca. Zagreba in Rogaške Slatine, da dobimo s tem sodobno cestno zvezo naših glavnih ♦urističnih pokrajin, to je Slovenije in Primorja, z mednarodno cestnim omrežjem Avstrije, Nemč'ie in Italije ter preko njih z vso Evropo. Prvi skromni začetek je bil storjen že leta 1935., ko je vlada iz eno-miliardnega posojila za javna dela določi-’a 576,000.000 dinarjev za modernizacijo našega cestnega omrežja. Objavljen je bil program za cestna dela, to je tako zvana »šestletka kraljevskih cest«, ki predvideva izgradnjo in modernizacijo naslednjih cestnih zvez v Sloveniji: 1. Ljubljana—Bregana 119 km (direktna zveza Beograd—Zagreb—Ljubljana); 2. Ljubljana—Podkorensko sedlo 92 km; 3. Ljubljana—Planina 45 km (priključek na italijansko cestno omrežje); 4. Ljubljana—Celje—Maribor 138 km (glavni del Jadranske zveze in tranzitne ceste št. Ilj—Planina); 5. Ljubljana—Sušak 50 km (do banovinske meje). Občutna pomanjkljivost tega programa je vsekakor dejstvo, da ni predvidena izgradnja važne ceste Maribor—Ptuj—Ormož—Čakovec—madžarska meja, ki meri na območju dravske banovine 68 km. Dalje bi bilo nujno potrebno, da se predvidi podržavljenje in modernizacija ceste Maribor—Dravograd v dolžini 65 km. Ta cesta je ravno spričo novega mednarodnega položaia izredno važna. Kakor vidimo, je v uradnem programu cestnih del za Slovenijo predvidena gradnja in modernizacija 444 km cest, to je komaj dveh tretjin državnih cest v Sloveniji, pri čemer moramo upoštevati izredno neugodno razmerje med državn'mi in banovinskimi cestami v Sloveniji. Od cestnega omrežja Slovenije odpade namreč komaj 13°/n na državne ceste. V drugih banovinah je to razmerje mnogo ugodnejše, tako je na primer v primorski banovini 38%, v zetski pa celo 42% državnih cest. Vidimo torej, da so z uredbo o programu cestnih del življenjske potrebe Slovenije nezadostno upoštevane. Slovenija je v preteklih dveh decenijih rada in v veliki meri prispevala za ureditev onih pokrajin naše države, ki so trpele v dolgotrajnih bojih za naše osvo-bojenje, upravičeno pa sedaj pričakuje in zahteva, da bo pri reševanju našega cestnega vprašanja, ki je obenem važno državno vprašanje, v večji meri deležna splošnih finančnih sredstev. V svojem fi-načnem delu uredba ne upošteva dejanskih potreb, pa tudi ne dajatev Slovenije. Za prej navedena cestna dela v Sloveniji v skupni dolžini 444 km predvideva uredba za prihodnjih 6 let le 209 milijonov Kot vse naše zdravstvene ustanove, tako trpi tudi ptujska bolnišnica na velikem pomanjkanju prostora. V ostalem so se sicer razmere v tukajšnjem zavodu v zadnjih letih zboljšale. Zgrajene so bile v letu 1936 nove kopalnice, v letu 1937 pa je bil zgrajen del zveznega prizidka med bolnišnico in hiralnico. S lem je sicer bolnišnica pridobila le 10 bolniških postelj, namestili pa so se v njem drugi prepotrebni postori, kakor prostorna in vsem modernim zahtevam odgovarjajoča aseptična operacijska dvorana z umivalnico in sterilizatorjem, čakalnica, katere zavod prej sploh ni imel itd. V letu 1938 pa se je rešilo zelo važno vprašanje t. j. preskrba vode. Novo zgrajeni vodnjak nudi zadostno količino vode za bolnišnico kakor tudi za hiralnico. Sedaj tudi bolje funkcionirajo kanalizacijske naprave, ker je splakovanje trajno in zadostno. Tukajšnja bolnišnica, je najmanjša banovinska bolnišnica v banovini ter ima 110 bolniških postelj, od katerih pa odpade 20 postelj na zbornico. Od obstoja bolnišnice se je zdravilo v preteklem letu rekordno število bolnikov in sicer 2400. Od teh je ostalo iz prejšnjega leta 66, na novo pa je bilo spre- iej čista usta! ^1$^ »!!■■ ■■ ■!im—ncaY+.uvtrri jmajo čjata usta > blesteče zobe. Orodje, ki se 6talno rabi kakor naši zobje — je treba seveda •dno negovati. Zjutraj in zvečer zobno •fitko in Chlorodont, pa zobe očistiti v ob smereh! Nič strahu: zobje to prenesejo. ■ slabe nege ne vzdrže! Zato: Chlorodont, •Htetno zobno pasto! Domači proizvod. dinarjev. Jasno je, da so ta sredstva nezadostna celo za ona cestna dela, ki jih predvideva program cestnih del, kaj šele za omenjena cestna dela, ki bi bila potrebna še dodatno uradnemu programu. Z ozirom na geopolitični položaj Slovenije in upoštevajoč cestne prometne zveze v sosednih državah, Italiji, Nemčiji in Madžarski, je v interesu gospodarstva in tujskega prometa naše države neob-hodno potrebno, da se uredba o šestletnem programu cestnih del spremeni in dopolni v toliko, da se zvišajo sredstva za cestna dela v Sloveniji najmanj na 700 milijonov dinarjev in da se doba za izved-omenjenih najnujnejših cestnih del zniža vsaj na tri leta. Bilanca ptujske bolnišnice TUDI BOLNIŠNICA V PTUJU JE POTREBNA IZPOPOLNITVE, DA BO LAHKO USTREZALA VSEM ZAHTEVAM. Narodno-obrambna zadruga »Domovina" ZA OBRAMBO SLOVENSKE OBMEJNE POSESTI. Danes dopoldne je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor narodno-obrambpe zadruge »Domovina«, ki sta ga sklicala Sokol iz Slovenije in Ciril Metodova družba. Namen nove zadruge je varovati na- Ir obmejnega kota Drzni vlomilci. Te dni je bilo vlomljeno v trgovino Feliksa Cankarja. Drzni vlomilci so se poslužili ponarejenih ključev, s katerimi so odrpli vrata iz dvorišča, nato pa se podali skozi pisarno v trgovski lokal, kjer so si nemoteno nabasali svoje malhe z razno manufaktur-no robo, zimskimi plašči in drugo obleko. Po izvršenem plenu so vrata zopet zaklenili ter se podali v temno noč brez sledu. G. Cankar trpi okrog 6000 din škode. Samomor iz obupa. Pri svoji mačehi na posestvu v Črešnjevcih je živel od svojega mladosti sedaj 25 let stari Henrik Lapuh, sin pokojnega preglednika finančne kontrole Hinka Lapuha. Ker mu je oče umrl v zgodnji mladosti, ni imel prilike, da bi se bil izučil kake obrti ter je moral pomagati ves čas doma pri gospodarstvu. Ko je prihajal v leta, je začel premišljevati o svoji usodi, kar ga je silno potrlo. Bil je namreč silno nadarjen in tihega značaja. Ko je nedavno odslužil vojake, se je zopet vrnil domov. Opaziti pa je bilo, da se mu potrtost stopnjuje od dneva v dan. Minuli ponedeljek, jetih 2.334 bolnikov. Največ bolnikov se je zdravilo na kirurgičnem oddelku in sicer 1376. Operacij je bilo 975, porodov pa 72, ki so bili po večini patološkega značaja. Na internem oddelku se je zdravilo 1024 bolnikov, od teh 124 za tuberkulozo ter samo na le bolnike odpade 4517 oskrbnih dni, 60 bolnikov pa se je zdravilo na nalezljivih boleznih. Uspeh zdravljenja je bil sledeč: ozdravljenih je bilo 1397 bolnikov ali 60 odst., zboljšanih 748 bolnikov ali 32.1 odst., neozdravljenih 112 ali 4.8 odst., umrlo pa jih je 74 ali 3.1 odst Povprečni dnevni stalež je bil 88 bolnikov, povprečna oskrbna doba pa 13.4 dneva. Ambulantno se je zdravilo 639 bolnikov. Radi pomanjkanja prostora pa se je moralo zavrniti 522 bolnikov, torej je bil odklonjen vsak peti bolnik. V načrtu prihodnjih let je, da sc dogradi zvezna stavba med bolnišnico in hiralnico in se hiralnica adaptira v bolnišnico, £ tem bo, čim se dogradi še posebni paviljon za tuberkulozne bolnike ,rešeno vprašanje glede razširitve tukajšnje bolnišnice za mnoga dcsetleja. šo obmejno posest, gospodarsko reševati naše obmejne gospodarje in kupovati ogrožene kmetije in posesti na naši severni meji. 6. febr., je vstal rano zjutraj ter opravil vsa jutranja gospodarska dela, nato pa se podal na gumno, kjer si je pritrdil vrv za tram in se nato obesil. Napredek obmejnega trga. V Gornji Radgoni se mudi že nekaj časa inž. Kalin z ostalimi odposlanci banske uprave radi razmeritve banovinske ceste* ki vodi od obmejnega murskega mosta po glavni ulici mimo občinske hiše do postajnega poslopja. Kakor doznavamo, bo ta del ceste šc to leto tlakovan; stroški bodo kriti iz kaldrminskega fonda. Ne pozabi naročnine! »Hudimana, 130 na uro! Ali pogosto vozite tako?« »Ah, ne... Danes prvikrat!