SVOBODNA SLOVENIJA
ANO XXXVI (30)
Štev. (No.) 29
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 21. julija 1977
CAIIIti LI.EVA PROTISLOVNA RAZLAGA EVROKOMUNIZMA
NE ODPOVEDUJE SE REVOLUCIONARNEMU MARKSIZMU
Iglesia y Marxismo
En un redente documento sobre las relaciones entre cristianismo y marxismo, los obispos Franceses “mantienen la posición de la Iglesia en este pùnto, sin concesiones, ni a la tentación marxista que hoy sienten much'os fieles, ni al anticomunismo sistemàtico que se transforma en ideologia de la seguridad nacional”.
He aqui algunos textos fundamentales del documento.
•	“El encuentro con el marxismo ha provocado una erosión de la fe en aquellos que habian creido poder conciliar sus convicciones con la colaboración en_ las organizaciones comunistas”.
•	“Si la Iglesia rechaza el marxismo, lo hace en razón de la incompatibi-lidad entre ateismo y fe. También en nombre del hombre. La Iglesia rechaza lo que destruye al hombre y lo reduce a mero instrumento de producción, consumi-dor de bienes o medio estratégieo en la acción politica”.
•	Nuestros contactos con los paises 'mas pobres nos revelan el fracaso, tanto de un capitalismo generador de injusticia, corno de un colectivismo destructor de libertades. Es urgente eneontrar nuevos caminos para un desarrollo integrai de los pueblos y de las personas”.
•	“La Iglesia no es una via media entre el liberalismo y el marxismo: se dirige mas profundamente a cada creyente en sus acciones politicas y en sus compromisos sociales, sean éstos los que sean”.
El documento en cuestión era esperado con ansiedad porque en los Ultimos tiempos, los comunistas habian sembrado no poca ambigiiedad con su politica de. “mano tendida” a los creyentes.
Zgodba o sivih bradah
Silno neprijetna je rdečim oblastnikom v naši domovini protikomunistična emigracija, ki se je razkropila širom svobodnega sveta in ne le s svojo navzočnostjo, ampak tudi s svojim delom svetu govori o resničnih razmerah pri nas doma. Dolga leta so o nas molčali, kakor da bi nas ne bilo; dolga leta so potrpežljivo čakali, da se- bomo utrudili in naveličali svoje naloge ter pustili, da nas posrka okolica, dolga leta so čakali in zatrjevali, da je protikomunističnih emigrantov vsak dan manj, da najodločnejši odhajajo na oni svet drug za drugim in da imajo preostali „dolge sive brade“, ki so jim ure življenja štete in da ni daleč čas, ko bo vprašanje slovenskih protikomunističnih emigrantov dokončno rešeno in potopljeno v pozabo.
V nekaterih računih se oni tam niso zmotili: ta ali oni se je umaknil v kot, cela vrsta ljudi, ki bi nam bili krvavo potrebni, je pomrla, število sivobradih očakov se manjša. Zmotili so se pa v eni važni točki. S smrtjo zadnjega protikomunističnega emigranta nas še ne bo konec. Pozabili so računati s slovensko protikomunistično mladino, rojeno izven slovenske zemlje, pa čvrsto stopajočo po stopinjah svojih očetov in dedov, ki so bili priče naše narodne tragedije. Kje je ta mladina, nam pove pogled nanjo ob naših spominskih dneh. Ko mladi s starimi, rama ob rami, javno molijo za večni pokoj žrtev rdečih rabljev in izpovedujejo zvestobo načelom vsakega vernega Slovenca, da sta komunizem in naša načela dva pojma, med katerima ni mogoče nobeno pobotanje.
Ta mladina, sinovi in hčere svobodoljubnih slovenskih protikomunistov, gre onim doma na živce. Vse mogoče načine poskušajo, kako bi delo mladih ohromili, ga usmerili v praznino, ga ožigosali kot zaostalo, kot izgubo časa in da je po več kot tridesetih letih vendar že čas, da se vse te stvari pozabijo in da se napake, ki jih sramežljivo priznavajo, povsod lahko dogajajo itd.
Pri „starih bradah“ kaj podobnega doseči niso niti mislili. Pri mladih je pa možno, da bi koga omehčali ali mu zameglili pravilno gledanje. Tu in tam opažamo, kako se skuša vtihotapiti v vrste mladih pogubonosni vpliv marksistične propagande na univerzi, na srednji šoli, v tovarni, v klubih. Previdno in polagoma, komunizem ima vedno čas. Zna čakati, a ne počiva nikoli.
Zgrajen komunist je vedno aktiven. Je apostol svoje ideje. Naučili so ga načina propagande, ki je primeren za določeno osebo in okolje. Tako je lahko mlad fant osem ur na dan „priklenjen“ na rdečega tovariša v tovarni ali cel dan v šoli in na poti, pa še doma, na akademskega kolega, ki nevtralno vrta v njegove možgane, da bi ga ne le pridobil, ampak prepričal o pravilnosti komunistične doktrine in tako spremenil v propagandista te zle oblike naše sedanjosti.
Kdaj bo mogel naš mladec debatirati z izšolanim in fanatičnim komunistom? Le če bo obvladal tvarino razgovora. Ignorant v debati s komunistom vedno podleže! Nevednost se pobija samo na en način: s študijem. Ni dovolj, če rečem, da sem protikomunist zato, ker so mi komunisti ubili mojega očeta ali požgali naš dom. Tudi če bi ne bili storili tega, sem proti njim, zaradi pogubonosne doktrine, ki je nasprotna mojemu krščanskemu prepričanju in mojim idealom o svobodi, in pravi demokraciji.
če se v čem naši stari niso motili, se niso v pravilni presoji komunizma. Poznali so ga do dna, ker so študirali z resnostjo njemu nasprotno doktrino, ki so nam jo razlagale papeške socijalne okrožnice. Te imajo še danes veljavo. Koliko jih je iz mladega rodu, ki so se temu prepotrebnemu študiju zares posvetili?
Beseda študirati ne velja le za one, ki pohajajo v srednje in visoke šole, kjer na vsak korak nalete na rdečega tovariša ali profesorja, ampak velja tudi za slehernega našega človeka, ki
Generalni tajnik španske komunistične partije Santiago Carrillo je potem, ko je bila v Španiji legalizirana partija, izdal že v ilegali napisano knjigo Evrokomunizem in država. V njej zahteva revizijo leninizma, odkrito napada stalinizem, obširno obravnava, kako doseči politično moč in oblast v državi, Sovjetski zvezi pa posveča doslej najkrepkejše odkrite in prikrite napade kakega partijskega vodje.
Kot smo že omenili v našem listu, je sovjetsko partijsko vodstvo šele sedaj ostro napadlo Carrilla in njegovo „mehko linijo“ v reviji Novi čas, čeprav mu je bil obstoj knjige znan verjetno že prej. Napad je dosegel obratno od dozdevno nameravanega : Politični komentator L. HP Tiller poroča iz Madrida, da stoje z eno samo izjemo vsi člani osrednjega odbora KP po tem napadu tesneje za Carrillem kot kdajkoli prej. Knjiga sama postaja za špansko KP bestseller. Izšla je že v drugi veleizdaji in polni partijske blagajne.
S tem seveda ni rečeno, da je Carri-llev komunizem (pravtako ne Marchai-sov in Berlinguer jev) kaj manj komunističen kot je bil do zdaj. Carrillo bo slej ko prej napel vse moči, da bo večal vrste svojih pristašev in -predvsem, da privede partijo na oblast. S svojim stališčem bo prepričal marsikaterega Španca, ki mu pod sovjetsko nadoblastjo sicer v svojem narodnostnem ponosu ne bi sledil. S tega vidika bi mogla biti Carrilleva knjiga le spretna poteza propagandnega značaja. Krepi mu osebno avtoriteto v partiji in utrjuje pozicijo nasproti nominelni partijski predsednici, v Rusiji ostareli Dolores Ibarruri, junakinji „La Pasiona-ria‘‘ izza španske revolucije, ki je sedaj zasedla predsedniško mesto verjetno s sovjetsko pomočjo.
Ko zagovarja evrokomunizem pred sovjetskim, se Carrillo sklicuje na neki Kissingerjev govor ameriškim poslanikom v Evropi, v katerem je opozarjal na nevarnost evrokomunizma, češ da ameriški vpliv lažje prevladuje nad Evropo ob strogo dogmatskih komunističnih partijah kot' ob evrokomunistič-nih, ki imajo veliko večje izglede na zmago.
Diktaturi proletariata posveča obširno poglavje in pravi med drugim: „Dejstvo, da postaja izraz diktatura vedno bolj osovražen v tem stoletju, ki je poznalo fašistične diktature, med njimi Frankovo, zločine stalinizma, korupcijo diktature delavskega proletariata in grehe totalitarizma na eni in drugi strani, že sapio po sebi zadošča, da se za politično uporabo odpovemo taki opredelitvi. Prepričan sem, da diktatura proletariata ni pot, po kateri bi se v razvitih in demokratičnih kapitalističnih deželah moglo doseči in utrditi nadoblast delavskega razreda. Čeprav se izpostavljam obdolžitvi krivoverstva, sem prepričan, da ni imel Lenin prav, ko je izjavil: Prehod iz kapitalizma v komunizem... mora nujno doseči svoj višek v diktaturi proletariata.“ Gre pri tem Carrillu samo za izraz diktatura, ali res za diktaturo proletariata kot tako?
Za evrokomunizem se otresa komen-
dela v industriji, obrti ali v katerikoli zasebni stroki, in mora biti trden v načelih, ki jih priznava in zmožen zrele presoje v vseh tokovih sedanjega zmešanega časa, da ne podleže zviti propagandi in se ne da premotiti zlasti vabljivim geslom, da je sedaj nastopil čas, ko je treba pozabiti vse, kar se je one dni pri nas in drugod dogajalo.
Ne le glede komunizma, tudi sicer mora naš mladi rod veliko misliti in delati, dà bo mogel izpolniti — vrzeli, ki s smrtjo starih nastajajo. Toda za danes bodi dovolj, da sem omenil to važno točko v premišljanju naše bodočnosti: dolžnost, da spoznamo svojega 'najnevarnejšega nasprotnika potom študija socialnega vprašanja v luči
tarjev, ki trdijo, da je samo nova komunistična taktika in podtika sovjetom krivdo za .nezaupanje, ki mu ga svet kaže: „Imam za po sebi razumljivo, da komunistične partije naprednega kapitalističnega zahoda gradijo na temelju demokratske igre ne samo svojo taktiko temveč tudi vso svojo strategijo, če to potrdimo in se v naših deželah odpovemo diktaturi proletariata, ne bomo niti volk, oblečen v ovčji kožuh, da prikri j é svoje ostudne namene, niti se ne odpovemo revolucionarnemu marksizmu, da bi se prizibali na socialdemokratske pozicije.“
Kot končni cilj svoje inačice komunizma navaja tezo, naj se socialistične in komunistične sile zavzemajo za „u-stvaritev nove, zedinjene Evrope-, take, ki bo neodvisna tako od ZDA kot od ZSSR“.
