Slo/emki hmeljar Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za nečlane Din 30—; posamezna številka Din 2r— e Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218 Leto IV Celje, dne 5. maja 1933 Štev. 9 Amerika že pije Gospodarske koristi radi ukinitve prohibicije za Ameriko samo vsekakor ni mogoče podcenjevati: saj se bodo na eni strani državni dohodki izdatno povečali, na drugi strani pa bodo odpadli ogromni izdatki za vzdrževanje prohibicijskega aparata; tudi brezposelnost se bo znatno zmanjšala. Tudi večina drugih držav to- in onstran oceana bo skušala ukinitev prohibicije v Ameriki gospodarsko izkoristiti z uvozom alkoholnih pijač in surovin za izdelavo teh pijač. V koliko se ji bo to posrečilo, pa je drugo vprašanje, kajti Amerika ie pri ukinitvi prohibicije imela pred očmi prav gotovo v prvi vrsti le svojo lastno vsestransko korist. Za prvi čas bo brez dvoma ukinitev prohibicije gospodarsko koristila tudi ostalemu svetu, toda trajno pa ne ali vsaj mnogo ne, ker vprav Amerika zelo ljubosumno čuva svojo popolno gospodarsko neodvisnost v vsakem oziru ter prav rada izvaža in silno nerada uvaža. Hmeljarji si od ukinitve prohibicije v Ameriki obetajo zelo mnoge koristi ter že sedaj računajo za letos s prav dobro hmeljsko sezono. Dejansko je za koristi hmeljarjev prišla ukinitev prohibicije nekoliko prezgodaj; če bi prišla vsaj štiri mesece pozneje, bi brez dvoma mogočneje vplivala na letošnjo sezono. Res so se cene hmelju sedaj kar hitro dvignile, toda producentom to kaj malo koristi, ker je lanski pridelek večinoma že v drugih rokah. Obratno pa konec prohibicije in dvig cen vzbuja v hmeljarjih novo upanje in veselje do lova za konjunkturo; hmeljski nasadi se hitro širijo in lahko trdimo, da se temni oblaki nadprodukcije že zopet zbirajo na obzorju. Amerika je imela vedno dovolj hmelja in kupovala našega le, kadar je bil poceni. To je treba preudariti in pomisliti, da tudi v bodoče v tem oziru ne bo boljše. Zato pa je širjenje hmeljskih nasadov na račun ukinitve prohibicije v Ameriki pogrešno in prav slaba špekulacija. Res izdatne in trajne koristi od ukinitve prohibicije v Ameriki torej tudi evropski hmeljarji ne bodo imeli. Vsekakor pa bo padec suhega režima v Ameriki vprav hmeljarjem trenutno precej koristil ter je sploh zanje, neglede na vse drugo, brez. dvoma vedno boljša mokra Amerika kakor pa suha. Zato je prav, da tudi hmeljarji Ameriki v trenutku, ko je zopet pričela piti pivo, prav iz srca napijejo in zakličejo: na zdravje — eks! Glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo (Dalje.) Vremenske razmere so bile lani hmeljski kulturi skrajno neugodne. Zaradi dolgo trajajoče zime so se zakasnila spomladanska dela in so se v največji naglici izvrševala šele koncem meseca marca in začetkom aprila. Kakor vsako leto so se tudi lani pojavili v hmeljskih nasadih bolhači in stenice — vendar le mimogrede. Stanje nasadov je bilo zelo različno. Obile padavine v drugi polovici meseca maja in v prvi polovici meseca junija so neugodno vplivale na hmeljske nasade. V nižjih legah se je pojavila aphis-muha — pa je zopet izginila brez hujših posledic. Obče stanje je bilo še vedno neenako, a se je radi ugodnega vremena meseca julija izdatno zboljševalo, vendar je pa tropična vročina brez padavin koncem julija in v prvi polovici avgusta neugodno vplivala na razvoj kobul. Obče obiranje hmelja se je začelo dne 16. avgusta, pa je bilo zaradi prav pičle letine kmalu