« Drzen vlom v Slovenjgradcu Preteklo noč so doslej še neizsledeni storilci vlomili v pisarno lesnega trgovca Stefana Serbaka v Slovenjgradcu. Vlomilci so odnesli pisalni stroj, ročno blagajno, v kateri je bilo 318 din in veliko železno blagajno v kateri je bilo okoli 10.000 din. To so skozi okno spravili iz pisarne in jo naLo zavlekli v bližnji gozd, kjer so jo s sekiro raz-bili ? Razbito blagajno in delavske knjižice so pustili kar v gozdu. Za vlomilci poizvedujejo. o. Iz državne službe. Po službeni potrebi je premeščen višji železniški kontrolor Anton Šijanec iz Zidanega mosta v Kotoribo. Upokojen je učitelj Evgen Nagy v Domanjševcih v Prekmurju. o. Tečaji za aeronavigacijo, ki jih prireja ljubljanski Aeroklub, so zelo lepo uspeli Tudi letos bo več takih tečajev. o. Pravniški kongres. Na seji Stalnega odbora kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije je bilo sklenjeno, da bo letošnji pravniški kongres v dneh od 24. do 27. septembra v Rogaški Slatini, končal pa se bo v Mariboru. o. Nov sodni starešina na Vranskei^. Za starešino okrajnega sodišča na Vranskem je postavljen Rudolf Ročnik, sodnik okrožnega sodišča v Celju. o. Koliko gostišč ima Ljubljana? V Ljubljani je pa zadnji statistiki 23 restavracij, 7 hotelov, 239 gostiln, 5 krčm in vinotočev,. 14 kavarn, 29 bufetov, 19 ljudskih kuhinj, 72 pekarn, 74 mlekarn in 1172 prodajaln z živili. o. 17 mrtvih srn na Gorenjskem. V lovskih revirjih na Gorenjskem so te dni našli kar 17 mrtvih srn. Ugotovili so, da so poginile zaradi obolenj ob prehodu v pomlad. To so bolezni prebavil. o. Ponarejevalci s Primskovega. Te dni so orožniki iz Št. Vida na Dolenjskem razkrinkali dobro organizirano družbo ponarejevalcev 20-dinarskih kovancev, ki so jih spravljali tudi že v promet. Zaplenili so več aparatov in nekaj ponarejenih kovancev. o. Na Jesenicah ni prostih službenih mest. Ravnateljstvo KID na Jesenicah sporoča, da v omenjenem podjetju ni prostih mest. o. Z vlaka sta skočila. Včeraj zjutraj Rta se peljala na progi Sevnica—Št. Janž 16-letna Marija Vehovar in njena mati. Hoteli sta izstopiti v Tržišču. Postajo sta menda prezrli. Ko je vlak vozil že mimo postaje, sta skočili z drvečega vlaka. Dočim je mati ostala nepoškodovana, se je njena hči nevarno potolkla po glavi. Nezavestno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. o. Konj z voznikom v potoku. Blizu Medije je padel v potok dvovprežni voz z 10-letnim Jožetom Ocepkom. Voznik ie utonil, konja pa so komaj rešili. C el/e c. Šolski uspehi na gimnazijah. Na koncu prvega polletja je bilo na realni gimnaziji s klasično vzporednico 1254 dijakinj in dijakov, prvih 408, drugih 1254. 37 odst. jih je izdelalo, 24.56 odst jih je imelo po en ali dva slaba, 13 jih je bilo po § 54 izključenih, ker so bili v več ko polovici predmetov slabo ocenjeni. ' c. Danes ob 20. v meščanski šoli predavanje SPD »Nazaj k prirodi!« — Ob isti uri občni zbor Rdečega križa v mestni posvetovalnici. — Jutri ob 20. v Celjskem domu občni zbor Aerokluba. c. Umrla je v bolnišnici 9 mesecev stara Zupanc Amalija, hči cinkarniškega delavca v Lokrovcu. c. K^men je vrgel v avto, v katerem se je vozilo več potnikov, na cesti pri Sv. Petru pod Sv. Gorami mladoletni delavec P. E. in mu je sodišče prisodilo 200 dni kazni in leto dni nadzorstva. c. Z vilami je prebil teme sosedu zid. pomočnik Leskovšek Vinko v Slivnici. Kaznovan je bil na 8 mesecev zapora, plačati mora Novaku za bolečine 2000 din in bolnišnici 460 din. Plul p. Prijeta kurja tatova. Orožništvu na Bregu pri Ptuju se je te dni posrečilo ujeti dva tatova: Oreška Franca, pos. sina, in Rajnholda Vinka, brezposelnega delavca. Specializirala sta se na kokoš«, ki sta jih izmikala z gred po Bregu, Pobrežju in bližnjih vaseh. Razen tega se jima je včasih še zahotelo, da sta jih zalila z dobro haloško kapljico, katere ie na Pobrežju in Bregu na pretek. Pre ostale kokoši pa sta prodajala. n. Šipad odpustil 500« delavcev. Od preteklega meseca do sedaj je lesno podjetje »Šipad« odpustilo 5000 delavcev nameščencev. Odpuščanje se še nadaljuje. Redukcija se utemeljuje s skrajno slabo konjunkturo na evropskih tržiščih. n. 60 km unske proge je doslej dograjene. Ta železniška proga bo druga zveza Zagreb—Split. Unska proga bo dolga 117 kilometrov in bo ob njej 14 postaj. Strahovita najdba na nogometnem igrišču. Ko so se te dni otroci igrali na nogometnem igrišču v Bjelovaru, so pri ograji našli truplo mrtvega nadstražnika Cvije Utješinoviča. Policija je takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da se je stražnik sam ustrelil. Sah Jugoslovansko-nizozemski šahovski turnir Naš velemojster Vasja Pirc, ki je nedavno zmagal na manjšem nizozemskem turnirju, je prinesel domov za naš šahovski svet zelo ugodne vesti. Na Nizozem-sekm je izdelan predlog za jugoslovan-sko-nizozemski šahovski turnir. V tem vzajemnem turnirju naj bi sodelovali po 4 naši in 4 nizozemski mojstri, med njimi kot prvi seveda dr. Maks Euwe. Turnir bi se po tem načrtu igral najprej v Jugoslaviji in nato na Nizozemskem, in sicer posamezna kola izmenoma v različnih mestih. SZABO—LANDAU. V Amsterdamu sta mojstra nadaljevala 9. partijo, ki je bila prekinjena v nekoliko boljši poziciji za Landau-a. Szabo je vložil v končnico mnogo truda, in ne zaman. Uspelo mu je končnico pripeljati v remis. Stanje pred zadnjo partijo matcha je: Szabo 4 in pol, Landau 4 m pol. Partije iz Leningrada in Moskve Griinfeldova obramba Beli: (16. kolo v Moskvi) Alatorcev črni: Flohr 1. d4, Sf6; 2. c4, gfl; 3. Sc3, d5; 4. Lg5 (Griinfeldova obramba, ki jo mojstri v zadnjih turnirjih čedalje bolj uporabljajo) Se4; 5. Sxe4, dxe4; 6. Dd2, Lg7; 7. 0—0 —0, h6 (potrebno, ker bi sicer sledilo Lh6) 8. Lf4 (boljše Lh4), c5 (črni mora igrati podjetno ter ne sme dopustiti, da bi se beli nemoteno razvil in zgradil napad na črno kraljevo krilo) 9. dxc5 (s to potezo prepusti b,eli črnemu iniciativo; boljše bi bilo d5), Dxd2 ; 10. Lxd2 (na Txd2 sledi e5 in f5), Le6; 11. e3, Sbd7; 12. f3?, Sxc5; 13. Lb4, Tac8; 14. Kbl (grozi 14 ,. .Sa6 in b5)* Safi; 15. La5 (na 15. La3 bi sledilo Lc4, nakar beli ne bi mogel igrati 16. Tel zaradi Lxa2+), 0—0 (črni stoji sedaj odlično, dooim je beli popolnoma utesnjen) 16. b3, Sc5; 17. Le2 (po tej potezi beli takoj izgubi, potrebno je bilo 17. f4, nakar bi se beli še mogel braniti), b5!; 18. cxb5 (izsiljeno, ker zma ga sicer črni z bxc4), exf3 in beli preda, ker bi sledilo na 19. gxf3, Lf5+; 20. e4, Sxe4 z izgubo večih kmetov in kvalitete. š. V Celjskem šahovskem klubu je v glavnem odigrano osmo kolo glavnega turnirja za tekoče leto, le nekaj igralcev ie še v zaostanku. Stanje je sedaj sledeče: Cijan 8 točk, inž. Sajovic 7 in pol, ing. Pipuš In Detiček 7. Schneider 4 in pol, dr. Pokom 4, isto Grašer. — V petek, 17. t. m. bo v »Evropi« občni zbor. Klub pripravlja s tekmovanjem združen izlet v Trst. Prijave sprejema g. Grašer. . Velemojster Vasja Pirc bo v kratkem gostoval v Beogradu, kjer bo v agilnem slovenskem šahovskem klubu »Vidmar«. igral simultanko. š. Medklubska tekma med Karlovcem in Siskom je končala neodločno v razmerje 4%, :4>». Maribor Spomenik kralju Zedinitelju Na razpisani natečaj je prejel Odbor za postavitev kraljevega spomenika v Mariboru 27 osnutkov za regulacijo Trga Svobode in nov spomenik. Posebna žirija je včeraj končala svoje delo in nagradila najboljše osnutke. Prvo nagrado v znesku 16.000 dinarjev sta prejela akademski kipar Boris Kalin iz Ljubljane in inž. arh. Jaroslav Černigoj iz Maribora za osnutek pod geslom „Nova os“. Druga nagrada 12 lisoč dinarjev je bila določena za ju Tinetu Kosu in inž. arh. Miru Kosu, ju Tinetu Kosu in inžž. arh. Miro Kos, oba iz Ljubljane. Dve tretji nagradi prejmeta akademski kipar Zdenko Kalin in inž. arh. Franjo Kuglič iz Ljubljane in akademski slikar Filipovič iz Zagreba. Osnutka sta „Svoboda“ in ,.113. 