Kremelj oporeka Carrillu in dokazuje, da je evrokomunizem nova ideološka oblika antisovjetizma in „se skla-ja edino le z imperialističnimi koristmi, z napadalnimi in reakcionarnimi silami“ ter je njegov „namen povzročiti delitev mednarodnega komunističnega gibanja, za čemer dejansko streme že desetletja reakcionarne imperialistične sile“, če bi evrokomunizem dosegel ta namen, bi to pomenilo „delitev komunistične kontinentalne sile na dvoje, kar bi privedlo zahodnoevropsko komunistično gibanje na dvomljivo tretjo stezo, na stališče ,med kapitalizmom in komunizmom.“
Z obeh strani se torej zde napadi precej brezobzirni, kot da merijo na resnični prelom med zahodnim in vzhodnim komunizmom. To_pa v jedru ni v skladu- ne z marksistično internacionalo, ne z moskovskim imperialističnim vidikom, ne s Carrillevim in prav tako ne z italijansko, francosko, belgijsko in ostalimi evro-partijami. Bolj verjetno je, da gre po eni strani za komunistični družinski spor, ki bo poravnan, čim se bo pokazala najmanjša taka potreba, čeprav bi pri tem padli razni Carrilli. Po drugi plati se čedalje bolj ponuja in uveljavlja mišljenje, da gre za dobro zrežirano mednarodno uprizo-, ritev, za sijajno burko, ki ji bo marsi-kak dobrovemež nasedel. Moskvi gre namreč italijansko komunistično vzpenjanje na oblast vse prepočasi in medtem sumljivo upada aktivistično navdušenje, predvsem med mladino, francoski komunisti so vse preveč obzirni, pravtako belgijski; v Španiji so po 40-letni fašistični diktaturi dale komunistom svobodne volitve porazen uspeh (samo pičlih 10%).
Carrillo vztraja pri svojem in poziva k nujni in poglobljeni kritiki v delavskem komunističnem gibanju, k premagovanju napak in zmot, kar naj bi privedlo borbo za socializem (beri: komunizem) na pravo pot.
In če bo po tej poti prišel evrokomunizem — s Carrillem ali brez njega — na cilj, kakšna bodo njegova ukrepanja in dejanja ob vsej kopici leporečja, pohlevnih definicij, nemanov in načrtov? Bo stranka med strankami, čeprav prva, ali se bo otresel vseh in diktatorsko zavladal kakor doslej še vsak komunistični prvak? In tudi : v primeru kakega spopada med Zahodom
cerkvenega nauka, ki nam y vsej jasnosti pokaže poleg dveh pogubonosnih skrajnosti: kapitalizma in komunizma, še našo, krščansko.
V enem izmed bodočih pisanj bi Se pa rad dotaknil ge nekaterih drugih aktualnih vprašanj v zvezi z 'odhodom starih bradatih protikomunistov in z nastopom njihovih naslednikov v- vodstvu male slovenske srenje, ki mora ohraniti za bodoče rodove vsè pravice zdravega slovenskega življenja.
Meseca avgusta bo v Slovenski > hiši tečaj, ki. nas bo seznanjal z vsebino papeških socialnih okrožnic. Upamo, da bo med nami mnogo takih, ki bodo porabili to priliko, da dobe vsaj bežen pogled v to tvarino.	Kk.
in Vzhodom — kam in kako se bo obrnil? Nikdar ni odveč prepričati se, koga krije ovčji kožuh.
Dozdevna osamosvojitev od sovjetske partije bo brez dvoma spodbuda narodnostno nastrojenim zahodnim komunistom. Moskva bo tako utrdila svoj vpliv in strateško pozicijo v Evropi, saj ji bodo evropske partije slej ko prej poslušne, če bo šlo zares. K take-
V eni prejšnjih številk našega lista smo povzeli po čikaški Danici članek dr. Nevističa, kjer poziva ta znani hrvaški publicist nekdanje vodilne veljake (ustaše), naj se samožrtvujejo v dobro-Hrvaške in se „potegnejo nazaj‘‘ od vodilnih mest v novem Narodnem vijeću, ki stoji pred volitvami. To pa zato, ker stranke, ki so po 10. aprilu 1941 vladale totalitarno na Hrvaškem, nimajo „legitimitete, ki se dobi na volitvah“, kajti svobodni zahodno evropski svet upošteva samo take legitimne organizacije, ki so nastale iz demokracije in ne iz totalitarnega, režima. Tako legitimnost uživa samo Hrvatska seljačka stranka in zato naj se dela na to, da ona zbere okrog sebe HNV. Članek se nam je zdel zanimiv predvsem zato, ker poudarja legitimnost in potrebo glavnega predstavniškega telesa kot je Narodni svet, ki naj bo -sestavljen' iz političnih strank.
Istega dne nekako kot omenjeni članek, je buenosaireški hrvaški neodvisni list Slobodna riječ prinesla na uvodnem mestu -skoraj celostranski članek uredništva ,Hrvaški emigrantski list pred ' odhodom Tita“, ki soglaša z dr. Nevi-stičevim člankom in ga še dopolnjuje. Uvodoma piše, da stojimo spričo Titove starosti pred nepredvidenimi dogodki v Jugoslaviji in ob mrzličnem pripravljanju na nasledstvo. Na eni strani vojska, na drugi civilisti-KPJ, nekateri nezadovoljni s sedanjim režimom, neenotnost v KPJ, ki se že drobi v frakcije. Nevarnost je, da se poveča protihrvaški pritisk, pa spet mogoče, da bodo iskali kako pomiritev, sicer se ne bodo mogli držati. V igri bo usoda Jugoslavije sploh. Na drugi strani pa daje obstanku vele-srbstva podporo zunanje ministrstvo največje države na svetu, kakor je izpričal bivši poslanik Silberman v svojem članku (Tudi Svob. Slov. ga je v celoti objavila — op. ur.). Zdi se pa, da Sovjetska zveza igra na makedonske karte in albanske.. . Titov režim je pripravil te narode tako daleč, da se nobeden ne bo boril za obdržanje beograjskega velesrbstva, ne Madžari, ne Hrvati, ne Albanci, ne Makedonci. V taki neposrednosti važnih dogodkov je nujno potrebno reprezentančno telo Hrvatov v emigraciji.
Nadalje podčrtava uredništvo Slobodne riječi, da revolucionarnost daje negativne rezultate, ali v najboljši meri, žrtve niso v razmerju z izgubami. Né prejšnja revolucionarnost, ne sedanja. Tu dobesedno ponatiskujemo glavne misli iz dr.- Nevističevega poziva za odmik ustašev iz HNV. „Ti odlični pozivi na samozatajo niso doslej našli odziva,“ pravi uredništvo. Nato govori članek o dveh važnih članih hrvaške revolucionarne emigracije, ki da sta šla
mu vidiku navaja tudi Carrillo sam, ko zatrjuje, da ,,se odreka diktaturi proletariata“, a koj nato poudarja, da „se ne odpoveduje revolucionarnemu marksizmu“ — katerega glavna zapoved je prav diktatura proletariata.
Prepričani smo, da bo čas pokazal, da je ves evrokomunizem le sprememba taktike in strategije za dosego istega cilja: diktatura komunističnih partij.
v Avstralijo na propagandno delo, pa so jima odvzeli v Novi Zelandiji že dane vize, jih nekaj dni zaprli, ker so jih smatrali za nevarne mednarodne teroriste. To dejstvo govori za dr. Nevisti-čevo tezo, da revolucionarstvo Hrvatom v svetu samo -škoduje in spravlja v slabo ime. Zato je dr. Nevističev poziv na mestu) kajti Novozelandcem, ki sona -bojiščih proti nacistom toliko krvaveli, bo bližnji slednji, ki se je boril na strani Zaveznikov, četudi je danes razbojnik v domovini, kakor pa kdo, ki je bil na drugi strani. Danes imajo Hrvati v svetu „sloves““ fašistov in teroristov, kar omogoča jugoslovanskim komunistom uspešno delati proti intete-rom Hrvatov. Tudi nimajo samo ustaši monopola za ustvaritev neodvisne države, kajti danes je že vodstveno vlogo v tem prevzela HSS in za to praznovanje 10. aprila ne pomeni izključno simbol hrvaške samostojnosti, pač pa privezanost na Paveličev režim. „Zdaj se kaže na vseh poljih nova delavnost HSS. Zdaj je čas, da se stremljenja naroda izpovedujejo s slovarjem, ki ga bo razumel ves svobodni svet, ne pa s takimi rekviziti, ki pomenijo negacijo demokratičnosti in s proklamacijami, ki vodijo v totalitaristični adulterij.“
Tudi publicist dr, B. Radica je dvignil glas v tej predvolivni kampanji, da posvari Hrvate pred revolucionarnimi dejanji, ki so sicer razumljiva pri nacionalistični mladini, ki pa ni na mestu. „Ustanova HNV ne sme biti sedež tajnih hrvaških revolucionarnih prijemov.““ In če bi „ta vrsta dobila večino v Svetu, bi bila nevarnost, da ga svobodni svet odbije. Mora se gledati, da Svet ne izgubi glasu legitimnega predstavništva. Zdaj nam je potreben tak Svet, ki stoji na temelju državne samostojnosti in demokracije in ne sme se odobravati ne prakticirati revolucionarnih metod.“ Poudarja, da če bi St. Radič še živel, bi znal najti pravo pot in povezati vse skupine. (S tem, -se nam zdi, poziva HSS, da stopi v ospredje, česar pa imenoma ne imenuje.) Hvali sicer mladino iza njeno navdušenje za ideale, toda naj „ne delajo- samo iz srca, ampak tudi iz — razuma. Politika Hrvatskega narodnega viječa se mora voditi — z razumom.“
Tako pri najvidnejših hrvaških publicistih v emigraciji splahneva prvotno navdušenje za revolucionarne posege v smislu mednarodnega terorizma. Spričo ameriške podpore' ohranitvi Jugoslavije ih sovjetskega paktiranja z Albanci in Makedonci — je treba biti oprezen in T— kar podarja: pameten, ne zanešenja-ški, in se združiti pod vodstvom tistega .političnega predstavnika (strake), ki u-živa v svetu — legitimnost. -	,
IMI
■ »■■■■■■■■■■■■■MMNMMUMMMHraiMMMMMaMaaaHmiaMMHaMaaMMaMMBMMBKaHaaBBBaBBBaaBa
Pred volitvami v Hrvatsko narodno viječe
r
AMERIŠKA ZUNANJA POLITIKA
CARTERJEVA TISKOVNA KONFERENCA
Če je zavest naravnih meja znak inteligence, je njih, pozaba, izguba ali nepriznanje neumnost sama.
