Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 3, 127-136 (2000)H
© Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HPoroeilo o .tudijiH

Grafiene ekspresije nekaterih dru.inskih vrednot4

TILKA KREN
¶ 

MariborH

Povzetek: Spontan razvoj interesov in uresnieevanje idealov v mladosti je po mnenju mnogih avtorje
. 
odvisno od stopnje zaupanja v lika oeeta in matere kot predstavnikov naravnih in kulturnih vrednot. Vsodobni tehnieni civilizaciji se ideali kulture (svoboda, zdravje, znanje, umetnost) v osebnem konfliktß 
vrednot obrnejo v svoje nasprotje - idol. Hipotezo, da se v mestnem stilu .ivljenja in v »razviti« Evropo 
ideali mladih pogosteje ka.ejo kot idoli kakor pa na vasi in v »nerazviti« Afriki, smo potrdili na male
. 
nereprezentativnem vzorcu z izvirno neverbalno metodo grafienih ekspresij
o 

Kljuene besede: humanistiena psihologija, hierarhija vrednot, multiperspektivni smisel, idealni jaz
¸ 
realni jaz, konflikt, kreativna projekcij
a 

Graphical expressions of family values4

TILKA KREu 

Maribor, SloveniaH

Abstract: Spontaneous development of interests and realisation of ideals in youth is considered b 
many authors to be dependent upon the degree of trust into the father and mother figure as the repreN 
sentatives of natural and cultural ideals. In the modern technicised civilisation, the ideals of culturI 
(freedom, health, knowledge, art) are often turned into their opposites (idols) during the personal conN 

flicts. The hypothesis that in the urban way of life of the .developed. Europe the ideals of youn
. 
people tend to be expressed as idols more often than they do with the village youth in .developing0 
Africa was confirmed on a small, unrepresentative sample with an original nonverbal graphical-exN 
pression method
o 
Key words: humanistic psychology, hiearhy of values, multiperspective meaning, ego, conflict, creN 
ative projectioU 

CC=2930, 310
1 

*Naslov / address: dr. Tilka Kren, spec. klin. psih. in psihoterapevtka, docentka za Lehranalizo, I. Internacionale 12,H2000 Maribor, SlovenijaH


1284T. KrenH

Humanistena psihologija predpostavlja, da je elovek po evoluciji usmerjen 
. 
samouresnieevanje, rast in razvoj osebnosti v zavetju star.ev kot nosilcev kulturni
. 
vrednot. Spontan razvoj interesov in uresnieevanje idealov v mladosti sta po mnenjß 
mnogih avtorjev odvisna od stopnje zaupanja v like oeeta in matere kot predstavnikI 
naravnih in kulturnih vrednot. O izgubi zaupanja v star.e pa lahko govorimo, ko sI 
le-ti oprijemajo konfliktnih idealov oziroma idolov (Kren, 1995). Konfliktni so tisto 
ideali, ki pomenijo skrajnosti v zadovoljevanju hedonskih potreb, kot je omama 
X 
alkoholom ali drugo drogo, skrajno avtomatizacijo elove.kega gibanja in dela (avto
¸ 
oro.je), bolan narcisizem v medelove.kih odnosih (obleka, nakit) ali kie v umetnosto 
in kulturi. Maslowova hierarhija potreb (Maslow, 1982) nas opozarja na znaeilnosto 
na.e kulture, da se ljudje pogosteje pehamo za tem, kar nam .e manjka, kot da bo 
u.ivali to, kar imamo, in na tem ustvarjali dalje, uresnieevali ideale v realnih mo.nosti
. 
okolja. Zdrava samoaktualizacija je obieajno rezultat zadovoljivih odnosov z oeeto
. 
in materjo nekoe v otro.tvu, nezadovoljstvo z njima pa je vzrok bojazni, da bo vedn
1 
tako, in vodi v nevroze, destrukcijo idealov, obup in suicid, nesocialnost iU 
emocionalne konflikte (Kren, 1992)
o 