1939:i. Nagrada znaša po 6000 din. Odkupljeni pa bodo osnutki „Straža“, „8431 . .,Osvobojenje 18" in Vsak osnutek bo odkupljen za po 200«» dinarjev. Sprejet je bil tudi predlog, da sc 11 nadaljnjih osnutkov nagradi s priznanji po 1000 dinarjev. Spomeniški odbor je predlagal, naj mestna občina regulira Trg Svobode točno po prvo nagrajenem osnutku. V načrtu je krasna preureditev trga, ki bi bil eden najlepših v Sloveniji. Stopnišča, tratice in vodomet bi krasili trg, na katerem bodo postavili na dveh deset metrskih stebrih kraljev lik na konju. Regulacija trga po tem načrtu bi veljala 560.950 dinarjev, postavitev spomenika pa 445.000 dinarjev. Osnutek za kip j(^ napravil kipar Boris Kalin, za vzorno regulacijo Trga Svobode pa mariborski inž. arh. Černigoj. Kaj z ^barakarsko" parcelo? PREDLOG, NAJ SE ONDI UREDI MARIBORSKI TEDEN Že večkrat smo pisali o prostoru, kjer so stale zloglasne barake. Spraševali smo se, kaj bo s tem prostorom, kaj se bo tam gradilo in kaj bi bilo bolj primerno. Eni priporočajo, naj se tam zgradi šola, drugi zopet, da se tam uredi moderen športni stadion. K vsem tem predlogom in tihim željam se je priključilo še mnenje mnogih Mariborčanov, da bi se naj prazni prostor ob Jržaški cesti preuredil za Mariborski teden. Jasno je, da prireditve Mariborskega tedna ne bodo mogle še dolgo ostati na dosedanjem prostoru, saj je bilo to mišljeno samo začasno in se je kljub temu vleklo vprašanje stalnega prostora že dokaj let. Gotovo je, da sedanji prostori ne odgovarjajo potrebam in zahtevam razstav, ki so vedno obširnejše, niti veseličnemu prostoru, ki moti nočni mir številnim prebivalcem v ulicah, kjer je prostor Mariborskega tedna. Vsa mesta, kjer se prirejajo stalne gospodarske in kulturne razstave in velesejmi, so se oskrbela s stalnimi razstavnimi in veseličnimi prostori, kjer so zgradili potrebne paviljone. Tako bo tudi Maribor slej ko prej moral dobiti stalno mesto s paviljoni za prireditve Mariborskega tedna. Prostor ob Tržaški cesti, kjer so stale barake, je precj obsežen. Je izven mesta in kljub temu še ne preoddaljen. Ulice, ki prihajajo na ta prostor, so dobro urejene in sposobne za večji promet in parkiranje avtomobilov. Vse to govori za stalno ureditev razstavišča Mariborskega tedna na tem prostoru. Tako bi dobil Mariborski teden urejen prostor, ki bi bil zaokrožen. Postavili naj bi se tam lični, četudi samo leseni paviljoni, ki bi ostali vedno na svojem mestu. S tem bi se vsakoletni režijski stroški tako za upravo Mariborskega tedna, kakor tudi za razstavljalce, precej znižali. Stroški novih stalnih paviljonov in preureditev sedanjega prostora ob Tržaški cesti v stalno razstavišče bi se v nekaj letih gotovo amortizirali. To ie predlog, o katerem je treba razmišljati. Morda bi bilo potrebno, da o tem spregovore tudi strokovnjaki, ki imajo s takimi prireditvami opravka, in ki pač najbolje vedo, če bi omenjeni prostor odgovarjal prireditvam Mariborskega tedna. Poglavje iz češko-slovaške zgodovine ZANIMIVO PREDAVANJE PROF. B. TEPLYA V Delavski zbornici je sinoči predaval prof. Bogo Tcply o nekaterih poglavjih češko-slovaške zgodovine. To pot se je omejil samo na češko zgodovino v srednjem veku (predavanje se bo nadaljevalo drugi teden), in je govoril najprej o zemljepisnem položaju češkega ozemlja, ki tvori naravno trdnjavo, nadalje o bogastvu češke zemlje in o križajočih se interesih na tem ozemlju. Češki narod je spričo svoje maloštevilnosti vedno, apeliral na humaniteto, in s tem pojmom je prepletel in prežel vso svojo kulturo (Komensky) itd.). V Samovi državi, ki je segala do Drave, so bili Cehi predvsem poljedelci in so živeli v zadrugah. Središče češke države je bilo sprva na Morav- skem * kasneje pa se je politično in kulturno življenje pomaknilo v središče CeŠke. Nemški trgovci pa so vrgli češko državo iz patriarhalnega življenja. Nato je g. predavatelj podrobneje govoril o češki zgodovini v 13. slo«, letju (Otokar II.), zlasti pa o družabni strukturi Češke v tem stoletju. V srednjem veku je Karl IV. ustvaril veliko češko kulturo in ustanovil univerzo v Pragi, ki je prva v Srednji Evropi. Na tej univerzi pa je kmalu prišlo do nacionalnih bojev med Nemci in Cehi. V drugem delu predavanja bo govoril g. predavatelj o novejši češkoslovaški zgodovini. Uspešno delo RK Krčev^na-Košaki Društvo Rdečega križa Krčevina-Ko-šaki je imelo 2. t. m. svojo 10. redno letno skupščino, ki jo je vodil preds. gosp. Lavrič Stanko. Pozdravil je vse navzoče, predvsem pa predsednika okrajnega odbora R. K. g. dr. Jančiča in zastopnika košaške občine g. Inkreta. Nato je podal pregled o človekoljubnem delovanju društva v preteklem poslovnem letu in se iskreno zahvalil učiteljstvu/ vsem članom dobrotnikom in košaški občini, ki so vsi s svojo radodarnostjo in uvidevnostjo pripmogli’ k dosegi tako lepega uspeha. Iz podrobnega poročila tajnice ge. Šetinc Jasne, in blagajničarke ge. Fiirst Marice, se vidi, da je odbor tudi v minulem letu usmeril svoje delovanje v pomoč bližnjemu, kjer je bila najpotrebnejša. Zato je v prvi vrsti pomagal mladini. Tako je tudi lani poslovala pod okriljem R. K. šolska kuhinja, ki fr v ■zimskem času dnevno nasitila 85 revnih otrok. Predvsem je treba podčrtati ve« likopotezno akcijo božičnice, pri kateri je bilo obdarovanih preko 200 ubogih šolarjev v obutvijo, oblekami, plašči in perilom v v vrednosti čez 9000 din. Vse ogromno delo, ki je v zvezi z nabiranjem darov, nakupom blaga ter obdarovanjem otrok, so opravili odborniki učitelji in ■učiteljice. Za širjenje prosvete in za povečanje ■dohodkov bo odslej skrbel dramatski odsek, ki se je ustanovil v pret. letu •pod vodstvom agilne članice ge. Švare Terezije in začel z veliko vnemo in p:>-žrtvovalostjo svoje kulturno delovanje ■med košaškimi prebivalci s prirejanjem •gledaliških iger na odru krčevinske šole. Poverjenica Podmladka R. K. ga* Šalda Angela je poročala, da zbirajo pod-mladkarji pridno prispevke, ker želi R. K. sezidati v šoli zelo potrebno kopalnico s prhami. Po jporočilih je predlagal nadzorni od- toor razrešnico s pohvalo, ki jo je skup sčina sprejela. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor: s preds. Lavri- čem. Obrtno gibanje v Mariboru Statistika preteklega meseca za razvoj obrti v Mariboru zopet ni zadovoljiva. Število izbrisanih obrtnih pravic je tudi tokrat večje od števila nanovo izdanih. Januarja je bilo izbrisanih 19, nanovo izdanih pa 17 obrtnih pravic. Zanimivo je, da je med izbrisanimi obrtnimi pravicami največ obrti malih trgovin. Teh ie 6. Sledijo jim gostilne (4) in nato avto-izvoščki (2). Nasprotno pa je med prijavljenimi obrtmi največ trgovin z manufakturo in tekstilnimi izdelki, ki jim sledijo krojači in šivilje. m. Ljudska univerza. Predavanje dr. E- Spektorskega v petek, 10. febr., se Preloži na kasnejši čas radi gostovanja ljubljanske drame. V ponedeljek, 3. febr., predava univ. prof. dr. Grga Novak iz Zagreba o temi: »Herkulanum in Pompeji«. ^ m. Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, obvešča svoje članstvo, da se vrši občni zbor v nedeljo, 12. febr., ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. m Opozorilo davkoplačevalcem. Dne februarja 1939. poteče skrajni rok za Plačilo v I. četrtletju 1939. v plačilo dospele zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družabnega davka in vojnines Pripadki. Davčni zavezanci se poživljajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna izterjava ter* računali eksekucijski stroški in zamudne obresti. m. Za tekmovalce in prijatelje .Orožnovega smuka vozi ob zadostni udeležbi v soboto, 11. 2., avtobus k Mariborski ko či. Odhod ob 17. z Glavnega trga. Cena din 20. Udeleženci naj se prijavijo v pisarni osrednje postaje na Glavnem trgu. m. \ spomin na umrlo gdč. Terezijo Poselil je neki gospod izročil CM D 200 dinarjev. m. Pozivajo se vsi vojni obvezniki, ki niso pristojni v Maribor, želijo pa priti na letošnjo rekrutacijo v Maribor, da se najkasneje do 1. III. prijavijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, soba št. 2. S seboj naj prinesejo domovnico ali kake druge listine, iz katerih bo razvidna pristojna občina ter potrebne kolke za prošnjo. m. Ponovna licitacija, n. II. bo ponovna licitacija za dobavo drv (276 prostornih metrov) v pisarni 65. čete grafične trupe v Mariboru. Pogoji so razvidni pri mestnem vojaškem uradu. m. \arodna odbrana, oblastni odbor Maribor, ima občni zbor v nedeljo. 