M. F. Sciacca
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Iz nedavne Carterjeve tiskovne konference v Washingtonu, ki je bila pre-našana tudi po televiziji za severnoameriške in kanadske poslušalce, je dobro razvidna smer, ki jo v zunanji politiki, predvsem napram komunizmu in sovjetskemu bloku ter ZSSR posebej, ubira sedanja severnoameriška vlada. Prav tako so razvidni razlogi, ki so nagnili Carterja, da se je pognal v boj za človekove pravice širom sveta. Zaradi pomembnosti jo objavljamo v izvlečku:
Carter meni, da je hudih moskovskih napadov nanj osebno in na njegovo vlado krivo predolgo odlašanje reševanja kočljivih svetovnih problemov, med katere spada tudi vprašanje človekovih pravic. Javni sovjetski napadi na Carterja in na njegovo vlado so po njegovem mnenju „povsem zgrešeni in imajo sovjetski vodje v tem pogledu slabe svetovalce.“
Niso se pa odnosi med Washingtonern, in Moskvo zaradi tega poslabšali, meni Carter, ter bo „z mirnimi in vztrajnimi ter odkritimi pogajanji“ lahko prišlo do širokega sporazuma med obema velesilama.
Carter je tudi objavil, da se še ni odločil za oddajo nove ameriške nevtronske bombe ameriškim oboroženim silam širom sveta, prav tako ne silam NATO. Poveljstvo NATO bi hotelo imeti nevtronsko bombo čimprej v Evropi, ker bi bilo z njo najbolje zavarovano pred nevarnostjo napada sil varšavskega pakta. Nevtronska bomba je nove vrsta atomska bomba, ki ob eksploziji praktično ne poškoduje poslopij, žarenje nevtronov pa usmrti vsa živa bitja na več ali manj veliki površini. Izstreljujejo jo lahko s topovi ali z raketami, dasi jo je mogoče odmetavati tudi z letali. Ameriška vojska jo smatra za svoje najboljše taktično obrambno orožje, ki ne pušča dolgotrajnih posledic atomske ali vodikove bombe.
Carter je na tiskovni konferenci tudi objavil, da tako egipčanski diktator Sadat kakor jordanski kralj Hosein pristajata na ustanovitev palestinske dr-
Brazilska vlada je že dalj časa pripravljala diplomatsko ofenzivo v latinski Ameriki, predvsem na področju A-mazonke, ki zavzema sedem severozahodnih in severnih držav latinske Amerike. Brazilska vlada namerava ustvariti tkim. Amazonski pakt, v katerega naj bi bile politično in gospodarsko povezane Brazil, Venezuela, Perù, Bolivija, Ekvador, Kolumbija, Surinam in Guayana. Skozi vse te države teče ali reka Amazonka ali pa nekateri njeni pritoki, odn. te države težijo v amazonski bazen.
Brazilska vlada je že imela zadevne razgovore s Perujem, prav tako so se
žave, ki pa naj bo povezana z Jordanijo.
Déténte je Carter označil za „prilagajanje washingtonskih interesov moskovskim, kakor to razumejo sovjeti“ in dodal, da meni, da te odjuge zaradi sovjetskih napadov na ZDA ne bo konec. „Ostra in javna debata je nujna, kadar gre za kočljiva vprašanja,“ meni Carter. Po njegovem mnenju nista ZSSR in ZDA doslej še nikdar poskušali resno se pogajati o omejitvi strateškega orožja, o prepovedi atomskega orožja in o prepovedi atomskih poskusov ali o demilitarizaciji Indijskega oceana. Vsa ta vprašanja „so kočljiva“, je zatrdil Carter.
Washington in Moskva sedaj poskušata ta vprašanja reševati, „toda iz različnih zornih kotov,“ je dejal Carter. „To pa nujno vodi v ostre debate. Tudi če ZDA npr. né bi načele vprašanja človekovih pravic, bi določila helsinške pogodbe, ki zahtevajo redno kontrolo napredka v tem pogledu, sama po sebi spravila zadevo nà dan in pred svetovno javnost.“
Glede uporabe nevtronske bombe je Carter izjavil, da je sicer najučinkovitejše orožje, ki ga ima lahko NATO proti napadu sil varšavskega pakta V Evropi, da pa bi „država, ki bi prva uporabila atomsko orožje, bila obsojena od svetovnega javnega mnenja, če ne bi bile okoliščine tako težke, da bi takšno uporabo zahtevale.“ Med take okoliščine Carter šteje „nenapovedan napad ali vdor ene države v drugo.“ Tu je Carter pustil odprto vprašanje sovjetskega vdora v Jugoslavijo po' Titovi smrti, dodal pa je, da „meni, da je ZSSR prav tako nagnjena k miru, kakor so ZDA, s čemer bo možno odvrniti nevarnost uporabe atomskega orožja.“
Na Bližnjem vzhodu Carter vidi „nagnjenje k zmanjševanju napetosti“ ter je povedal, da je dobil osebna zagotovila od Sadata in izraelskega predsednika Begina v tem pogledu. ZDA na Bližnjem vzhodu nimajo namena vsiljevati državam svoj načrt za rešitev bliž-njevzhodnih problemov.
izrekle za idejo Ekvador, Bolivija, Kolumbija, Surinam in Guayana. Venezuela je bila doslej edina povabljena država, ki se ni hotela priključiti k načrtovanem paktu.
Organizacija, ki jo pripravlja Brazil, naj bi bila po mnenju opazovalcev nekak protiutež paktu držav okoli Srebrne reke, v katerega so vključene Argentina, Urugvaj, Paragvaj in čile.
Kakor je znano, se za neke vrste zil in Argentina znova bijeta, zlastj, odkar je Brazilu uspela industrializacija vodstveno vlogo v latinski Ameriki Bra-predvsem južnega dela države in več ali manj učinkovita stabilizacija gospodar-
IftEDJVAROnm TEDEN
CARTER ZADOVOLJEN. Severnokorejske oblasti so privolile v izpust preživelega letalca ameriškega helikopterja, ki so ga prejšnji teden prisilili k pristanku in ob tem ubili tri vojake, ker se niso — verjetno po pomoti — predali. Izročili so tudi trupla mrtvih žrtev. Predsednik Carter je z veseljem sprejel na znanje severnokorejsko odločitev, a je vendarle obžaloval, da je prišlo do izgube življenj zaradi nekoliko preostre severnokorejske reakcije ob vdoru — nehotenem in nepomembnem — na tuje ozemlje.
NEW YORK BREZ ELEKTRIKE. Prejšnji teden so ostali Newyorčani več kot cel dan brez toka. Do prekinitve je prišlo zaradi strele, ki je ob nevihti udarila v glavne vode. škoda, zaradi prekinitve, je ocenjena na milijardo dolarjev. Kriminalci so v revnejših okrajih v noči, pa tudi ob belem dnevu, izropali številne! trgovine in tudi privatne hiše. Zaprli so nad 3000 oseb, ki so jih zalotili pri „delu“. Sedemdeset odstotkov aretiranih je že znanih prestopnikov.
FINCI IZROČILI UGRABITELJA. Prejšnji teden sta dva sovjetska državljana prisilila potniško letalo k spremembi poti. Toda ker ju je pilot prepričal, da nima zadosti goriva za polet v Stokholm, so pristali v Helsinkih. Po nekajdnevnih pogajanjih, sta se u-grabitelja predala in Finci so ju nemudoma izročili sovjetom, kjer ju čaka najmanj petnajst let zaporne kazni. Finci imajo s sovjeti podpisano pogodbo o vračanju ugrabiteljev. Vprašanje je pa, ali bi ju morda izročili, četudi ne bi imeli podpisane pogodbe; so pač sosedje. Sovjeti so takoj zahtevali izpolnitev pogodbe...
RUDNIŠKA NESREČA V KOLUMBIJI. Ob eksploziji jamskega plina v Amagi je v premogovniku izgubilo življenje okrog 100 delavcev, le nekaj desetin se je rešilo z lažjimi poškodbami.
IZRAELSKI PREDLOG ZA MIR NA SREDNJEM VZHODU. Izraelski predsednik vlade Begin je prispel v Washington na razgovor s Carterjem. Ob tej priliki mu je tudi predložil svoje načrte za zagotovitev miru na Srednjem vzhodu.
ZVIŠANJE CEN PETROLEJA V DECEMBRU ? Na sestanku trinajstih ministrov držav proizvajalk petroleja v Stokholmu so sklenili preložiti odločitev o povišanju cen potroleju na mesec december.
stva. Argentina, ki je bila pred nekaj desetletji vodilna država na južnoameriški celini, je zaradi eksperimentov z raznimi ljudskimi in vojaškimi vladami izgubila to vlogo, ko je obenem z družbenim razkrojem doživela tudi popoln gospodarski zlom, iz katerega jo s težavami vleče sedanja vojaška vladna e-kipa.
Pred dnevi je bila otvorjena in je že v polnem teku 91. poljedeljska, živinorejska ter industrijska razstava, ki se vrši v Buenos Airesu na raztavišču, katerega ima v Palermu Sociedad Rural. Dogodek sam po sebi ne bi bil potreben omembe, če ta vsakoletna razstava ne bi predstavljala neke vrste barometer za poljedelsko in živinorejsko delovanje v Argentini. Po cenah, ki jih izkličejo na dražbah za razne živine, se vidi, koliko só živinorejci pripravljeni investirati na tem področju. Število udeležencev na razstavi, število poslane živine, prisotnost raznih poljedelskih veljakov, vse to pripomore, da si izkušeni opazovalci ustvarijo precej jasno sliko, kakšno je bilo, a še važnejše, kakšno bo leto delovanja v stroki, ki trenutno predstavlja temelj gospodarske obnove v državi.
Argentinska živinoreja je preživela precej hudo krizo, ko so se zaprla vrata njenim izdelkom v državah Evropske gospodarske skupnosti. Ko je k tej skupnosti pristopila še Anglija, so se za argentinski izvoz mesa pričeli hudi časi. V teh letih se je država ■ na tem področju precej opomogla, ko je poiskala novih tržišč za svoje izdelke, a ni se še vrnila na prejšnjo izvozno raven. To bi dosegla le, če bi se znova odprla evropska vrata. Pa je prav pred dnevi glasnik Evropske gospodarske skupnosti objavil da za enkrat še ne mislijo obnoviti omenjenega uvoza.