Ustvarjalno uresnieevanje .ivljenja in njegovih vrednot v svetu znanosti
¸ 
umetnosti in duhovnosti temelji na zdravem zaupanju v vsebine, like in simbole, ko 
jih elovek obeuduje kot lepoto, spo.tuje kot vrednoto, verjame kot resnico, jim zaup
a 
kot dobroti in ima rad kot dobrino. S simboli besed, likov in prispodob posku.
a 
elovek prodreti skozi o.ine materialnega sveta v .irino duhovnega sveta, pi.e Trstenja÷ 
(1985). Zaupanje v svet vrednot in dobroto star.ev je otrok nekoe do.ivljal kos 
primarne potrebe in se je naueil v .ivljenju u.ivati, uspevati, izra.ati in razvijati, alo 
pa je otrpnil v nezadovoljstvu in se naueil trpljenje skriti v nevrotieno obrambo
¸ 
iluzionarna prieakovanja in predsodke, ki jih bomo v tej raziskavi imenovali konfliktnI 
vrednote. Mnogi avtorji trdijo, da je sodobna kultura oziroma civilizacija »nevrotiena«
¸ 
da izgublja stik z naravo, kulture pa .e ni dosegla. Petzold (1993) opisujI 
koloniziranega potro.nika v tehnieni civilizaciji kot bitje, ki izgublja svoj vitalno 
ekspresivni in kreativni del osebnosti, ko postaja brezeutno telo za tekoeim trakom
¸ 
pasivni u.ivalec kulture na ekranu, tekmec z zakonitostmi narave s pomoej
1 
avtomobila, alkohola, droge in drugih iluzij
o 

Konflikt med idealnim in realnim jazom, kot je nevrozo ali skrajno iluzijo 
1 
svetu svobode, zdravja, lepote, ljubezni, pravienosti, znanja, prijateljstva
¸ 
samostojnosti, umetnosti opredelila K. Horney, sem raziskovala pri maturantih 
. 
Mariboru (Kren, 1992). Na.tete ideale mladi ljudje obeudujejo enako moeno, nI 
glede na to, ali jih v .ivljenju konstruktivno uresnieujejo (zdravje, kreativnost) ali p
a 
destruktivno unieujejo (suicidalnost, disocialnost)
o 
Zakaj se elovek v realnem .ivljenju pogosto vede drugaee, kot bi se naj p
1 
svojih moralnih presojah, se v svojih delih spra.uje tudi na. najvidnej.i raziskovale
¬ 
vrednot (Musek, 1977, 1990, 1991, 1993). Tudi Trstenjak ugotavlja (Trstenjak, 1985)
¸ 
da je elovek zahodne kulture usmerjen kolieinsko, zahaja v slepo ulico svoje tehnienI 


Grafiene ekspresije dru.inskih vrednotH1294

civilizacije in ni eudno, da .tevilo samomorov nara.ea. Po Petzoldovem pojmovanjß 
(Petzold, 1993) je elovek doloeen z naravo in kulturo, ki se uresnieujeta v .ivo 
telesnosti, zavestni socializaciji v kulturi, v civilizaciji pa tudi degenerira 
. 
»kolonizacijo«. Elovek kot telesno, psihieno in duhovno bitje v socialnem iU 
ekolo.kem okolju zavestno zaznava, se odziva in komunicira. Elovek je .ivo bitje
¸ 
objekt in subjekt spoznavanja samega sebe in sveta. Multiperspektivni smisel, ko 
vodi od fenomena k strukturi (hermenevtski pristop), opredeljuje eloveka kot .ivo 
zavestni jaz, nosilca telesnega, spoznavnega in socialnega procesa, v katere
. 
uresnieuje svoje ideale ali pa le-ti v svojih skrajnostih malieijo njega, ga degeneriraj
1 
oziroma kolonializirajo
o 

Trstenjak meni, da je elovek kot vrednostno bitje razpet med »najstvom« iU 
»dejstvom«, ko i.ee svoj smisel, naloge in poslanstvo v svetu (Trstenjak, 1996)
o 
Otrok je bitje, ki .e predvsem euti, kaj je zanj dobro ali slabo; na svoji ko.i preizku.a
¸ 
koliko lahko zaupa oeetu in materi. Mladostnik pa tudi moralno presoja, razmi.lja
¸ 
se izra.a verbalno, eutno in vedenjsko. Pretekle izku.nje nosi v sebi kot spodbude iU 
zaupanje ali pa kot konflikte in iluzije. Konflikte med obeudovanimi vrednotami
¸ 
motivacijsko usmerjenostjo (interesi) in realnim vedenjem analizira humanistien
a 
psihologija ne le kot osebnostne strukture in karakterne sklope, ampak tudi kos 
vedenjske sindrome. Konflikt med idealnim in realnim jazom elovek do.ivlja kos 
».notranji moram«, prisilo in iluzijo varnosti; ee ji pokorno sledi, zahteve kulturI 
sprejme kot svoje ideale popolnosti, hitrosti, pameti, prizadevnosti in poslu.nosto 
(Kren, 1995)
o 