končano. Vso letino cenimo na 15.000 do 16.000 stotov po 50 kg ali 7000 do 8000 metrskih stotov. Domači in tuji obiravci so bili nezadovojjni s pičlim zaslužkom. Cene so se dvigale od Din 12 — začetkom sezone na Din 40-— meseca oktobra. Povprečna cena za 1 kg hmelja se lahko določi na Din 17 50 (?!). Tako bi znesel bruto donesek za lanski hmelj Din 14,000.000-—, kar pride gotovo v poštev pri bilanci državne uprave. Vsa s hmeljem zasajena ploskev v Sloveniji se računa v lanskem letu na približno 1000 ha, na katerih je rastlo okroglo 5,000.000 hmeljskih rastlin. V dobrih letih računamo, da da vsaka rastlina po 1U kg suhega hmelja, 5 milijonov torej 12.500 m. stotov. Radi neugodnega vremena je pa odpadla več kot tretjina. Nepričakovano dviganje cen je presenetilo hmeljarje in mnogi so pričeli dvomiti nad starim prepričanjem, da je navadno prvi kupec najboljši kupec. — Pa oglejmo si hmeljske cene v minulih desetih letih: 1923 najvišja Din 100-- povprečna Din 90-- 1924 » » 100-- » » 75-- 1925 » » 130- — » » 90-- 1926 » » 120-- » » 80-- 1927 » » 65-- » » 40-- 1928 » » 35- » » 20-- 1929 » » 10-- » » 5- 1930 » » 15- » » 9— 1931 » » 12- — » » 8-- 1932 » » 40-- » » 17-50 ali povprečno: Din 63-70, odnosno Din 43-50 Iz navedenega je razvidno, da bi hmeljske krize sploh ne bilo, ako bi bili hmeljarji prodajali svoj pridelek vsaj po povprečni ceni. Mnogi hmeljarji pa so prodajali svoje blago po najvišjih cenah in si tako pri pametnem gospodarstvu prihranili neko rezervo za »suha leta«. Pameten hmeljar nikdar ne špekulira s hmeljem ter ga skuša čim prej spraviti v druge roke. Glede kakovosti je bil naš hmelj prvovrsten, tako glede oblike, barve in vsebine. Kupčija je bila začetkoma bolj mirna, postajala pa je vedno živahnejša, dokler ni bila prodana vsa letina. Dalje poročilo obširno omenja zadevo kontingentov za Francijo in Nemčijo ter Belgijo, izposlo-vanje legitimacij za hmeljske obiralce, katere je izposloval šele poslanec g. Prekoršek, zadevo kavcije za težko juto, uverenja za tujo valuto, kredit 300.000 Din za predujem na hmelj, razpad srednjeevropskega hmeljarskega urada (SEHB), predlaganje članov v komisijo za znamkovanje hmelja in začetek selekcije hmelja. Končno se je spomnil poročevalec še v preteklem letu preminu- lega člana in vzornega hmeljarja dr. Martina Šri-barja iz Drešinje vasi ter pozval navzoče, da se dvignejo in mu zakličejo trikrat slava. S tem je bilo poročilo za lansko leto končano. (Konec prihodnjič.) Razno Vojaki in mornarji v Ameriki tudi lahko pijejo pivo in jim je dovoljeno točiti pivo povsod, le na vojnih ladjah vlada slejkoprej stroga prohibicija. V New Yorku je po ukinitvi prohibicije vloženih že nad 50.000 prošenj za gostilničarsko obrt. Radio Chicago stalno proslavlja ukinitev prohibicije v Ameriki in priporoča konsum piva. Razne humoristične pivske pesmi je slišati zadnji čas po radiu iz Chicaga in gotovo precej dovtipni napovedovalec se zvečer navadno poslovi od poslušalcev z nasvetom, naj popijejo še par kupic piva, preden gredo k počitku, ker bodo potem gotovo prav sladko spali. Baje gre pri tem za organizirano reklamo nekaterih pivovarn. Carina na hmelj v Angliji poteče z avgustom le tošnjega leta in jo bo treba nanovo določiti. Tako angleški kakor tudi hmeljarji vseh drugih držav z zelo mešanimi občutki pričakujejo in ugibajo, kakšno stališče bo v tem oziru zavzela angleška vlada. Poraba hmelja v Angliji je v letu 1930 znašala še 153.645 stotov, lani pa komaj še 109.793 stotov. Konsum piva v ČSR v januarju letošnjega leta je v primeri z lanskim nazadoval za 24%, v februarju pa za 11%. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Po nedavnem deževju ima hmeljska rastlina zaenkrat zopet dovolj vlage na razpolago ter pri toplem vremenu zadnjih dni hitro napreduje. Suho in mrzlo vreme jo je namreč zelo zadržalo v razvoju in je le v prav redkih nasadih že dosegla do opor. — Zadnja partija letnika 1932, krog 600 kg, je bila prodana pred kratkim po 48 Din odn. 56 Din za kg. Nekaj povpraševanja je tudi za starejše letnike, vendar še ni prišlo do nobenega pomembnejšega zaključka, ker se nudijo prenizke cene. Tudi za letnik 1933 v predprodaji je precej zanimanja in se plačuje po 20—30 Din za kg. Pomanjkanje gotovine pa zelo otežuje kupčijo. Češkoslovaška: Obrezovanje hmelja je v glavnem končano in se sedaj v nasadih že napenja žico. Rastlina je v splošnem dobro prezimila in ni trpela škode. Radi pretežno suhega in dokaj hladnega vremena se je s spomladanskimi deli v hmeljskih nasadih precej zakasnilo in je tudi rastlina zaostala v razvoju; pač pa suha in mrzla pomlad preprečuje razvoj peronospore. Novih nasadov se je pojavilo razmeroma malo. — Na hmeljskem tržišču traja hausse dalje in se cene še dvigajo, ker je mnogo povpraševanja za ameriški izvoz. Lanski pridelek notira zadnji čas prvovrstno žateško blago 88—90 Din, dobro srednje 79—88 Din, srednje 74—79 Din in slabše 66—74 Din za kg. Tudi za letnik 1931 je precej povpraševanja in notira že 12—26 Din za kg. Za letnik 1930 je tudi že nekaj zanimanja in se zahteva 17 Din za kg, vendar do zaključka še ni prišlo. Splošno je prometa razmeroma malo, ker so zaloge že zelo izčrpane. Producenti so večinoma prodali že prej v glavni sezoni in dosegli največ 26—35 Din za kg in od sedanje hausse nimajo koristi. V zadnjem času je precej zanimanja tudi za predprodajo letnika 1933 in se nudi že 52—63 Din za kg. Lanski letnik iz Ušteka in Roudnice notira sedaj 66 do 77 Din, predlanski pa 13—17 Din in zeleni iz Dube 4 do 12 Din za kg. V Zatcu je bilo dosedaj znamkovanih 40.868 bal lanskega pridelka v skupni teži 52.386 stotov, t. j. 88% celokupnega pridelka. Nemčija: V nekaterih okoliših je obrezovanje že končano ter je pri zgodnjih vrstah že tudi napeta žica in se bo v kratkem pričelo z privezovanjem. V drugih okoliših pa se zopet šele dovršuje obrezovanje. Rastlina je v splošnem dobro prezimila, vendar radi mrzlega in suhega spomladanskega vremena zelo zaostaja v razvoju. Prvi škodljivci, bolhači, se ponekod že pojavljajo. Zelo dosti se sadi hmelja nanovo in je znatno pomanjkanje sadežev; v nekaterih okoliših se bo površina nasadov povečala za 40%. — Na hmelj-skem tržišču je vedno več zanimanja in povpraševanja ter se cene hitro dvigajo. Zadnji čas notira lanski letnik Hailertauski, Spaltski in Tettnangski hmelj 68 — 85 Din, gorski (Hersbruck) pa 64 — 71 Din za kg. Zaloge pa so zelo izčrpane in je zato prometa razmeroma malo; tekom preteklega tedna je bilo prodanih skupno le 220 bal. Tudi za letnik 1931 je več zanimanja in se cene dvigajo. Zaključna tendenca je v splošnem sicer mirna, vendar zelo čvrsta pri rastočih cenah. Francija: Na hmeljskem tržišču traja vedno živahnejše zanimanje dalje. Kupuje se hmelj domačih in tujih provenienc predvsem za izvoz v USA. Za alzaški hmelj, ki pa je itak že skoro razprodan, se plačuje že po 70 Din za kg. 5 e 1 g i j a : Hmeljsko tržišče je postalo zadnji čas dokaj živahnejše. Zanimanja in povpraševanja je mnogo, vendar pride do zaključka težko, ker se zahtevajo vedno višje cene. Letnik 1932 notira Poperinghe 49 in Alost 52 Din, letnik 1933 v predprodaji za oktober in november pa Poperinghe 41 Din za kg. Anglija: Na hmeljskem tržišču traja dalje prav mirno razpoloženje. Računa se, da je lanskega letnika neprodanega le še 16%, ki pa je večinoma že vskladiščen v hladilnih kleteh. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar so čvrste in letnik 1932 notira 42 do 59 Din za kg; za starejše letnike ni dosti zanimanja in notirajo sicer nespremenjeno, vendar le nominalno. Amerika: V hmeljskih nasadih so hmeljarji pridno na delu, vendar je vreme zelo neugodno, mokro in izredno hladno. — Po viharnem nakupovanju je postalo tržišče zadnji čas zopet bolj mirno in izkazuje bolj malo prometa. Cene so nekoliko oslabele in lanski letnik notira 44—51 Din, predlanski 34—41 Din in starejši letniki 15—26 Din za kg. Inozemski hmelj lanskega pridelka notira 75 — 91 Din za kg. Dejansko cene niso niti mnogo popustile, le vrednost dolarja je precej padla; tako smo zadnjič obračunali dolar še po 73-85 Din, dočim danes le po 65-50 Din. Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu. * * * Poročilo Hmeljarskega društva za Sovenijo: Žalec v Savinjski dolini, dne 30. aprila 1933. Obrezovanje hmeljske korenike se je izvrševalo koncem meseca marca in začetkom meseca aprila pri še ugodnem vremenu. Obče se je opazovalo, da so bili hmeljski sadeži slabejši kakor v drugih letih. To je povzročevala lanska suša. Po velikonočnih praznikih nastalo slabo vreme (dež in sneg) je precej oviralo nadaljevanje pomladanskega obdelovanja, ki je sedaj v polnem teku. Radi skoro stanovitnih mrzlih vetrov in nizke nočne temperature (0° C) klijejo mladi poganjki le polagoma iz zemlje in pričakujejo dobrodejne toplote. V našem okolišu se je ploskev, zasajena s hmeljem, morda povečala za kakih 10%. Neznatni ostanki lanskega pridelka so bili pred kratkim prodani po Din 56-— za 1 kg. Tudi se povprašuje po ostankih letnika 1931. Predprodanih je nekaj stotov hmelja po Din 25-— za 1 kg. Društveni odbor. Za razvedrilo Potem pa že! Sestra pripoveduje bratu, da je kupec Meršol pismeno zaprosil njeno roko. »Kaj meniš,« pravi, »ali me resnično ljubi? Saj me šele teden dni pozna!« Brat malo pomisli in reče: »Če te pozna šele teden dni, potem te ima pa morda res rad.« Novi direktor. Stalni gost v restavraciji natakarju: »Kaj niste objavili v časopisih, da dobi restavracija s prvim novo vodstvo? Vendar pa vidim še vedno istega ravnatelja.« »Res je,« pravi natakar, »toda oženil se je prvega.« Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital HMELJARJI! VAS DE ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ♦____________ Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem ” ♦ __________♦ _ Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev ” ♦ Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE v Celju, Aškerčeva ulica Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi; poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo; 3. v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«; 4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in v Mariboru na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev, 10. zdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. Ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec). Vsi v Celju.