Problem mesa ne bi imel tako močnega odmeva, če ne bi tudi splošno argentinsko gospodarstvo zašlo v hudo krizo, ki jo doživljamo iz dneva v dan. Ta teden je, poleg drugih izrazov, prišlo do ponovne podražitve kruha v višini 16%. Inflacija torej še naprej požira delavsko plačo, in večina ekonomskih opazovalcev, ki sicer priznavajo velike zasluge sedanje gospodarske ekipe, z zaskrbljenostjo gleda, da država, kljub vsem napovedim, ne varčuje kot bi morala. Državni stroški nenehno rastejo, kar povzroča novo tiskanje denarja (seveda brez kritja) in rastočo inflacijo. Spričo tega je državni tajnik dr. Aleman pretekli teden znova objavil (bolje pozval) napor vlade, da bi varčevala, omejila razne stroške, znižala proračunski deficit. Vendar, kako naj stvari dobro gredo, če je vlada sama kot brez moči spričo ogromnega birokratskega aparata, ki požira in požira, pa nič ne proizvaja?
Povišice delavskih plač spričo rastoče draginje- kaj malo pomenijo. Če podjetja sama ne dajo nekoliko boljših plač kot pripadajo po konveniju, ali če si delavci ne pomagajo z nadurami, je položaj po domovih kaj žalosten. Prav nekoliko povečana proizvodnja v industrijskem sektorju, pa dobra letina na
polju in obnovljen zagon v živinoreji daje upanja na izboljšanje.
Kar se tiče političnih izjav, je ta teden presenetil notranji minister gen. Harguindeguy, ki je v Misiones izrazil, da bo moral narod še za dolgo časa pozabiti na politične stranke. To sicer vsi vedo, zanimivo je pri tem, da se slična izjava, kaj jasna, prvič sliši iz najvišjih vladnih krogov.
Prav tako je bila zanimiva izjava glavnega poveljnika mornarice admirala Massera ki je ob priliki obiska visokih mornariških oficirjev sosedne Brazilije izjavil, da imata Argentina in Brazilija skupno usodo, seveda usodo na poti k veličini. Izjava je bila kot balzam v času, ko je problem elektroenergetskega izkoriščanja vodovja reke Parana pekoča točka v razmerah med obema velikima sosedama južne Amerike. Problem, zaradi katerega je bilo govora celo o možnih vojaških posegih, se bo kaj verjetno rešil po mirni poti. Saj je to tudi edini civiliziran način.
Sploh argentinska diplomacija zadnje čase dobro deluje, kot je bilo razbrati po razgovorih, ki so jih imeli v Rimu angleški in argentinski predstavniki. Snov pogovorov: mal vinsko otočje, ki je v angleških rokah, pa ga Argentina že stoletje in pol zahteva zase. Argentinski gospodarski vpliv na otočju je vedno večji, in verjetno bo po tej poti prišlo do končne rešitve. Argentina nima nikakega namena odstopiti od svojih zahtev, le da so te sedaj mnogo bolj realne, in pot mnogo bolj praktična kot stare deklamatorske zahteve brez konkretnih ukrepov.
Ko pišemo te vrstice, je še nejasno, ali bo uporni škof msgr. Lefebvre prišel v Argentino ali ne. Po kaj? Nekateri njegovi somišljeniki da so ga povabili. Vendar je teh kaj malo. Med škofi so' vsi, brez izjeme, celo najbolj tradicionalistični, izjavili popolno soglasje z Rimom. Popolna pokofščina papežu je ena velikih lastnosti argentinske cerkve, tako v preteklosti kot sedaj, ko se otresa svoje zaprtosti, in se zaveda svojega misijonskega poslanstva. Spričo notranjih težav gospodarske, moralne in verske vsebine, je taka „uvožena težava“, kot je Mons. Lefebvre, kaj „slabodošla“. Pozitivna stvar tega obiska pa je ta; da je pokazala veliko strnjenost argentinskih katoličanov, enotnost episkopata in vdanost argentinske Cerkve Petrovemu nasledniku.
PREVEČ ŽITA ? Ameriške zaloge žita so tako velikanske, da bo vlada za prihodnjo žetev izdala posebno odredbo o zmanjšanju produkcije.
Amazonski pakt
BRAZILSKA DIPLOMATSKA OFENZIVA

««»■■«•■•■■■■■»■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■««••■■■■■■■•d

Še dve 90-letnici
Ko se že spominjamo stoletnikov in devetdèsetletnikov, naj mi bo dovoljeno, da se spomnim še dveh 90-letnikov, mojih prijateljev, ki ju ni tukaj med nami, temveč je eden v Združenih državah, drugi pa v domovini, ki pa sta se oba po svoje vpisala v slovensko kulturno zgodovino. Ne bi bilo prav, da se ju vsaj malo ne spomnimo.
Prvega naj omenim dr. Franka Kerna, ki ga vsak Slovenec v ZDA pozna in ki je bil pred leti imenovan za „slovenskega moža tistega leta.“ Že zato se ga tudi spominjam najprej ker je moj rojak Ločan in sva se že pred leti pobratila čeprav je toliko starejši: kajti rojstni kraj naju povezuje pa tudi delo za Slovence v tujini. Tudi to: bil sem med ustanovitelji škofjeloškega muzeja, (čeprav tega sedaj nočejo priznati in ne hranijo nobene moje knjige v svojih svetih hramih) dr. Kern pa je bil velik dobrotnik tega muzeja, kamor je poslal poleg svojega prispevka za ustanovnega člana tudi svoj portret, ki ga je napravil še Jakac v Ameriki, in svoj ' doprsni kip, ki ga je izdelal Gorše: obe deli zdaj krasita muzej najinega rojstnega kraja — kot kulturno pomembnega Ločana v svetu.
Dr. Kem ima zanimivo zgodovino slovenskih ameriških pionirjev izpred skoraj petinsedemdesetih let, kajti tja je prišel že 1. 1903 (dobre tri mesece po mojem rojstvu). Doma je v Breznici pod
vrhom Lubnika nad Loko (bratranec direktorja Ivana Dolenca in eosdfr dr. 'Lovra Sušnika, bivšega prosvetnega šefa) in se je tedaj pisal Franc Jauh. Poznejši tržaški škof dr. A. Karlin, tudi Ločan, ki je bil tedaj ravnatelj Aiojzi-jevišča v Ljubljani, ga je sprejel brezplačno v zavod, v katerem je bil do pete šole. Tam so . bili tedaj, kot vidim iz fotografije iz 1. 1902, ki mi jo je poslal v spomin (pa jo bom nekoč objavil!) taki „Alojzniki“ srednješolci, kot poznejši dr. I. Cankar, dr. F. Kulovec, dr. M. Natlačen, dr. M. Božič, dr. J. Adle-šič, dr. F. Jere, I. Avsenek, konzul F. Miklavčič (oče zaprtega sodnika) in še in še cela vrsta podeželskih duhovnikov, ki so na sliki, pa njihov prefekt dr.
J.	Gruden, veliki zgodovinar. Tedaj se je pridružil slovenskemu misijonarju iz Amerike, da ga je vzel s seboj in je vstopil v bogoslovje v St. Paul v Minnesoti, kjer je bilo tedaj — 26 slovenskih „malih“ semeniščnikov in so imeli svoj hišni list „Baraga“. Toda v bogoslovje ni šel: izstopil je in se preživljal kot rudar, kot nameščenec v klavnicah (čistil je vampe!), potem pri pogrebnem zavodu, kjer je pomagal pri balzamiranju trupel in spal ponoči pri mrtvecih v mrtvašnicah. Taki so bili začetki naših ameriških pionirjev! Preselil se je v Cleveland in postal uslužbenec pri Slovenski čitalnici (prav tej, katere zgodovino zdaj priobčuje dr. E. Kovačič v
Ameriški domovini). Postal je časnikar pri Novi domovini, predhodnici sedanje Ameriške domovine. Ker ni upal dobiti zaposlitve kot slovenski časnikar, se je vpisal na medicino in ker niso mogli izgovarjati njegovega priimka Jauh, se je prekrstil v Kern in postal doktor in kirurg. Bil je dolga leta glavni zdravnik cele skupine slovenskih organizacij. Bil je kateksohen slovenski zdravnik, ki je bil poročen s sorodnico škofa Vertina. Izšel je sicer iz dr. Krekovega krščanskega socializma, toda se približal socialistom. Bil je slovenski svetovavec v občinskem odboru v Clevelandu, prvi predsednik slovenskega Narodnega doma, ustanovitelj posojilnice. Med prvo svetovno vojno je delal pri Jugoslovanskem narodnem viječu v Washingtonu in bil prijatelj velikemu učenjaku Pupinu. Tudi v drugi svetovni vojni je sodeloval — kot večina Slovencev — sicer v SANSU, toda postal je velik prijatelj tudi novih ■ vseljencev, kakor sta bila npr. dr. Krek ali Mauser in drugi.
Že samo taka življenjska pot dr. Kerna zasluži, da se ga spomnimo ob devetdesetletnici. Toda on se je udejstvoval tudi — kot rečeno — publicistično, napisal svoj lastni življenjepis Spomini, odkoder so vzeti ti podatki, ter sestavil prvi slovenski učbenik angleščine in slovar, ki je služil tudi našim novim inmigrantom za prvi poduk. Zdaj živi v pokoju v krogu številnih svojih vnukov in je mnogo pomagal slovenskim kulturnim ustanovam. Ta-
ko je podpornik Loškega muzeja, odločilno je pomagal pri izdaji Dolenčeve Rasti, in drugod, tako da se ga ob tem jubileju spominjam tudi kot mecena, ne samo kulturnega delavca in Ločana, tudi kot takega, katerega grob njegovih staršev je tik ob grobu mojih sorodnikov. —
Dragi prijatelj, ob visokem jubileju Ti želim še mnogo zdravih let pa zadovoljstva v krogu vnukov po tako uspešnem in za Slovence v Ameriki plodnem delu!