12. febr.. ob pol 10. uri v Nar. domu. Člani in narodno-obrambni delavci iskreno vabljeni. m. Neprestane tatvine koles. Vsak dan prihajajo prijave o ukradenih kolesih. Včeraj je nekdo- ukradel kolo čevljarskemu pomočniku Jerneju Fergušku. Ukradeno kolo je znamke »Brandenburg« z ev. št. 225168. Kolo je bilo ukradeno tudi Alojzu Mlasku iz Slovenskih goric. Obe kolesi sta bili ukradeni na Tržaški cesti. Mil obrnile se na giafo!o;a Danes senzacionalni cirkuški tim Večna karavana HANS ALBERS CAMILA HORN m. Sokol Tezno ima svoj redni občni zbor v nedeljo ob 9. uri dopoldne v tezenski šoli. Člani in prijatelji Sokolstva vabljeni. m. Iz zdravstvene službe. Banovinska uradniška pripravnica Alojzija Bezenšek je premeščena od Zdravstvenega doma v Lukovici k Zdravstvenemu domu v Mariboru. * ki se odlikuje posebno z analizo člo veškega značaja, dela na stroeo znanstveni bazi grafologije, daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse Vaše življenje. Obiske sore^ema v Mariboru, Hotel Zamorc od 9.-12. dopol. in od 15. -19. popo'dan. Odgovarja tudi na doš o korespondenco, V Mariboru ostane do 20. t. m m. Poročni prstan ji je ukradel. Pre-dilki Marjeti Kotnikovi je njen sostanovalec ukradel poročni prstan in aktovko. m. Žrtev splašenih konj. Na Aleksan drovi cesti sta se včeraj popoldne splašila konja posestnika Karla Korena iz Košakov. Voznik je padel z voza in se precej hudo poškodoval. m. Kolo brez sedla na Rotovškem trgu. Stražnik je na Rotovškem trgu našel kolo, ki je bilo brez sedla in brez lastnika. Kolo je na policiji. m. Na »Večernikovo« poročilo o konjskem komatu v vreči se je danes dopoldne zglasila posestnica Julijana Breiten-ebner in prijavila, da je bil komat njej ukraden. Tatu iščejo * Jadranska noč in revija narodnih noš bo presenetila vsakogar po svoji dekoraciji, atrakcijah in zanimivem sporedu. Vabilo na Prleško gostiivanie, ki de se sltižilo v nedelo, 12. februara totega leta, v novi sokolski dvorani na Poberži. Začelo de se ob treh popodne. * Občni zbor »Pogrebnega društva« v Krčevini se bo vršil v nedeljo, dne 12. februarja, ob 9. uri v restavraciji g. Kli-čeka pri Treh ribnikih. Za člane obvezen, prijatelji društva vljudno vabljeni. — Načelstvo. * Klub koroških Slovencev v Mariboru obvešča svoje člane, da se vrši redni klubskr večer to pot izjemoma v soboto. 11. t. m., in sicer kakor po navadi ob 20. uri pri Povodniku. Prosimo člane in prijatelje iz mesta in okolice, da se večera polnoštevilno udeležijo. Kino * Grajski kino. Danes senzacijski cirkuški film »Večna karavana«. Hans Al-bers — Camilla Hom. * Kino Esplanade. Prekrasni planinski film »Spomladanski viharji« po L. Gang-hofer-ju s Hansi Knoteck in Viktor Staal-om. Ogromen uspeh! Rezervirajte prostore ! * Kino Union, Do vključno četrtka »Človek iz Eden bara«, senzacionalni pariški film skrajno napete vsebine s Har-ry Baur-om in Inkišinovom. Zanimivosti Mariborsko gledališče Čelrlek, ob 20. uri: .,Na ledeni plošči”. Prvič. Red D. Petek,ob 20. uri: „Hlapci“ Gostovanje ljubljanske drame. Izven. Sobota, ob 20. »Avtomelody«. Red B. Nedelja ob 15.: ..Matura. Ob 20. ..Vse za šalo“. Češka komedija „Na ledeni plošči4*. Opozarjamo na nocojšnjo uprizoritev Wernerjeve zelo zanimive komedije »Na ledeni plašči”. Goslovanjt* ljubljanske drame v Mariboru. Za nepričakovano prisrčni sprejem mariborske drame v Ljubljani se Maribor najprimernejše oddolži z navdušeno iskrenimi pozdravi ljubljanskih gostov v že naprej razproda-danem gledališču. V VELEPODJETJU. »Govoril bi rad z direktorjem! »Direktor sem jaz!« Rim se pomika k morju V skorajšnjem času se bodo vzpenjali nad vodami Tibere štirje novi mostovi. 2e danes ima Rim sedemnajst mostov čez Tibero, od katerih sta dva izključno železniška, tretji nadzorovani most za pešce pa je zasebna lastnina in če hoče kdo iti čezenj, mora plačati mostnino. — Prvi od teh novih mostov bo povedel na krasen trg, ležeč nasproti Mussolinijevega fora. Temelji za njegovo graditev so že gotovi. Nedavno pa so začeli s pripravami za graditev drugih treh mostov. Eden izmed teh bo sredi mesta, ostala dva pa sta določena za južni del mesta in bosta služila predvsem za promet o priliki svetovne razstave v Rimu 1. 1942. Prvi od obeli bo spajal trasteversko četrt s aretinsko četrtjo. Imenoval se bo Afriški most, kajti ena od tamošnjih ulic vodi k Piazzi di Porta Capena. kjer so postavili velikanski obelisk iz Abesinije. Drugi most, Most sv. Pavla, je določen za železniški promet in bo spajal trasteversko četrt s četrtjo sv. Pavla. Ker nameravajo graditi Rim tako, da bi se italijansko glavno mesto začelo počasi pomikati proti morju, torej razvijati v smeri proti obali, že delajo načrte za nove mostove v tej smeri. Razstavno mesto, kjer bo 1942. svetovna razstava, gradijo nekako sredi med morjem in starim Rimom, in to je prvi korak k razširjenju mesta v to smer, Najzanimivejši most v Rimu je most Mil-vio, ki spada med najstarejše mostove na svetu. Opira se na temelje starega Pons Milvius, ki so ga zgradili okoli 200 let pred našim štetjem. Ker pa so se temelji na enem bregu pri zadnji povodnji nagnili približno za 25 cm, bodo ta most za promet zaprli takoj, ko bo končan novi most, vodeč na forum Mussolini. X Italijanska avtomobilska tovarna »Fiat« v Turinu producira zelo intenzivno za izvoz na Južno Ameriko. Po letošnjem programu bo izvozila do konca tega Iefa v Južno Ameriko 3000 avtomobilov. X V Angliji je nad 300.000 žena, ki so se na skrivaj poročile in tudi na skrivaj živijo svoje zakonsko življenje, da bi ne izgubile službe, s katero preživljajo sebe, mnoge pa tudi svoje brezposelne može. riških podjetnikov.) X 20 milijonov izvodov knjige, ki daje nasvete za ravnanje v primeru zračnegi napada, so razširile oblasti v zadnjih mesecih po vsej Angliji. Kultura WJT1.C3SC!«MSWB» folaurice Pafeologue in ruska duša Gospod Maurice Paleologue, bivši poslanik na ruskem dvoru, je izdal spet knjigo, v kateri trdi da >rusko notranjščino obvladuje zli duh anarhije, demon Prevratnosti«. Citira mnenji nekega gardnega častnikaO), ki mu je rekel, da je Peter Veliki samo z veseljem podiral >in v tem bil tako globoko Rus«. Dvomljivo je, ali eksistira sploh kakršen koli narod na svetu, ki je v svojem bistvu anarhističen, zato so si ljudje na vsem svetu preveč podobni. Toda Mau-i'ice Paleologue je sploh dvomljiva avtoriteta. Velja si zapomniti, da ne govori o režimih, temveč stalno in konsekvent-no o ruskem narodu, čeprav je skrajno dvomljivo, ali je od tega naroda kaj več videl, kakor demonstrirajoče množice z okna svoje palače. V svoji knjigi »La Russie des Tsars pendant la grande guerre« opisuie razgovore s carjem, z diplomati in sp'oh visokimi politiki. Postaja liričen, ko popisuje lepote neke kneginj^, in kar na drugi strani knjige porabi pol strani za opis nekega koncer-j ta. Končen v čas';. toda vsa k ni igo ;ii t tako resna, kakor bi se spodobilo za tako pompozen naslov. Za njegovo znanje ruščine je značilen način, kako transkri-bira himno »Bože carja hrani«, namreč: »Boje Tsaria kranie«, kar je tudi za Francoza precej nenavadno početje. (Poglavje (IX); vers 1’ Anarchie). V ostalem pa že v tej knjigi neprestano poudarja ruske težnje po anarhiji. Citira svoj lastni razgovor z italijanskim princem Borghesejem — vsi njegovi razgovori so se vršili s kakšnimi visokimi osebnostmi ali vsaj z osebami, ki so jim bile blizu. Princu je Paleologue po lastni izpovedi rekel kot točko tri: »Bolezen volje je v Rusiji endemična, vsa ruska literatura je temu dokaz. Rusi so nesposobni, da trdovratno vztrajajo v naporu. Vojna 1. 1812. je bila relativno kratka. Pričujoča vojna je zaradi svoje1 dolgotrajnosti in krutosti prehuda za temperament naroda.« Tri trditve, tri fraze brez smisla, če vzamemo prvo, bolezen volje, n^ramo predpostavljati, da so vsi Rusi podobni Oblomovu Gončarova, kar je skrajno drzna trditev. Ruski nesposobnosti, da v naporu vztrajajo. ruska kulturna in osvajateljska zgodovina kratkomalo ugovarja. Zanimivo je že, da citira Paleolo- gue veličastno rusko literaturo kot do- I kaz za pomanjkanje volje. Čudno, da ni dodal, da so pisali Tolstoj, Dostojevski, Turgenjev in toliko drugih iz same lenobe. In ali so znanstveniki, kakor Prže-valskij, Mendeljejev, Mičurin ali Pavlov dokaz ze pomanjkanje volje ali dokaz za genijalnost in marljivost obenem? Paleologue bo mogoče rekel, da so to posamezniki, toda, ali ni vsa osvojitev azijskega dela Rusije polna bojev in neprestanih naporov? Ali je res mogoče reči, da je kozak Jermak iz same anarhije zavzel ogromni del Sibirije? Torej je svetovna vojna bila preveč za ruske duše? Zelo poceni razlaga, ki vedno operira z dušo! Nekdo je kradel. Imel je pač takšno dušo. Nekdo drugi je napisal sijajno znanstveno delo. Spet duša. ki ga je silila, da... Paleologue ba-gatelizira koruipcijo častnikov, sploh ne omenja stradanja ruske vojske, o nevarnosti in — sistematičnosti revolucionarjev pa se mu tudi ne sanja. Vsa knjiga razodeva neko čudno odmaknjenost od sveta, od realnosti. Paleologue gleda svet izključno iz svojega aristokratskega stališča, ki se mu zdijo resnice vsakdanjosti vulgarne in nedokazne obenem čisto po izreku Oscarja Wildeja. ki pra- vi nekje za šalo. >-da so argumenti vedno prostaški in včasih prepričevalni.