In še drugega devetdesetletnika naj se spomnim: ta pa je doma — starosta slovenskih pisateljev: Ivan Matičič. Ne morem postreči z določnimi datumi njegovega življenja, vem, da se je rodil v Ivanjem selu pri Rakeku, toda sporočilo sem dobil, da je dopolnil 90 let in da je najstarejši književnik v Sloveniji. Bil je vodja ročne stavnice v Jugoslovanski tiskarni, ko sva se poznala — kaj je bil po 1. 1945, ne vem —, zelo agilen v organizaciji tipografov, v uredništvu njih glasila in v šoli stavcev. Napisal je več strokovnih sestavkov iz razvoja slovenskega tiskarstva. Bil pa je tudi leposlovni pisatelj: začel je s spomini na vojskovanje na galicijski fronti v prvi svetovni vojni (Na krvavih poljanah), potem na soški fronti... Napisal je obširen roman iz naj starejše dobe Slovanov (Živi izviri), ki ga je pohvalil M. Javornik, pa spomine na boje na Koroškem ob
plebiscitu (Moč zemlje), povesti iz turških bojev (V robstvu, Na mrtvi straži), predvsem pa znane povesti iz notranjskih domačih razmer, ki so bile zelo brane in ponatisnjene tudi v Ameriki: Petrinka, Fant S Kresinja, Dom V samoti... Vem pa, da je v tistem času snoval romane iz naseljevanja Slovencev v naše kraje ter folklorne povesti iz Notranjske, ne vem pa, ali jih je izdal in ali jih je sploh napisal. Ne vem, kako se mu godi, ne kako živi, vesel sem le, da je doživel tako lepo starost ta pesnik folklorne Notranjske, svoje Menišije, po kateri je včasih fan-toval z Jakcem Debevcem, poznejšim lastnikom Ameriške Domovine, kar o-menja Matičič v povestih in Debevec v feljtonih. Zdaj je že 25 let po Jakčevi smrti, ki je storil toliko dobrega slovenskim beguncem, da se ga ob tej priložnosti moramo tudi' v Argentini s hvaležnostjo spomniti. Oba pa sta bila mojstra jezika in običajev, ki se zdaj izgubljajo. Rad sem prebiral te opise in užival klen izraz teh obeh Menišiv-cev, v katerih živi folklora Notranjske kot je pred njima samo še v Hinku Dolencu. Zaman iščem v Slodnjakovi zgodovini slovenskega slovstva Matiči-čevo ime, toda v meni je vpisan z močnim vtisom svojih povesti, pa tudi s spominom na leta pod — eno streho Jugoslovanske tiskarne.
Še mnogo let!
Tine Debeljak.


TRBOVLJE — Malo po trboveljski železniški postaji je 19. junija ob 6,43 eksplodirala bomba v tretjem vagonu ekspresnega vlaka Dorfcmund-Skopje. Pri atentatu je izgubil življenje zdomski delavec iz Bosne, oče petih nedoraslih otrok, osem potnikov pa je bilo ranjenih, med njimi eden s težkimi poškodbami.
LJUBLJANA — CENTRALNI komite 'Zveze komunistov Slovenije je sporočil, da letno narašča število članstva za deset odstotkov. Takoj nato pa je žalostno pridal, da je med sprejetimi najmanj delavcev, skoro nič žensk in da število „individualnih kmetovalcev* 1 , članov ZK močno pada tako v absolutnem kot v relativnem merilu. Prav tako je med novimi komunisti malo mladih. .. Lani med drugim kar „41 odstotkov osnovnih organizacij ZK ni sprejelo v svoje vrste niti enega člana“.
LJUBLJANA — Vročemu sušnemu vremenu, ki je pestil slovenske kmete, kratki nalivi s točo 20. junija niso prinesli izboljšanja, ampak le povečali probleme. Toča je pustošila v Pomurju in na Tolminskem ter nad Ljubljano in bližnjo okolico.
LJUBLJANA — Slovenske gore so letos zahtevale že dvanajst smrtnih žrtev in 60 ranjenih. Lani je bilo teh nesreč razmeroma malo, saj je umrlo v čisto planinskih nesrečah enajst oseb, ranjenih pa je bilo le dvajset. Letos je že preseženo lansko število, a poletna hribolaška sezona se niti še ni dobro začela.
RADENCI — Zdravilišče Radenci se je kot podjetje a mineralno vodo uvrstilo med štiri največja podjetja na svetu z novo veliko polnilnico. Letos računajo s proizvodnjo 235 litrov vode in brezalkoholnih pijač, od tega bo šlo v 14 držav 13 milijonov steklenic. — Radenske vrelce so odkrili pred 144 leti, izkoriščati pa so jih začeli pred dobrimi 100 leti.
ŠKOFJA LOKA — študentski kulturni center je priredil v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, Glasbeno mladino Slovenije in drugimi, javnimi organi tri zaporedne glasbeno-lite-rhrne večere na škofjeloškem gradu. Na teh večerih so 28.,. 24. in 25. junija predstavili občinstvu vrsto priznanih slovenskih pesnikov in glasbenikov-, tako mlajše kot starejše generacije.
MARIBOR — Mariborska kiparska kolonija „Forma viva“ je v nevarnosti, da prekine svojo — triletno tradicijo, če ne dobi zagotovljenih sredstev. Zato je „izvršilni odbor kulturne skupnosti' predlagal „skuščini kulturne skupnosti
Maribor", naj prevzame soustanoviteljstvo mednarodnega kiparskega simpozija in zagotovi finančna sredstva.
VODRANCI PRI ROGU — Na domačiji ljudskega pesnika -Slovenskih goric Božidarja Flegeriča so vnovič vzidali ob 70-letnici pesnikove smrti spominsko ploščo, ki so jo ob nacistični okupaciji morali sneti, a ljudje so jo o-hranili. Pa so morali ljudje desetletja čakati, da so jo nanovo vzidali. Ali zaradi 'verzov na plošči, ki so bili ‘trn v peti že nacistom:
Proč verige, proč okove, naj nas tujstvo zapusti; mi smo Slavini sinovi, ne trpimo v sužinosti.
MURSKA SOBOTA — Bolnike kirurškega oddelka soboške bolnišnice so morali delno preseliti v — velik vojaški šotor sredi parka bolnišnice in blizu mrtvašnice. Stiska s prostori je botrovala tej preselitvi in pa izguba v pomurskem zdravstvu, ki ne dovoli povečanje objektov. — Poleti bo ze slo za silo v šotoru, kaj pa pozimi?
LJUBLJANA — Na štiridnevnem kongresu jugoslovanskih kardiologov, ki se je končal 24. junija, so se zavzemali za dispanzerski način kardiološke službe. Kardiologi naj bi po tem predlogu sprejemali bolnike brez „napotnic“' splošnih zdravnikov.
PODSMREKA PRI VIŠNJI GORI — V oddelku slovenskega Etnografskega muzeja v tem kraju so odprli 26. julija novo etnografsko razstavo „Gora". Je to etnografska podoba Predmeje, Otlice, Kovka, Križane gore in Gozda, hribovskih krajev na severni meji ajdovske občine, ki. v sliki in s številnimi izvirnimi predmeti prikazuje ljudsko kulturo teh krajev. Razstavo je pripravil Goriški muzej.
Umrli so od 21. do 25. junija 1977:
LJUBLJANA — Franc Rozman, n. mojster; Marica Tkalec r. Novo-1; Franc Vreš, up.; Silva Tomkiewicz Erman, up. knjigovodja; Janez Sečnik; Franc Virant, posestnik; Iyan rič, up. tiskar; Stane Kremensek,
1.	prom. uf.. . Jakdb Kastelic, up.,
RAZNI KRAJI — Marija Tratnik Močivnik, b. gostilničarka, Trbovlje; -anc Šenk, Grovšarjev ata, Kokra-, ■anc Dovč, Tomažev ata, Savlje; Jazi Fuis up., 68, Maribor; Janez Der-lg čevljar, Malenški vrh; Ivanka mčar r. Perko, Tržič; Ivan Kožar, tomehanik, G. Radgona ; Stane Dore, Tržič. Rajko Božič, up. avtomeh. ojster, Kamnik; Henrik Novak bo-c za sev. mejo, Novo Mesto; Alojz skoranja, Novo mesto; Iva Čarman, >. učit., Mengeš; Franc Šmid, up., dežniki ; Frančiška Gortnar r. Žon-r, Železniki; Vincenc Poljšak, 87, rska Bistrica; Marija Steblovnik r.


Petrolejska cena na svetovnem trgu
ODLOČA SAUDIJEVA ARABIJA
Dasi so se Saudijeva Arabija in Združeni Arabski Emirati pridružili s
1.	julijem ostalim enajstim petrolejskim državam, ki tvorijo organizacijo OPEC (Organisation of Petroleum Exporting Countries — Organizacija držav izvoznic petroleja) ter so tudi oni zvišali ceno svojemu petroleju za pet odstotkov, pa so kljub temu s pritiskom prevladali nad ostalimi petrolejskimi državami, da niso dvignile svoje cene še za nadaljnih pet odstotkov na deset odstotkov, kakor so se dogovorile letos 1. januarja.
Odločitev enajstih držav, da ohranijo svojo, že 1. januarja za pet odstotkov zvišano ceno petroleju, se pravi, da je ne zvišajo za nadaljnih pet odstotkov, je bila tako zanje kakor za ves svobodni svet odločilnega pomena. S 1. julijem t. 1. se je zaenkrat končal dvotirni sistem petrolejskih cen.
Začetek tega sistema je bil decem-, bra lanskega leta, ko Saudijeva Arabija in Združeni Arabski Em.rati niso hoteli vzporedno z drugim: petrolejskimi državami Zvišati cen svojemu petroleju za deset odstotkov ter so vztrajno zahtevali, da naj se cena dvigne samo za pet odstotkov. Saudijeva Arabija in Združeni Arabski Emirati (ZAE) so tako preprečili, da bi se cene petroleju na svetovnem trgu znova različno menjavale ter je končno prišlo do kompromisa med petrolejskimi državami, da so vse ostale na pet odstotni povišici.
S to odločitvijo se je tudi ustavil še večji dotok petrodolarjev v arabske države in sicer za najmanj 10.000 milijonov dolarjev letno.
Razkol v OPEC-u, ki ima tako gospodarski kakor politični značaj, ni presenetil opazovalcev razvoja v tej organizaciji, ker je enostavno potrdil bistveni nesporazum med petrolejskimi državami glede petrolejskih cen, ki se vleče že od leta 1973, ko je OPEC dvignil petrolejske cene za 400 odstotkov.
Ni pa nikdar prišlo tako daleč, da bi moglo priti do razpada OPEC-a. Petrolejske države so namreč ugotovile, da so povezane, močan petrolejski trust, v katerega se letno brez težav steka nad 130.000 milijonov dolarjev.
Zadnji razvoj tudi dokazuje, da je najmočnejša med njimi Saudijeva Arabija, ker praktično sama lahko določa ceno svetovnemu petroleju in je poleg tega tudi pripravljena politično tvegati, da prepreči previsok porast petrolejskih cen.
Opazovalci ugotavljajo, da so Sau-dijevo Arabijo v njenem 1. julijskem sklepu vodili izključno gospodarski interesi, ki pa so seveda istočasno nujno političnega značaja. Saudijeva Arabija se n. pr. zaveda škodljivih posledic previsokega dviga petrolejskih cen zlasti za Tretji svet, istočasno pa je bolj naklonjena Severni Ameriki, kakor sta n. pr. Iran ali Venezuela.
OPEC je v bistvu sestavljen iz dveh vrst držav. Jedro tvorijo Saudijeva A-rabija in druge arabske države na Arabskem polotoku ter Libija. Vse te imajo velikanske zaloge petroleja, malo prebivalstva in zato ne velikih denarnih potreb. Ostale države pa imajo relativno majhne petrolejske zaloge in velike finančne potrebe. Poleg njih so
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice:
Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v nedeljo 17. julija krščen Damijan Marko žužek, sin dr. Staneta in ge. lic. Terezke roj. Mam. Za botra sta bila ga. Andrejka Hrovat in Jože Hrovat. Krstil je g. Jože škerbec. Srečnim staršem iskrne čestitke.
Nov slovenski licenciat: Na Ukrajinsko katoliški univerzi papeža sv. Klementa s slovenskim oddelkom je dovršil študije Avguštin Clemehte, nekdanji šolski nadzornik v 'Sloveniji. Novemu li-cenciatu iskrene čestitke!
ANTON OVEN — umrl
Dotrpel je v ponedeljek
11.	julija v bolnišnici An-tärtida v Bs. Airesu: vsled notranje krvavitve in o-slabelosti srca v 69. letu istarosli.
V Ljubljani Je bil uslužf-ben na mestnem trošarin-skem uradu, kjer je bilta-korekoč desna roka pok. šefa oddelka J. Langusa.
Od svoje zgodnje mladosti je deloval pri orlovskem odseku v Dravljah in se uvrstil kot dober telovadec na orodju med najboljše in nastopal skupno s Kermavnerjem, Varškom, Hvaletom in drugimi.
Vseskozi je tudi deloval v Slovenski ljudski stranki in bil njen zaupnik za draveljski okoliš. Kot tak je bil soudeležen tudi pri šenčurskih dogodkih.
Kot dolgoletni predsednik Prosvetnega druševa v Dravljah je bil ob razpustitvi istega po takratnem banu dr. Marušiču preganjan. Prav tako ob pripravah za 60-letnico rojstva dr. A. Korošca, katerega je globoko spoštoval in je ob njegovi smrti kot član Fantovskega odseka odšel v Beograd kot častni stražar ob njegovi krsti.
V	času vojne je prestal internacijo v Gonarsu in Renicciju ter po vrnitvi stopil v domobranske vrste. Ob koncu vojne je z ostalimi begunci preko Judenburga in Trofaiacha v Avstriji prišel v Argentino ter si na Tabladi postavil dom, kamor so ga prišli kropit mnogi Slovenci, pa tudi mnogi domačini.
V	Argentini je bil soustanovitelj Našega doma v San Justu in aktivno deloval v njem, dokler mu je zdravje dopuščalo. Za tem se je posvetil trgovini, ki jo je odprl s sinovoma Tonijem in Janezom.
Pogreb je bil s sv. mašo v bližnji farni kapeli „Gorske kraljice", od tam pa na pokopališče Villegas ob spremljavi velikega števila pogrebcev, kjer je molitve opravil in mu na grobu tudi govoril dr. Alojzij Starc.
Bog mu podeli večni mir in pokoj!
BUENOS AIRES
Mauserjev spominski večer v SKA
Ob polletnici' smrti pisatelja Karla Mauser ja, ki je bil od vsega početka ustvarjalni član SKA, je priredila SKA spominski večer s predhodno sv. mašo, ki jo je bral msgr. A. Orehar,
še države, kakor sta npr. ZSSR in Mehiko, ki nista članici OPEC-a, a zvišujejo cene svojemu petroleju vzporedno z OPEC-om, kadar ga prodajajo na svetovnem trgu.
OPEC ne določa svojim članicam višino produkcije, prav tako mednarodne petrolejske družbe nimajo moči, da bi članicam OPEC-a določale kvote petrolejske produkcije ter bi na ta način vzdrževale organizacijo.
Resnica je povsem drugačna. OPEC je bolj podoben monopolni organizaciji, v kateri ena rama država, Saudijeva Arabija, samovoljno določa svojo produkcijo ter z njo kontrolira ceno na ravni, kakor ji najbolj godi. Večkrat se je že zgodilo, da je jedro OPEC-a deloma ustavilo svoje petrolejske črpalke in znižalo produkcijo za polovico, da jp obdržalo ceno petroleju na višini, čim pa to jedro meni, da je cena previsoka, lahko poveča produkcijo in ,tako zniža ceno — kar je Saudijeva Arabija prav nedavno storila, da je preprečila dvig petrolejskih cen na svetovnem tržišču.
Saudijeva Arabija trenutno noče povečati svojega finančnega dotoka, temveč ga razporediti čez vse razdobje svojih petrolejskih zalog, ki je predvideno za več desetletij, upoštevajoč seveda tudi časovno vrednost denarja, Tako namerava Saudijeva Arabija višati petrolejske cene zelo počasi skozi prihodnjih pet do deset let — manj, kakor pa narašča svetovna inflacija, zatem pa nekaj hitreje. Vsak prevelik odmik od tega načrta bi pomenil za Saudi j evo Arabijo izgubo. Če bi se cene dvignile prehitro, bi se druge članice OPEC-a okoristile, Saudijeva Arabija pa bi morala močno zmanjšati svojo proizvodnjo, s čimer bi si znižala tudi sedanji finančni dotok.
za pokoj njegove duše. Večer je odprl predsednik dr. Tine Debeljak, ki je poudaril, da SKA prireja ta poklon svojemu odličnemu članu in dobrotniku, obenem pa se tudi z Mauserjevo besedo — s pismom iz Vetrinja — spominja žrtev komunistične revolucije še v mesecu vetrinjskih žrtev. Dal je nato besedo vodji literarnega odseka pesniku-esejistu Fr. Papežu, uredniku Meddobja. Ta je v kratkem eseju označil Mauserja kot p i s a t el j a slovenskega domačijstva ter tudi sicer imenoval njegova glavna dela, .predvsem Ljudje pod bičem, ter jih označil po vrednosti. Za njim je dr. Tine Debeljak podobno označil Mauserja kot — pesnika na podlagi rokopisne zbirke 220 pesmi, ki mu jih je pesnik izročil pri zadnjem obisku Argentine. Obenem jo napovedal, da bo izbor iz te zbirke izšel knjižno ob obletnici pesnikove smrti 1. 1978. — Nato so pesmi iz te neobjavljene zbirke recitirali ga. Milka Pezdircev a in hčerka Janika ter Nataša Smersnj^va^ prozo Maks Nose (Pokopališča), Frido Beznik (Pismo iz Vetrinja) in Lojze Rezelj (iz zadnjega božičnega govora). Recitacije so bile resnično izredno lepo predvajane, tako proza kakor pesmi. — Za recitacijami je imel dr. Tine Debeljak kratko predavanje o Postanku in izdaji romana Ljudje pod bičem, večinoma na podlagi korespondence s pisateljem. Podal je samo začetek razprave, katero upa v dokončni obliki priobčiti v Meddobju. Tokrat je opisal nastahek romana v 1. 1948 v taborišču v Spittalu in — kako in zakaj ni prišlo do izdaje v Buenos Airesu pri Svobodni Sloveniji, temveč .v celovški Mohorjevi reviji Vera in dom. Predavanje, ki je bilo prva znanstvena razprava na podlaga zapuščine, je mnogim šele odprlo pogled v delo pisatelja Mauserja. Odkrilo ga je kot taboriščnega pisatelja, kakor ga je tudi prejšnja oznaka pesnika odkrila kot taboriškega pisatelja, kakor ga je ve poglede na Mauserja književnika. Imel pa je samo to pomanjkljivost —1 kar ni bilo greh prirediteljev — da je bilo za tak spominski večer premalo občinstva, posebno' tistega, ki mu je Mauser dajal tak pomen in mu izkazoval tako ljubezen, da mu je posvetil celo zadnjo knjigo: tukajšnje — študirajoče mladine.
CASTELAR (Pristava)
Očetovski dan
V nedeljo, 26. julija je pristavska mladina slavila očetovski dan. Pripravila je prisrčno proslavo v počastitev očetov. Popoldne ob 18. uri smo se zbrali pri sv. maši, ki jo je daroval župnik g. Matija Lamovšek; v pridigi nas je opomnil, naj bo ta predvsem dan zahvale. Pri sv. maši se zahvalimo Bogu za dobrega in skrbnega očeta in prosimo Boga, da nam ga še na mnoga leta ohrani. Kdor pa te sreče nima več, naj pomoli za dušo pokojnega očeta in prosi Boga, da sprejme molitev, če je pokojni oče še potreben naših prošnja in molitev. Vsekakor pa naj bo naša prošnja zato, da Bog bogato poplača rajnemu očetu vso skrb in ljubezen, ki nam jo je v življenju izkazoval.
Po sv. maši ,so članice Dekliške organizacije postregle s čajem in pecivom. Okrog 19. ure se je začela proslava, ki so jo pripravili: šolska mladina, dekliška in fantovska organizacija na Pristavi. — Prvi so nastopili z zbornim voščilom najmlajši šolarčki. Za njimi drugi šolarji, ki so prav lepo zapeli nekaj narodnih pesmic in tudi petje pri jetno spremljali s piščalkami. Šolarje so pripravili: gdč. voditeljica sole Mija Markež, gospa Vida Pograjc, petje pa je pripravila g. Anka Savelli-Gaserjeva.
Predsednica Dekliške organizacije gdč. Marija Kurnik je v imenu vseh mladinskih organizacij v kratkem pa lepo sestavljenem govoru vsem (navzočim očetom izrekla prisrčna voščila in zahvalo za vso izkazano ljubezen in žrtve, pa tudi za dom na Pristavi, ki so ga očetje z veliko vnemo, delom in žrtvami postavili. —
Člani Slovenske fantovske zveze na Pristavi pa so izvedli kratko igro „Z doma", katere pisatelj ni znan. Igra je bila za fante lepa prilika, da so pokazali svojo spretnost v lepem, tekočem branju ter lepi in pravilni izgovarjavi.
Po proslavi so mnogi ostali še na večerji in nadaljevali za nekaj ur s
proslavljanjem očetovskega dne.