« Maurice Paleologue izhaja iz rodbine bizantinskih cesarjev Paleologov. Ta čisto, pa že čisto modrokrvni aristokrat prezira znanstvene metode v tretiranju zgodovinskih vprašanj. Rajši se zadovoljuje s pavšalnimi sodbami. Ni politik, temveč nekakšen kulturno-filozofski literat. In v tej svoji lastnosti podaja mnenja, ki so romantična in prav zelo dvomljiva, posebno še za nas Slovence, ki imamo še iz predvojne dobe v naših knjižnicah zadosti dokazilnega materiala, da lahko takim pavšalnim sodbam odrečemo vsako upravičenost. Koliko bolj svobodnega duha je bil Mi-chel do Montaigne, aristokrat šestnajstega stoletja, ki je zapisal, da je mnogo popotoval po Evropi, »a redkokjč srečal šege, ki niso bile voliko vredne, kakor francoske.« —ef. k Življenje in svet. Revija izhaja od Novega leta samostojno v uredništvu Ivana Podržaja, in sicer v povečanem obsegu, na boljšem papirju in s posebnim ovitkom, a namesto vsak teden le dvakrat na mesec. Vsebina 3. številke je zelo pestra. Posvečena je najprej 90. obletnici Prešernove smrti, nato pa objavlja razne zanimive sestavke, članke, leposlovje. drobiž itd. Vmes je tudi nekaj ilustracij. Uprava revije je v Ljubljani, Aleševčeva ul. 16; celoletna naročnina je 84 din. Gospodarstvo nor? Ali se bo naš lesni izvoz v Nemčijo dvignil ? Ko se je lani meseca marca nepričakovano združila Avstrija z Nemčijo, je v! izvozu lesa v srednji Evropi nastal precejšen preobrat. Avstrija ima velike množine lesa, ki ga je dotlej izvažala, predvsem v Italijo, Madžarsko in tudi v Francijo, Francija je dodeljevala Avstriji mnogo večje kontingente kot naši državi, Italija ji je z rimskimi protokoli priznala velike carinske in železniške olajšave, tako da Jugoslavija na tem tržišču ni mogla konkurirati s svojo severno sosedo in je izvoz v Italijo močno ponehal. « čez noč pa je nastal preobrat. Avstrija je postala del Nemčije, ki sedaj večinoma kupuje les doma, t. j. v Avstriji. Jasno je, da ta del Nemčije ne bo več izvažal lesa. ko ga vendar ostali deli velike države tako zelo potrebujejo. Saj je Nemčija na evropskem kontinentu največji potrošnik lesa in lesnih izdelkov. Avstrija je svoje, sedaj nemške meje zaprla za svoj les, in one države, ki so dotlej kupovale les v Avstriji, so bile prisiljene uvažati ga iz drugih dežel. Tako ie Jugoslavija zopet prišla do gotove meje do veljave, ker se je iznebila nevarne konkurentinje, Avstrije. Naš les jre v večji meri v Italijo m se bo sedaj, ko je klirinški saldo izravnan, gotovo še povečal, ker je odpadla glavna zapreka za večjo izmeno blaga. Tudi na Madžarsko prodamo več lesa, ■j8*' ostro ukatbval inšpektor. P. S. Oliver je pogoltnil slino. »Da, gospod,« je obljubil. Pri vratih se je obotavljal. '»No — kaj je?« je vprašal Reynolds. Nočni čuvaj v ulici, ki gre vzporedno z ulico, kjer stanuje gospod Ingram, .ie govoril z menoj nekako ob pol treh nocoj — mislim danes zjutraj, gospod. Ulica je zaradi popravljanja zaprta. Jaz sem slučajno rekel, da je tu precej samotno, .n on je dejal: »Da, edin človek, s katerim sem govoril, je bilo dekle, ki je na moji žerjavici sežigala neka zaljubljena pisma.« »Ali ste takrat vedeli za umor?« »Ne, gospod. Kakor hitro sem izvedel zanj, ob četrt na sčdem zjutraj, od straž-mojstra, sem šel nazaj in sem dal čuvaju nekoliko vprašanj. Upam, da nisem prekoračil svoje dolžnosti, ampak rekel sem mu, naj pride sem in vam to javi. Imenuje se Wrenn. Zdaj je spodaj pri stopnicah, gospod, a zeha se mu na vsa usta.« »Prav dobro delo, Oliver. Imeli ste docela prav, naj nam to pomaga ali ne. Privedite ga sem.« Čez nekaj minut je privedel stražnik postarnega moža, oblečenega v delavsko bleko. Spoštljivo je mečkal čepico in mežikal z utrujenimi, rdeče obrobljenimi očmi ter se ni mogel vzdržati, da ne bi pošteno zazehal. fzehajte l« - ga* je šepetajo svarij stražnik. »Ta gospod je gospod inšpektor Reynolds.« Prišlec je malo nejevoljno gledal. »No, in? Prav tako ie iz mesa in krvi kakor jaz, mar ne?« je vprašal. Obrnil se je k inšpektorju in se opravičil: »Tale kifeljc mi je rekel, naj pridem sem danes popoldne, gospod, ob temle času, in ko sera prišel domov — stanujem v Peek-hamu — in se nazajtrkoval in rnalopo-dremal, sem moral lepo sem. Če pridem ob spanje, sem siten, gospod.« »To je popolnoma razumljivo, Wrenn.« je rekel inšpektor, ko je odslovil stražnika. »Dobro vem, kaj je to, če je človek pošteno utrujen. Žal mi je. da vas motim pri odpočitku. Ne bom vas dolgo zadrževal. Povejte mi o tistem dekletu, ki ste ga videli sežigati pisma.« Mož se je praskal za ušesi. »Jaz je nisem videl sežigati, gospod,« je razlagal. »Jaz sem bil pri pregraji tako kakih trideset metrov ali še dalje od tam, ko sem videl, da se dekle nagiblje na mojo žerjavico pred mojo kolibo. — Srečala sva se, ko sem se vračal, in jaz sem nekaj rekel. Češ da se je ogrela pri mojem ognju. Ona je rekla »lahko noč« in šla hitro naprej. To je bilo tako nekako deset minut po deseti. Nisem videl, kam je šla. Ko sem prišel k svoji žerjavici. sem videl nekaj sežganih papirjev in tako sem si mislil, da je sežigala kakšna zaljubljeni pisma.« »Kakšna je bila?« je vprašal inšpektor. Sokolstvo iogata bilanca mariborske sokolske matice SINOČNJI OBČNI ZBOR SOKOLA MARIBOR-MATICE JE PONOVNO DOKAZAL, DA IMA SEVERNA MEJA V SOKOLSTVU ZANESLJIVEGA, ODLOČNEGA IN VEDNO BUDILNEGA STRAŽARJA. Včeraj zvečer je bil v Sokolskem domu občni zbor Sokola Maribor-matica, ki ga je vodil starosta br. dr. Fornazarič. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena in je zborovanje poteklo zelo parlamentarno ter v duhu sokolske Prisrčnosti in ideje. Starosta je uvodoma izrekel pozdrave prvemu starosti kralju Petru II., ki so ga zborovalci 31. občnega zbora počastili stoje s trikratnim sokolskim pozdravom. Nato je prečital vdanostno brzojavko, odposlano kralju v Beograd. Po uvodu je starosta br. dr. Fornazarič pozdravil zastopnika župe br. prof. Struno in zastopnika vojnih prostovljcev br. Mh. ph. Puksa. Po počastitvi spomina umrlih članov je starosta v širokih obrisih podal sliko društvenega dela v preteklem letu, ki je bilo eno najresnejših zadnje dobe. Sokol-matica je v tem letu dobil svoj lastni sokolski dom, ki je v središču mesta na najlepšem kraju Maribora. Kljub važnosti Glasbene Matice na kulturnem in na-rodno-obrambnem področju je Sokol-matica moral vsem odpovedati prostore. Glasbeni Matici je podaljšal odpovedni rok do poletja, ko se konča šolsko leto. Za uresničenje vseh načrtov glede lastne strehe imata velike zasluge br. L e n a r d ■n Posojilnica v Narodnem domu. V preteklem poslovnem letu je Sokol-matica dobil tudi pravdo za pohorsko trato, ki jo je vodil z Zadružno gospodarsko banko. Na tem zemljišču bo zgrajena sokolska planinska koča. Važen dogodek je bil tudi vsesokolski zlet v Pragi, na katerem je matico zastopalo 95 sokolskih pripadnikov. Starosta je poudarjal važnost in pomen sokolskega naraščaja, v katerem vidi vnete sokolske delavce in narodne borce. Ker imajo sedaj svojo streho, bo ta postala narodna trdnjava na severnem braniku države. Nato je društveni tajnik br. B u r e š -Metod prečital poslanico Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in poročal o podrobnem društvenem delovanju: Sokol-matica je dobil lani svoj dom, reorganiziral je svoje odseke in ustanovil več novih odsekov, med njimi odsek v Kamnici, ki zelo marljivo in uspešno deluje. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje Sokol-matica 1166 sokolskih pripadnikov, in sicer 561 članov, 200 članic, 131 moškega in 78 ženskega naraščaja, 69 moške in 127 ženske dece. Odsek v Kamnici pa šteje 72 članov in članic. Tajnik je nato naštel glavne dogodke v pretekli poslovni dobi in opisal uspele prireditve. Najvažnejši je pač razvitje naraščajskega prapora, ki mu je kumoval mladi kralj. O stanju blagajne in njenem poslovanju je poročal blagajnik br. Er ha rtič. Zanimivo je bilo načelniško poročilo br. Z e i j a. Lani je telovadilo 11 oddelkov v treh telovadnicah. Telovadcev je bilo 507, telovadnih ur 431 s skupnim obiskom 14.553 telovadcev. Poudarjal je, da je Sokol-matica zopet dosegel ono stopnjo, ki jo je imel v dobi, ko je bil na višku. Tudi letos bo plavalni tečaj in taborenje na Pohorju, ki bo trajalo mesec dni. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so sokolske telovadnice vedno polne in so čestokrat premajhne. Dolgo poročilo br. prosvetarja Mr. ph. Remsa je nazorno prikazalo veliko delo prosvetnega odseka, ki je bilo vsestransko in zelo uspešno. Lutkovni odsek, predavateljski odsek, knjižnica, mladinska knjižnica, arhiv, sokolska štednja, mladinski odsek, pevski odsek in plesni odsek so zelo uspešno opravili svoje sokolsko delo. Poročilo gradbenega odseka br. Lenar da je omenjalo napore društva za dosego svojega doma, kar se mu je sijajno posrečilo. V novem Sokolskem domu je matica uredila novo centralno kurjavo. Treba bo še zgraditi telovadnico, za kar so načrti že pripravljeni. Prenovljena dvorana bo služila vsem narodnim in kulturnim ustanovam, predvsem pa sokolstvu. O blagajniškem poslovanju gradbenega odseka pa je poročal br. Erhatič. Denarni promet je bil preko dva milijona dinarjev. Iz matrikarjevega poročila br. Boha-ka posnemamo, da je med članstvom 180 državnih nameščencev, 128 učiteljev in profesorjev, 145 zasebnih uradnikov, 63 dijakov, 58 trgovcev, 63 obrtnikov, 63 zasebnikov, 24 zdravnikov in lekarnarjev, 19 odvetnikov in notarjev ter 18 vojakov. Sledili sta poročili gospodarja br. Varla in zdravstvenega referenta br. dr. Pavliča, nakar je poročal socialni referent ravnatelj br. Bratož, da je Sokol-matica podelil 32 podpor v gotovini, 171 večerij in 14 kosil. Narodno-obrambni referent br. dr. Z a j c je poročal o potrebah severne meje in o delu, ki ga je opravil kot narodno-obrambni referent. Orisal je tudi delo meddruštvenega obrambnega odbora in dejal, da se bo pričela gospodarska sokolska akcija na naši meji. Več pažnje je treba posvečati našemu Kozjaku, kjer je ustanovljena kmečka sokolska četa. Po razreŠnici, ki sta jo predlagala br. dr. Boštjančič in br. Kova? (tajniku in blagajniku s pohvalo), je občni zbor sprejel novi proračun, ki predvideva 58.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: starosta br. dr. Fornazarič, prvi podstarosta dr. Mihalič, drugi podstarosta Prelog Ferdo, tajnik B u r e š M., blagajnik Erhatič, pomožna blagajnika B o h a k in Bezjak, ma-trikar Tominškov a, načelnik gospodarskega odseka geometer P e r t o t, zdravstveni referent dr. Pavlič, socialni referent ravnatelj Bratož, pro-svetar D o j č i n o v i č, arhivar H o d-n i k, načelnik Z e i, prvi podnačelnik Primc, drugi podnačelnik Jurman, načelnica Makučeva, prva podnačel-nica V i č i č e v a, druga podnačelnica K o c m u r j e v a, odborniki M a č u s, inž. Saks, Ipavec, magister Rems, prof. Gruntar, Varl, Vidmar, Šoštarič, Škerl, Rot, Kramer, Podlesnik in Vičič. Gradbeni odsek sestavljajo načelnik L e n a r d, E r-hatič, inž. Končnik, inž. Šlajmer, inž. Pipan, inž. Dev, Mačus, Štukelj, geometer P e r t o t, D. Rosina, Paš, Škerl in Kranjc. Za narodno-obrambnega referenta je bil izvoljen dr. I g o r R os i n a. Po raznih predlogih, ki jih je stavila uprava in ki so Bili sprejeti, sta govorila v imenu župe prof. Struna, v imenu vojnih dobrovoljcev pa Mr. ph. Puks, nakar je bil uspeli občni zbor s himno »Hej Slovani« zaključen. 1. Sokolska četa Sv. Jurij ob Ščavnici vprizori v nedeljo, 12. febr., ob 15. uri popoldne v »Domu Matije Gubca« Nuši-čevo »Doktor«. Režiral bo tamk. četni starosta br. Drago Kocmut. S sodišča Majhen razbojnik 25-letni Ivan Volgemut je sicer že oženjen in posestnik v Levanjcih pri Sv. Urbanu, kakor piše obtožnica, vendar si pa nihče ne bi upal trditi, ki bi ga videl samo tako od zadaj, kako je stal pred sodnikom poedincem dr. Turatom, da je kdaj pred tem majhnim možakarjem vse bežalo. Pa je resnica in ne samo enkratna. Na zatožno klop je prišel, ker je z motiko prelomil Francu Horvatu rebra, ker mu je ražbil hišna vrata, sklede, krnico za kruh, cvetlične lonce, krušnik in še končno opraskal nekaj ometa z bajte. Nadalje se je zagnal z nožem proti Jožefu Potrču, s koso v roki pa proti Pihlarju, Potrču in Klamžu. Kaj ga je razdivjalo? Priče in Horvat so izpovedale med preiskavo, da je bil Volgemut jezen na Horvata, ker mu ni pustil voziti preko svojega sveta; okrog je tudi baje govoril, da mu je Horvat zastrupil psa in da obrekuje njegovo ženo. Volgemut je baje že večkrat prišel pred Horvatovo hišo in razsajal okoli nje, dokler ni 11. oktobra lani docela podivjal. Vdrl je v Horvatovo stanovanje, porazbil po veži, kar mu je prišlo pod roke, spretepel Horvata in se nazadnje še z nožem in koso zagnal za onimi, ki so prišli Horvatu na pomoč. Volgemut, ki je majhne postave, je povedal pred sodnikom, da ni tak razbojnik, kakor »tam notri« (v obtožnici) pravijo. Navedel je celo rajdo prič, ki bi naj izpričale njegovo nedolžnosti in zaključil izpoved v refren: — Nisem bil pred Horvatovo hišo, nisem bil z motiko pred njo, nisem imel motike, nisem... in prosim, vse to je neresnično. Obsojen je bil za poškodbo na 4 mesece strogega zapora, za grožnje pa na 360 din denarne kazni; nadalje mora plačati bolnišnici 430 din, Horvatu 150 din za poškodovano hišo ter 500 din za bo- lečine. Volgemut bi rad, da bi mu kazen odložili, ker ima male otroke, samo da je zadnje malo težko, ker bodo njegovi otroci še dolgo.majhni. Krvavo kožuhanje Iz leta v leto se vlečejo ti fantovski pretepi okoli Ptuja, sodišče obsoja kmečke fante in časopisje vse to več ali manj mirno registrira. Malokdo se pa dotakne bistvenih vzrokov fantovskih pretepov in se spre vi še na neobdelano polje, kako te pretepe zatreti. Smešno bi bilo govoriti, so krivi temu samo šmarnica, uboštvo itd., kar se po navari govori. Eno je jasno še pri tako bežnem pogledu, največ pretepov je v krajih, kjer ni kmečkih organizacij, ki bi zajele mladino, da bi se izobraževala in pokazala svoja hotenja in sile pri izobraževalnem delu; če pa organizacije so, po večini niso več tako prožne in sodobne, da bi zamogle zajeti v svoj delokrog vso mladino. Kajti mlad človek, ki bi bo lahko s svojimi silami uveljavil v organizaciji, v skupnostnem delu, bo docela drugače gledal okoli sebe, kakor oni, ki je nerazgledan, ki ima samo ozko domačo vzgojo in ki misli, da mu je sovražnik že vsak, kdor stanuje onstran domačega plota. 15. oktobra lani so zvečer likaili pri posestniku Kokolu na CirajenŠčaku. Zbralo se je kakor po navadi precej mladine. Po kožuhanju so pili in. plesali, saj so ko-žuhanja v dolgih jesenskih dneh skoraj edine prilike, kjer se lahko snide mladi svet. Med takim splošnim veseljem je Šešerkov fant zaklical »aufbiks«; padlo je nekaj zaušnic, potlej pa so znova plesali. Napeto ozračje pa le ni poleglo. — Kmalu so se znova stepli, med pretepom je navalil Šešerko z golimi rokami na Vinka Polanca, ta . pa je potegnil nož in ga sunil z njim v vrat Rana je bila tež- »Tako bolj tanka, gospod. Črn plašč, hudo moker in blaten, to vem zanesljivo, ker se mi je revica smilila. Rdeči tesje, rdeč klobuk m zelo namazane ustnice in lica.« Reynolds je vzdihnil. Popis se ni ujemal z nobeno izmed žen, ki so bile doslej v zvezi z dogodkom. »Hvala, Wrenn,« je rekel. »Pojdite domov in dobro se naspite.« Čuvaju se je utrujeni obraz hvaležno ujasnil nekaj časa je brskal po žepu, potem pa položil na raizg majhen zavitek. »Skoraj bi bil na to pozabil,« je rekel. »Kaj je to?