%
RAMOS MEJIA
Iz življenja v Slomškovem domu
Zimski meseci so kaj pripravni za društveno delovanje, zato je v tem času navadno več prireditev po naših Domovih. V Slomškovem domu so bile v zadnjem času te-le:
Predavanje msgr. Oreharja. V nedeljo 12. junija po maši je ženam in materam govoril o temi Žena v družini m Cerkvi nekdaj in danes na povabilo odseka žena in mater msgr. Anton Orehar. Prikazal je vlogo žene nekdaj in^ nakazal njeno mesto v današnjem času. Lepo število mater in žena je prisluhnilo zanimivim izvajanjem.
Prikaz argentinskih političnih razmer. Medtem, ko je govoril msgr. Orehar ženam, je pa urednik svobodne Slovenije in tednika Esquiü, Tone Mizerit, možem obrazložil sedanje politično stanje v Argentini. Kdor redno bere časopise, je sicer na tekočem, vendar pa marsikdaj ne poznamo ozadja kakšnega dogodka oz. novice, in prav to je predavatelj spretno osvetlil.
Ta dan je bil Dom res polno zaseden. Istočasno so imeli v drugih prostorih svoje pevske vaje trije pevski zbori.
Očetovski dan. 'Slovenska šola in mla-
dinski organizaciji se vsako leto spomnijo naših očatov in starih očetov. Tudi letos nanje niso pozabili ter so jih povabili v soboto 18. junija, da jih proslave in jim čestitajo, šolski odbor in učiteljstvo v tb proslavo položi res veliko truda in ljubezni. Naj jim bo zavest, da opravljajo veliko narodno in človečansko delo za naše mladino, vsaj skromno plačilo. Pri očetovski proslavi so nastopili prav vsi razredi: od otroškega vrtca do osmega razreda. Petje, recitacije in deklamacije so vse izzvenele v en sam klic: očka, radi te imamo! Stari oče — pesnik dr. Tine Debeljak — je za to proslavo napisal tri izvirna voščila za očetovski dan, izvajala pa sta njegova vnuka. Predstavnika mladinskih organizacij sta se pridružila svojim mlajšim vrstnikom in voščila očetom v imenu fantov in deklet.
Domobranska proslava. V soboto 25. junija smo imeli domobransko proslavo o kateri smo že poročali.
Obisk misijonarke Cecilije Rode iz Irana. Na povabilo misijonskega krožka je prišla med nas ta misijonarka. Izredno zanimiv razgovor z njo je vodil urednik Kat. misijonov g. Lado Lenček CM.^Uspel obisk se je vršil v nedeljo 26. junija dopoldne.
Obisk g. Jožeta Cvelbarja. V nedeljo 10. julija je prihitel med nas gost, ki je zlasti poznan vsem nekdanjim prebivalcem begunskih taborišč v Avstriji. Izredno velika udeležba pri maši (mladinska maša), med katero nas je bodril v lepi pridigi, je govorila o priljubljenosti navzlic času in razdaljam. Pri srečanju je po dobrodošlicah zelo lepo zapel zborček Slomškove šole pod vodstvom gdč. Anice Šemrov, čas zanimivih izjavanj o življenju v ZDA pa je bil vsaj za starejše kar prekratek.
Šahovski turnir. 1. julija se je začel v Domu šahovski turnir za pokal. Vpisalo se je 16 šahistov, ki so se ob petkih in nedeljah pomerjali v tej „kraljevski" ign. Prav gotovo bo turnir vzbudil večje zanimanje za šah med mladino in bi kazalo organizirati turnir tudi zanje.
Družabni večer. Mladina Slomškovega doma je za v soboto 16. julija povabila mlajše in starejše na svojevrsten družabni večer: „Mateada", t. j. kramljanje in razvedrilo ob čaju mate in „em-panadah". Ob petju slovenskih in argentinskih pesmi je kar hitro minil večer.
•> \
SAN JUSTO Spominska proslava
V nedeljo,- 26. junija dopoldne, se je slovenska skupnost v Našem domu v San Justo poklonila spominu slovenskih domobrancev in ostalih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji pred 32 leti in več. Lep in ganljiv je bil .pogled na zbrane rojake, ki so docela napolnili mladinsko' dvorano Našega doma. Tam so bili že osiveli možje, pred 32 leti o-gnjeViti borci, tam je bila skupina slovenskih mater in žena, ki so v tistih strašnih dneh največ trpele, tam je bila močna skupina fantov in deklet dokaz, da naša mladina ohranja spoštljiv spomin na slavne borce slovenskega odpora svetovnemu komunizmu. Vojaški grob in čista slovenska zastava ob njem, sta preprosto a učinkovito nakazovala, da je to počastitev padlih slovenskih vojakov-junakov. Prišlo mi je na misel, da bi ta preprosti vojaški grob z lesenim križem slikal in poslal sliko vsem oblastnikom v Slovenijo, ki še danes, po 32 letih trepetajo ob misli, da bi moglo čez noč nastati na tisoče takih preprostih grobov po kočevskih gozdovih, teharskih travnikih in drugod po Sloveniji. Svojo krvavo vest si tešijo z brezupno potezo, da padlim borcem ne dovolijo niti takega skromnega vojaškega groba. In kar se v Sloveniji danes ne sme, to je v naši svobodni Sloveniji v svetu, katere del je tudi Naš dom v San Justu, naredila svobodna slovenska mladina: postavila je vojaški grob z lesenim križem in ob njem čisto slovensko zastavo v spomin padlim slovenskim borcem za svobodo in pravo ceno človeka.
Ob napovedani uri je stopila pred zbrane rojake predsednica dekliškega odseka v Našem domu, Anica Groznik in s kratkimi, a jedrnatimi besedami pričela spominsko prireditev. Prepričan sem, da njene besede ne bodo nikdar utihnile med zidovi ponosnega Našega doma, ko je tako jasno povedala: „Človek, ki ne bi spoštoval svojih prednikov, jih ni vreden. Rod, ki ne bi spoštoval svojih junakov, si sam zapira vrata v lepšo bodočnost! Vsa sanjuška skupnost daje danes ? globokim spoštovanjem slavo branilcem naših domačij in naših svetih izročil, ki so padali kot žrtve brezbožnega nasilja in to na edini način, ki ga poznamo: skromno, toda iskreno." Fant in dekle v narodnih nošah (Janez Krajnik in Nežka Lovšin) sta položila lep slovenski šopek na vojaški grob. Učenki slovenskega šolskega tečaja Franceta Balantiča (Veronika Urbančič in Andrejka Selan) sta ljubko deklamirali pesem „Spomin junakom". Nastopila je gdč. Kati Oukja-ti in v lepem, jasnem in bogatih misli polnem govoru prikazala vse grozote revolucije v Sloveniji in upravičenost ter nujnost našega odpora komunizmu. Upam, da bomo ta vsebinsko bogat govor kmalu mogli brati v našem tisku. Pod vodstvom Anice Mehle je zborček mladenk izredno čistih in ubranih glasov, zapel prelepi narodni: Tam gori za našo vasjo in Moj mili kraj. Nežka Lovšin in Janez Krajnik sta občuteno podala odlomek Vetrinje iz Velike črne maše za pobite Slovence, pesnika Jeremije Kalina. Kvartet sester in brata Markovičevih je tako mehko in ubrano zapel Rož, Podjuna, Žila, da se je orosilo marsikatero oko. Pod vodstvom
(Nad. na 4. str.)
SAN, JUSTO (Nad. s 3. str.)
Andreja Selana je nastopil Mladinski pevski zbor. čez 40 deklet in fantov je že sam na sebi lep pogled, ko pa iz njihovih grl privre prelepa slovenska pesem, takrat človeka navdušijo. Ta skupina, ponos slovenske skupnosti v San Justu, je počastila spomin slovenskih domobrancev s prelepo narodno Lapa zelenela je. Učenka Balantičeve šole (Marija Zupanc) je prebrala lepo sestavljen spis o domobrancih. (Naj ga pošlje v Božje stezice!). Mladinski pevski zbor je s prelepo Venite rož’ce moje sklenil res iskreno počastitev slovenskih junakov. Vsem navzočim je bilo lepo pri srcu, ko smo doživeli,^ kako zna ta naša mladina lepo in spoštljivo počastiti spomin najsvetlejših junakov, ki so jih kdajkoli rodile slovenske matere. In ko so mladi pevci začeli tisto lepo Oče, mati.. ., smo kot eden poprijeli vsi. Hrapavi glasovi osivelih borcev so se zlili v eno s čistimi, mladimi glasovi In v Našem domu je mogočno donelo: Zemlja rodna je tako, da če treba, bil se bom za njo. Zadnja kaplja mojega srca, to je moja domovina!“ Ko sem odhajal iz dvorane, sem videl mnogo solznih oči, pa to niso bile solze žalosti, to so bile solze ponosa in veselega upanja.
-n-a.
PO ŠPORTNEM SVETE
BRAZIL je prvi finalist za svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo 1978 v Buenos Airesu. Z zmago nad Bolivijo 8:0 v Caliju v Kolumbiji se je v troboju uvrstil s 4 točkami na prvo mesto. V nedeljo je Peru premagal Bolivijo s 5:0 in je drugi znani udeleženec svetovnega prvenstva. Bolivija, ki ni pokazala igre, kakor so prej oznanjevali, pa se bo po velikih porazih morala pošteno potruditi, kajti za uvrstitev med finAiliste ji bo potrebna zmaga nad Madžarsko.
NA SVETOVNEM SABLJAŠKEM PRVENSTVU, ki je te dni v Buenos Airesu, je v floretu osvojil naslov prvaka Aleksander Romankov (SZ) pred Heinom (ZRN) in Montanem (It.) ; v sablji je prvo mesto dobil Pal Gerevič (Mad'arska) pred Vladimirjem Nazimo-vim (SZ> in Italijanom Archidiaconom. V meču pa je bila potrebna nova runda, ker so prvi štirje tekmovalci dobili enako število točk. Novi svetovni prvak je Jochan Harmerberg (švedska), na drugo mesto se.je uvrstil njegov rojak Edling, za njim pa Švicarja Gaille in Giger.
NA MEDNARODNEM PLAVALNEM TEKMOVANJU v Bratislavi { \S SR) je ‘najboljši slovensk. p.avac . --rut Petrič osvojil prvo mesto na 400 m
prosto. Postavil je s časom 4:02,8 nov slovenski pa tudi jugoslovanski rekord, mimogrede pa še rekord na 200 m prosto s 1:68,0. Zmagal je tudi na progi 1500 m s 16:24,7.
IRENA TAVČAR, mlada atletinja SD „Bor“ iz Trsta, je na italijanskem državnem prvenstvu v Firencah postala prvakinja med mladimi mladinkami v metu diska, ki ga je zalučala 41,20 m. Tavčarjeva je dijakinja 3. letnika slovenskega učiteljišča „Anton M. Slomšek“ v Trstu.
OBVESTILA
SOBOTA, 23. julija:
V	Slovenskem domu v San Martinu „Mauserjev večer“. Sv. maša zadušnica ob 19.30 v zavodu presv. Srca, nato v Domu beseda o pisatelju Karlu Mauser-ju. Govoril bo dr. Tine Debeljak.
NEDELJA, 24. julija:
V	Našem domu v San Justu Lovska veselica. Začetek ob 16. uri.
PETEK, 29. julija:
Odbojkarska tekma C. S. de la Poli-
cia Federal — „Zedinjena Slovenija“ (mlajši) ob 20.30, in „ZS‘‘ — P. F. (4. kategorija) ob 21.30. Obe na igrišču ul.
Artes 530, Haedo.
\
SOBOTA, 30. julija:
SKAS — predavanje prof. dr. M. Komarja v okviru studijskega ciklusa ob 16. urj v Slovenski hiši.
SLOGA INFORMIRA
V soboto, 23. julija, ob 20. uri v Našem domu, H. Irigoyen 2756 San Justo
* Poročilo o polletni bilanci in o celotnem poslovanju zadruge
® POGLED NA SEDANJE GOSPOD ARSKO-SOCIALNE RAZMERE V EVROPI Govori g. Herman Zupan
• e o
SLOGA ŽREBA
Med člani, ki so 30 - 6 - 77 imeli pravico do polne posmrtninske podpore
S NAGRADE PO $ 10.000,— VSI ČLANI LEPO VABLJENI!
V SE&GI JE MOČ!
Slovensko katoliško akademsko društvo
naznanja, da bo 8., 9., 10., 11., 12., 15., 16. in 17. avgusta od 20 do 22 v mali dvorani Slovenske hiše seminar pod naslovom: „Krščanski socialni nauk — preko okrožnic in koncila.“
Seminar je namenjen za splošno publiko. Izredno vabljeni vsi akademiki in izobraženci.
Tečaj bo podal pregled socialnega nauka Cerkve in se zato posamezna predavanja nujno dopolnjujejo prav kakor papeževe okrožnice, ki skupno z naukom koncila sestavljajo zaključeno enoto.
Nedelja, 31. julija PRAZNIK SLOVENSKE VASI
ob 25. letnici društva
9.30 kocelebrirana sv. maša — msgr. A. Orehar skupaj z duhovniki in diakoni iz Slovenske vasi.
11.00	Odkritje plošče msgr. Hladniku v Domu.
12.30 Kosilo.
16.00	Slavnostna akademija:
sodelujejo: pevski zbori: Mešani zbor in sekstet pod vodstvom Ivana Meleta — Dekliški zbor „Zarja“ pod vodstvom ge. Zdenke Jan — člani mladinskih organizacij z zborno deklamacijo „Soča“ s sodelovanjem folklorne skupine -— šolska mladina ob 25-letniei slovenske šole. — Slavnostni govornik: g. Miloš Stare, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo.
18.00	Družabni del.
Sodeluje: “Slovenski inštrumentalni ansambel”
Prijave za kosilo pri odbornikih društva ali pri gdč. Zali (T. E. 242-9263) do vključno 28. julija 1977.
OSREDNJA HIŠA:
j LOMAS DE ZAMORA
■:<
■
! Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291
f	*
■
(med Boedo in Sàenz)
2
Vse za dom
Pohištvo
NEDELJA, 31. julija:
Obletnica društva Slovenska vas. —
Celodnevna prireditev.
SREDA, 3. avgusta:
Zveza slovenskih mater in žena vabi vse žene in dekleta na zanimivo predavanje ge. Mire Eckerjeve, ki bo v Slovenski hiši ob 17 uri.
NEDELJA, 7. avgusta:
Mladinska maša in zvezni sestanek SDO in SFZ v Slovenski hiši. Predaval bo univ. prof. dr. Milan Komar.
Družinska nedelja v Našem domu v San Justu ob 16. uri.
V	Slomškovem domu družinska nedelja s predavanjem univ. prof. dr. Vinka Brumna: „Kaj in kako naj bere-mo‘‘
SOBOTA, 13. avgusta:
V	Slomškovem domu ob 19 uri spominski KALANOV VEČER ob 10-letni-ci smrti dušnega pastirja župnika Janeza Kalana.
NEDELJA, 14. avgusta:
V	San Martinu žegnanje s sv. mašo in skupnim kosilom.
SOBOTA, 20. avgusta:
Pevsko-zborovski festival, ki ga organizirata zvezna odbora SDO in SFZ v Slovenski hiši.
V	Slomškovem domu turnir odbojke.
NEDELJA, 21. avgusta:
Slovensko romanje k Materi božji v Lourdes.
NEDELJA, 28. avgusta:
Dan slovenske mladine v Slomškovem domu.
Sv. maša za pokojnega univ. _ prof. dr. Bogdana Halajčuka, direktorja U-krajinske katoliške fakultete, bo v nedeljo 31. t. m. ob 10. uri v ukrajinski, katedrali na Rmón L. Falcón 3950. Bil je velik prijatelj Slovencev.
Ludwig Van Beethoven
ob 150-letnici smrti	,
je naslov drugega kulturnega večera Slovenske kulturne akcije, v torek, 26. julija 1977 točno ob osmih zvečer, v gornji dvorani Slovenske hiše. Spored obseže uvodno besedo, reprodukcijo mojstrove glasbe in film o skladatelju.
V SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU
■
■
bo v soboto, 23. julija	j
Mauserjev večer
Ob 19 bo sv. maša zadušnica v ka- s
■
peli zavoda Presv. Srca
M
Ob 20 bo kulturna prireditev v ;
■
prostorih Doma. Na spore- Ì
du so: recitacije, deklama- ■
cije, petje in govor dr. Ti- :
■
neta Debeljaka.	S
Po prireditvi domača večerja. ; Vsi rojaki lepo vabljeni!
Prof. dr. JUAN
j JESUS BLASNIK : •	\ :
:	specialist za ortopedijo
!	in travmatologijo	:
: :
• Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja ! Capital Federal Tel. 41-1413
:
■	Ordinira v torek, četrtek in soboto ;
■	od 17. do 20. Zahtevati določitev !
ure na privatni telefon 628-4188.	;
____; uai
JAVNI NOTAR
FRANOSE© RAUL CASCANTE
Escribano Publico Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
PODRUŽNICE:
EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
, ;	■	.	y v ■’
Almafuerte 3230
(eno kvadro od občine)
Dekoracije
Prireditve na Pristavi
Društvo Slovenska Pristava pripravlja in vabi na naslednje prireditve:
1.	Sobota, 23. julija 1977, ob 20. uri
FILMSKI VEČER
1.	Na izletu v Sloveniji
2.	Domobranska proslava v Clevelandu
3.	Karel Mauser na Ezeizi, maj 1976
4.	Baragova proslava v Clevelandu
5.	Pogreb Karla Mauserja v Clevelandu
6.	Skioptične slike
2.	Nedelja, 7. avgusta 1977 - ves dan
OTROŠKI DAN
Priredita SDO in SFZ ob 13. uri družinski asado ob 16. uri roditeljski sestanek
3.	Nedelja, 14. avgusta 1977, ob 11
CANKARJEVA PROSLAVA Govori ga. Iva Vivodova	j
4.	Sobota, 27. avgusta 1977, ob 19.30 :
Veseloigra
J.	B. Moliere
„NAMIŠLJENI BOLNIK“
■
Igrajo člani SFZ in članice SDO Režija: Miha Gaser
5.	pobota, 3. septembra 1977, ob 19.30
Ponovitev veseloigre „NAMIŠLJENI BOLNIK“
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino j Central (B) j	FRANQUEO PAGADO Concesión N' 5775
	TARIFA REDUCED A Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.362.266	
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977
za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.— (360.000); ZÌDÀ in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
Talleres Gràfico« Vilko S.R.L., E stado* Uni dos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Zedinjena Slovenija opozarja vse člane in članice, ki so poravnali članarino za leto 1977 po lanski tarifi, da je po sklepu občnega zbora od aprila naprej članarina zvišana in sicer: samska $ 200.—, zakonska $ 250.— in družinska $ 300.— mesečno. Brez poravnanega doplačila vam ne pripada posmrtnina, ki je od občnega zbora dalje $ 10.000.—
Seja šolskega odseka ZS bo v sredo
27.	julija ob 20. uri v Slovenski hiši.
Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je 11. julija 1977 v 69. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Anton Oven
bivši trošarinski nadpreglednik MOL
K zadnjemu počitku smo ga spremili na pokopališče Villegas. Borca za narodove pravice bomo ohranili v hvaležnem spominu.
žalujoči:
Ivanka, žena
Toni in Janez, sinova z družinama
Marica, hči, por. Havelka
Ivan, brat z družino
SAna, siestra —* v domovini z družino
Jože, zet
Helenca in Jožko, vnuka Karla, vnukinja
Tablada, San Luis, Ljubljana.
13. julija 1977
Vsem znancem in prijateljem'sporočamo žalostno vest, da nas je dne 7. julija zapustil po kratkem trpljenju naš dragi brat, gospod
Marijan Kovačič
Sgt. 5 M jr.
bivši domobranec in veteran ZDA vojske iz Koreje in Vietnama. Pokopan je bil 12. julija z vsemi častmi na vojaškem pokopališču v Arlingtonu.
Naj v Bogu počiva!
Žalujoči:
žena Greti,
hčerka Marija in sin Toni, sestra Martina por. Golob z družino, brata Martin in Rado z družinama.
Arlington, Buenos Aires, Ljubljana.
K Bogu je odšel okrepčan s tolažili svete vere 9. julija 1977 v 52 letu starosti naš dobri mož in oče, gospod
Jože Podgorelec
Bog povrni vsem, ki so mu v bolezni in ob smrti izkazovali ljubezen.
Priporočamo ga v molitev:
j.
Žalujoči
■ žena Francka
otroci Anica, Kristinca in
ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija;
Po kratki mučni bolezni je v Bogu zaspal naš zvesti član
Jože Podgorelec
Na pokopališču Villegas čaka njegovo truplo Večnega Vstajenja. Ohranimo ga v lepem spominu in zmolimo za pokoj njegove duše.
Slomškov dom
Ramos Mejia, 10. julija 1977.
laaaBBaaBaaaaBBB'
■«■■■■■■■■■■■■■■•■■auBaaaii«ia**aaaiaiBaaiiiaRaBBiianaM«ai*iii* •■•■■■••■■•■■■•bbbbbbi
BBBBBBBBBBBBBBf* ~l