« je vprašal inšpektor. Napol sežgani kosi papira, ki so včeraj ponoči padli iz posode, kjer je bila mo ia žerjavica, gospod. Ne mislim, da bi vam bili kaj vredni, ampak veste, nisem imel kaj delati, pa sem hotel pogledati, kaj je tisto dekle sežigalo, toda moje oči niso več. kar so bile, in nisem zmogel brati, pa sem vse skupaj vrgel proč. Ampak ker je tega kifeljca to tako zanima- lo, sem pobral in prinesel. — Ne potrebujem tega več, gospod, lahko pri vas ostane, če hočete.« Reynolds je pet minut pozneje odkril na opaljenem oglu ovojke črke »rdejm« in na nekem drugem odtržku: »— grožnje me ne za —« Tisto dekle v premočenem in blatnem plašču, ki je v naglici sežgalo la pisma, je bilo najbrže dekle, ki je ležalo za In-gramovo zofo! Ali je bila to ena izmed žen, s katerimi je danes dopoldne govoril? Ampak rdeči lasje so ga motili. Niti sledu rdečih las ni bilo na zlati glavi Celije Bru-nettove; in Lejla ter gospa Selcottova sta imeli rjave ali črne lase. Dvanajsto poglavje. BOMBA ZA REYNOLDSA. Reynolds je študiral ožgane liste, ko je telefon zazvonil. »Kaj je?« je vprašal osorno zaradi tega motenja. »Eh? Govorite hitro, sem zaposlen. Keppel? Ne poznam tega imena. Vprašajte ga, kaj hoče,« je skoraj zalajal. »Kaj? Ardeenov primer? Zakaj pa tega takoj ne poveste in mi prihranite dragoceni čas? Privedite ga takoj v mojo sobo!« Bistro je zrl na mladega moža, ki je prišel k njemu. Čil. toda nekoliko nejevoljen izraz je bil na obrazu Pata Keppela, ko je povedal svoje ime in sedel nasproti inšpektorju. »Razumel sem, da mi hočete povedati nekaj, kar je v zvezi z umorom Karla Ardeena, gospod Keppel? Ali ste ga poznali?« je vprašal Reynolds, pričakujoč, da bo gost izpovedal enako izogibljivo, kakor so izpovedali Ijigramovi gostje, češ da je poznal mrtvega moža samo nekoliko. Keppel je zmajal z glavo. »Se nikoli nisem slišal o njem, šele v časopisih sem bral poročilo o umoru,« je odgovoril. »Toda vem, kako je bil umorjen.« To pot je inšpektor Reynolds zares pokazal, da je presenečen. Tale tujec z mirnim, prijetnim glasom je izgovoril svojo izjavo tako mirno, kakor bi izjavil, da je rešil križanko. »In bojim se tudi,« je nadeljeval Keppel, »da sem posredno odgovoren za njegovo smrt.« Ta človek ni podoben blaznemu, si je mislil Reynolds. »Hočete cigareto?« je rekel na glas, odpirajoč gostu novo dozo na mizi. »Imate vžigalice? Dobro. Rad bi slišal vaše pojasnilo.« »Takoj,« je dejal mož. «Je res dokaj preprosto. Jaz sem asistent v laboratoriju doktorja Tylerja.« Položil je vizitko na mizo. »Tu je njegov naslov. Pred nekaj časom sem odkril — prav za prav iznašel — formulo novega usmrčujočega plina. Posebnost tega plina je, da ne pušča za seboj sploh nikakega sledu — to je, vsaj ne takega, ki bi se dal praktično najti. Žrtev bi se zdela, da je umrla zaradi ohromenja srca.« »Ali smem vprašati, kako ste do do- znali, gospod Keppel?« je vprašal Rey-nolds z veselim nasmehom. »Nikdar nismo tega preizkušali na ljudeh, o tem ste lahko prepričani, inšpektor. Edina človeka, ki sta bila v nevarnosti sva bila jaz in doktor Tyler,« je pojasnjeval. Inšpektor Reyno!ds se je začudil. »Ali hočete morda reči, da sta oba vdihala ta plin?« je vzkliknil nezaupno. »Seveda,» je hladno odgovoril Keppel »Nisva mogla prositi nikogar drugega, da bi za poizkus tvegal življenje, kaj ne? Vsi znanstveniki se neprestano cepijo z raznimi zarodki in bakterijami, da bi dokazali svoje teorije razmh protistrupov itd. Dobro. Po najskrbnejšem računanju vseh podrobnosti sva izračunala dozo, ki ni usodna in povzroči samo nezavest. Poskusila sva to oba — seveda vsak posebej, ob različnem času. in ugotovila sva doze, ki so človeškemu življenju usodne.« »To se mi zdi blazen poskus,« je pripomnil Reynolds. »Pa sta se oba popolnoma zavedala?« »Doktor se je kmalu zavedal, trajalo pa je dolgo in treba je bilo nekaj dela, da je spravil v red mene, in to iz nekega čudnega vzroka.. In za dva dni sem docela izgubil glas. Ta plin bi bil strašno koristen narodu, ki bi ga uporabil v vojni- ka, vendar se jp fant v bolnišnici popravil. Izgubil je precej krvi, da se je onesvestil. Polanec je priznal krvavo dejanje; pravi pa, da se je čutil obvezanega, da na domu sorodnikov napravi red. Ves večer je že miril Šešerka. Ostali fantje: Šešerko, Erjavec, Toplek in Matjašič se bodo zagovarjali zaradi pretepa pred okrajnim sodiščem v Ptuju. Polanec je bil pred okrožnim sodiščem v Mariboru obsojen na 2 meseca strogega zapora, vendar pogojno za dobo treh let, ker je bil Šešerko res nasilen in ker še sam ni bil kaznovan. Razpravo je vodil senatni predsednik dr. Turato. obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Poslanec je med drugim povedal, da je Šešerko, ko je prišel z bolnišnice znova razgrajal pri Kokolu. Polanec mora plačati stroške bolnišnici in 900 din Kokolu za odškodnino na zaslužku. Zanimivosti Charlie Chaplin — plavolasec NJEGOVA OSMA TOVA RIŠICA, ČETRTA ŽENA. V Hollywoodu potrjujejo vesti o ločitvi Charlie Chaplina in Paulette Goddar-dove in o njegovih pripravah za poroko z novo ženo njegovega življenja, z mlado igralko Sandro Winthersovo. Filmski časopisi v Združenih državah prinašajo ob tej priliki nekatere podrobnosti o začetkih tega ljubavnega romana. Do ločitve s Pauletto Goddardovo, ki je bila tretja Chaplinova zakonita žena, ni prišlo po Chaplinovi volji, temveč na željo Paulette, ki namerava uresničiti svoje hrpenenje, da bi se poročila s svojim zaupnim prijateljem earlom of War-wickom. Prvič se dogaja, da ne zapušča Chaplin svoje žene, temveč žena Chaplina. Kdo je Sandra VVinthersova? Sandra Winthersova je bila doslej gledališka igralka v Los Angelesu. Z meščanskim imenom se imenuje Dorothy Cannningorejeva. Chaplin jo je spoznal pri gledališki predstavi in jo angažiral kot partnerko za svoj prihodnji film, čigar motiv tedaj še ni bil znan. Charlie je tedaj še nihal med različnimi domislicami in njgova partnerka ga je presenetila s pogumno mislijo, da bi posnel film o lastnem življenju »The Life of Charles Spencer Chaplin«. Zdi se pa, da ta film nikoli ne bo napravljen in da bo nova Chaplinova ljubezen ustvarila eno glavnih vlog v »Diktatorju«, ki je bil že večkrat odpovedan, a ga je Chaplin vedno znova napovedoval. Prva Chaplinova ljubezen: Hetty. Prvi ljubezenski roman »velikega potepuha čuvstev« se je začel v dneh svetovne vojne, ko je mladi, neznani mož korakal večer za večerom v izposojenem površniku in s trdim klobukom, skrbno očiščen s krtačo za čevlje, v Kensington Gate, da bi spremil iz gledališča majhno statistko Hetty, ki je umrla v svojem 20. letu na sušici, ne da bi dočakala bleščeče slave svojega prijatelja. Chaplin nikoli ni pozabil na svojo veliko prvo ljubezen in skriva njen spomin tako skrbno in spoštljivo, da tudi njegovi najboljši prijatelji niso mogli nikoli izslediti njenega pravega imena. Zakonske in druge vezi. Od tega časa je bil Chaplin trikrat oženjen, z nekoliko ženami je bil povedan s prijateljskimi vezmi in širile so se iudi govorice, da se namerava oženiti s Clair Windsorjevo, Polo Negri in Rachel Mellerovo. Toda trajne sreče mu ni mogla dati nobena od teh žena. Edna Purviance. Ta jc bila prva njegova žena. Leta i915., ko se je Chaplin z njo seznanil, je bila stenotipistka. Tedaj je postala njegova partnerka v filmu in v življenju. dolarjev, ki jih ji plačuje Chaplin vsak teden, zapraviti v nekaj urah v iosangelc-ških barih za cocktaile in likerje. Mildred Harrisova. Vanjo se je Chaplin zaljubil 1. 1918. Bila je hčerka garderoberke v nekem kinematografu. Rodilo se jima je dete, ki pa je kmalu po rojstvu umrlo. Leta 1920. sta se razšla. Od tega časa se je Mildred dvakrat poročila. Lita Grey. Bilo ji je 16 let, ko jo je Chaplin angažiral za film »Zlata opojnost«, v katerem pa ni igrala. Kmalu nato se je z njo oženil. V tem zakonu sta se mu rodila dva otroka, dečka, na pobudo matere Lite Greyeva pa jc prišlo do ločitve, ki jo je spremljal velik škandal. Tedaj seje zdelo, da bo nepravično javno mnenje Združenih držav predčasno uničilo Chaplinovo umetniško kariero. Sodišče je izročilo otroka Liti Greyevi, in Chaplin ji je plačal milijon dolarjev odškodnine. Poročila se je znova in ameriški svet je nanjo pozabil. Georgie Haleova. Georgie Haleova je dobila prvo. nagrado na nekakšnem lepotnem tekmovanju. Režiser Sternberg jo je angažiral za glavno vlogo katerega koli filma in Chaplin ji je dal vlogo v filmu »Zlata opojnost«, prvotno določeno za Lito Greye-vo. Umetniško sodelovanje in romantika src pa se je končala po končani »Zlati opojnosti«. Virginia Cherrillova. Njena naslednica je postala Virginia Cherrillova, ki ni nikoli imela namena, postati filmska zvezda. Postala pa je partnerka v njegovih »Lučih velemesta«. Potem sta se razšla in Virginia se je pred letom dni poročila z earlom of Jersey. Maria Miillerjeva. Avstrijka, ki je pozneje sprejela filmsko ime May Reevesova, se je seznanila s Chaplinom na njegovem potovanju po Evropi in ga je spremljala v Italijo in Al-žir. Chaplinovi prijatelji so jo nazivali »skrivnostna Marija« ali pa »ciganka«. Charlie jo je zasnubil, pred poroko pa jo je zapustil in odpotoval na Japonsko. Zapuščena zaročenka se mu je maščevala z izdajo knjige »Chaplin v privatnem življenje,«, ki je polna indiskretnih škandalčkov. Pauletta Goddardova. Prvotno je bila manekenka in pozneje članica zbora Ziegfeld-Girls. V Chaplinovem filmu »Moderna doba« je ustvarila glavno vlogo. Čeprav se je k temu koraku dolgo branil, se je končno vendarle oženil z njo. Njegova ljubezen do Paulette je bila tako velika, da je prvikrat končal film s happy-endom. Kljub temu ji je padel na tla, nikar ne poleti tja in ne prevzemi njegovega posla, ker s tem nehote dokazuješ, da si mlajši in urnejši od starca. 4. Ženskam nikoli ne pripoveduj o svojih uspehih. Pusti jih, naj se same informirajo o tvojih sposobnostih in uspehih v življenju. 5. Ne bodi ljubosumen in praznoveren. Ljubosumje človeka ne zaščiti pred razočaranjem in ga dela nesrečnega. 6. Če te žena ali prijateljica pričakuje nenašminkana, v stari obleki, malce zmečkana, neumita, v copatih, je to najzanesljivejši znak, da ji nisi več všeč. 7. Kadar se srečaš z izrazito grdo žensko, bodi ljubezniv proti njej in obnašaj se kavalirsko. Bodi velikodušen, kajti do ubogih je treba biti tak. Duhoviti francoski pisatelj se nato ob-.iča na starejše gospode in daje teh-lt osem nasvetov: 1. Ne reci nikoli: »Njega dni...« ali »Ko sem bil jaz mlad...« To te bo takoj napravilo pet let starejšega. 2. Zadovolji se z lepim vonjem, ki ga širijo krog sebe mlada in lepa dekleta in žene. kadar gredo mimo tebe v parku ali na ulici, toda nikar več ne tekaj za njimi. 3. Ne ponavljaj vedno: Jaz z lahkoto sprejemam svojo starost! Starosti se niti najmanj ne bojim!« V svojem srcu si boš moral tako priznati, da lažeš. 4. Ne verjami onim, ki te vsak hip prepričujejo, da si se zelo pomladil. To so nevarni laskavci. 5. Vedi, da so na svetu tudi starejši moški kakor ti. To naj ti bo največja tolažba pod stare dni. 6. Nikoli ne hiti, ne vzdihuj in stokaj, kajti tako bo vsakdo opazil, da si se res postaral. Poglej v takih hipih rajši oblake, listje na vejah ali ptice v poletu in videti boš mlajši in svež. 7. Kadar sediš v nekem javnem lokalu, glej, da sedeš vedno s hrbtom obrnjen proti svetlobi. Tvoj obraz bo videti mlajši in svež. 8. Če ti brivec pravi, da si se pomladil, mu ne verjami in ne daj mu zaradi tega večjo napitnino! S tem bi pokazal, da si kljub svoji starosti še vedno naiven, lahkoveren človek. Dobro je, če veš da beljak, pomešan z olivnim ali ricinovim oljem, zelo hitro ublaži bolečine opeklin, da se škrobljeno perilo lepo sveti in se ga pri likanju likalnik ne prijemlje, ako raztopiš med škrob nekoliko soli. X Svetovna produkcija bencina ^e veča leto za letom. L. 1936. je bilo pridelanih na vsem svetu 82.25 ton bencina, leta 1937. pa že 89,150.000 ton. X Časopisno oglaševanje, izvajano sistematično, zvišuje prodajnost predmetov za 14 odstotkov. (Izkušnje arae- X Po 20. letih so v Moskvi zopet začeli prodajati banane. Prodajalci morajo mlajše stranke učiti, kako se ta sad lupi in je. Odgovornost. Učiteljica pravi: »Zdaj sem vam na primerih pojasnila, kaj pomeni odgovornost. Ali mi lahko navede kdo kak drUg primer?« Pa se oglasi Preperelčev Mihec: »Prosim, jaz! Na hlačali so se mi utrgali vsi gumbi razen enega. Ta nosi zdaj vso odgovornost.« Daruite za azilni sklad Pil! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V maltb oglasih stane »saka beseda M par: naimaoiia orlstolbioa u te oglase le din 6.—. Draibe orekllcl doolsovonla In icnltovaniskl oglasi din 1.- oo besedi NalmatilSl znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se ratnnalo dvolno Oglasni davek za enkratno oblavo znaJa din J.—. Znesek za male oglase se olaSule takol orl naročilu ozirom* ea te v poslati » olsmn skuDal t naroillom ali oa oo ooStnl oololnlcl na Čekovni raCuo It 11.4"" olsmene odgovore glede mallb oglasov se mora orUoiltl znamka za 8 din ______________________________ Za vse Rasno MAŠKARADA s koncertom v- soboto in nedeljo, maske dobrodošle. — Svira prvovrstna ciganska godba. Se priporoča gostilna »Ljutomer«, Stibler. 1008 KUHINJE vseli velikosti, najceneje. — Oglejte si izložbo pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva ulica 6. 1014 ŽENINI. NEVESTE! Najlepše vence, šopke iz mirte izdeluje po naročilu po zelo nizki ceni A. Klemenčič, Pristaniška 2- tik Vodnikovega trga. 1016 HALO! V soboto I. Kmečki ples na Pobrežju v gostilni Kren (Kle jnenšak), narodne noše in dečve zaželene. Vabi odbor. 10Jo Posest DVOSTANOVANJSKA HIŠA _ vrtom se proda na Ptujski cesti 132, Tezno pri Maribo-Cena 40.000. 101r Kupim Zakon je trajal tri leta in Edna je igrala i se je zakon, oslabljen baje zaradi Cha- A«iutu.« .. r*_ —i I r»1i«™ro lifihnilitnnncii končal drugače približno v trinajstih filmih. Pa je pri fclo do ločitve in Edna se je navadila 250 plinove ljubosumnosti, kakor film. Nauki za male in stare NASVETI IZKUŠENEGA PSIHOLOGA IN POZNAVALCA LJUDI. Popularni hi zelo čitani francoski književnik Pierre Wolf, ki je postal znan zlasti s svojimi modernimi psihološkimi dramami, daje v nekem pariškem ilustriranem listu te-le nasvete za mladce in starce. Mladim ljudem svetuje pisatelj tole: 1. Bodi vedno toleranten, vljuden in ustrežljiv do starejših dam. Te te bodo potem iz hvaležnosti povsod hvalile pripovedovale, da si najbolj talentiran in simpatičen človek na svetu. 2. Ne rogaj se starejšim ljudem. Tudi ti boš nekoč star. 3. Če vidiš, da se neki starejši gospod pripogiba, da bi dami pobral predmet, ki KRATEK KLAVIR (Stutzflugel) se ugodno proda. Maribor. Nekrepova ulica 6-1. 989 Sobo odda Oddam lepo OPREMLJENO SOBO zraven parka. Ciril-Metodo-va 12, priti., levo.____1013 OPREMLJENA SOBA velika, svetla, se odda. — Strossmajcrjeva 28-11, 9. vra ta. 977 Stanovame STANOVANJE se odda s. marca. Pobrežje, Šolska ulica 4. Poizve se Zrkovska c. 51. 1007 GOSPOD se sprejme ua stanovanje. Ruška c 3-1, levo. 1011 Sobo lile 3 GOSPODIČNI iščeta opremljeno sobo s hra no ali brez. Naslov nusUtlv upravi. - 10Ub Beli leden Posebno ugodne cene Tkanina za postelj, prte Tekstllana Maribor, Gosposka uL 14 V naiem Takoj se odda v uajem CELA HIŠA Z VRTOM Vprašati gostilna Barič, Tezno. 998 Službo gobt MLADO GOSPODINJO inteligentno, sprejmem. Ponudbe na upravo pod »Neodvisna«. 1005 ŠIRITE »VEčERNIK«! MLADEGA KANARČKA I pevca, kupim takoi. Ornik. Aleksandrova 6, Prosvetna knjižica. 1004 PRAZNE STEKLENICE 1 % litra in od piva litra kupi drogerija Kanc. 1012 : Prodam PISALNI STROJ veliki »Adler«, . skoro «ov, za polovično ceno prodam. Izve se v upravi »Večerni-; ka«. 10°° KANARČKI . pevci in samice za valjenje na prodaj. Strossmajerjeva 28-11, 9. vrata. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je previdenu s tolai li sv. vere, umrla predobra mama in stara mama, gospa Harifa Purkharf’ gostilničarka in posasfn?ca Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 11. t. m, ob 10. uri predpoldne na pokopališču Sv. Kungote. Istočasno se bo brala sv. maša zadusnica. Žalujoča sinoda ožef in Franc Purkhart in ostalo sorodstvo Mal’ položi dar domu na o tari 10 % znižamo cane naših znano nizkih cen na zimskih plaščih. Izkoristite priliko ! Dobite tudi veliko izbiro blaga za damske in moške obleke, spomladanske plašče, kostume in hubertuse ČEŠKI M A G A C I N • MARIBOR - U L I CA 10. OKTOBRA