Iz na.tetih in podobnih idealov je elove.ka kultura ustvarjala svet simbolov
¸ 
besed , pomenov, smislov, znanosti, religije in sistemov. Jung jih je imenova× 
»arhetipi«, ki se kot nosilci elove.ke te.nje po popolnosti in nadelove.ki moe
o 
pojavljajo v pomenih antienih herojev (Jung, 1973, 1994). Heraklej, Sizif, Damoklej
¸ 
Minerva, Prometej so si prizadevali postati podobni bogovom (Apolon, Atena, DioniX 
in drugi), ki so te lastnosti .e imeli. Heroji, po katerih so elovekove te.nje p
1 
popolnosti dobile ime, so bili od vsemogoenih bogov kaznovani, ker so jim hotelo 
biti podobni in jim biti blizu na Olimpu. Tako je na primer Sizifovo prizadevanje .
I 
vedno pojem prete.kega in nedokoneanega dela in marsikdo reee, da mu visi naB 

glavo Damoklejev mee, ki simbolizira gro.njo. Krila, ki nosijo ptico v svobodnI 
vi.ave, so na .ivalih (krilati lev) ali na eloveku (angel) .e vedno simbol te.nje p
1 
svobodi in ponazarjajo elovekovo te.njo po nadelove.ki moei, popolnosti, nesmrtnosto 
in drugih naeinih premagovanja strahu pred smrtjo. Preko simbolov, besed, pomeno
. 
in oblik, elovek izra.a vsebine, ki so zanj pomembne, idealne, smiselne, skratk
a 
vredne naporov za kasnej.e u.itke. Simboli so v centru elovekovega ustvarjalneg
a 
.ivljenja, odkrivajo skrivnosti podzavesti in odpirajo duha k .e neznanemu iU 
neskonenemu. So predmet ne le kulture, umetnosti in antropologije, ampak tudo 
psihologije, medicine in psihoterapije. Kot nosilce vrednot, univerzalnih spleto
. 
motivov, ciljev, potreb, idealov, preferenc, stali.e, preprieanj in stremljenj jih je zel
1 

1304T. Kre
.


te.ko opredeliti in .e te.je raziskovati (Freud, 1981; Jerotie, 1974; Peejak, 1972).

Vsaka kultura na razliene naeine neguje vrednote kot prezentacije doloeeni
. 
idealov, ki so hkrati motivacijski cilji ali .eljena popolnost, sublimacije iU 
kompenzacije elove.kega trpljenja. Kulture ustvarjajo obrede, iniciacije, stil u.ivanj
a 
in zabave, sisteme pravil za uresnieevanje potreb, navade in oblike vedenja ne le kos 
harmonijo in zdravo kreacijo, ampak tudi kompenzacijo kriz in konfliktnih vrednot.

V raziskavi .ivljenjske usmerjenosti nekaterih skupin mladostnikov sem se posku.al
a 
pribli.ati vrednotam, ki jih mlad elovek obeuduje in realizira do stopnje svojih osebni
. 
zmogljivosti: zdravo in kreativno ali pa destruktivno kot poskus samomora alo 
disocialnega vedenja (Kren, 1992).

V tej raziskavi se posku.am pribli.ati mladostnikovim vrednotam, ne tolik
1 
kot .eljeni popolnosti, idealnemu jazu, ki ga ljudje projeciramo v vpra.alnike kos 
vrlino, dol.nost ali idealni cilj, ampak vrednotam, ki jih ima mlad elovek rad, ji
. 
izbira v primerjavi z oeetom, materjo in navadami svoje kulture in so njegov realno 
jaz. Predvidevam, da neverbalni izraz, grafiena ekspresija .ivljenjskih vrednot, ko 
jih ima elovek rad in najraje v .ivljenju, bolj izra.a njegovo realno uresnieevanjI 
.ivljenjskih vsebin, ki jih obieajno razumemo pod pojmi ideali, vrednote, .ivljenjsko 
cilji, dol.nosti in pravice ali smisel bivanja. Po mnenju H. Petzolda, avtorj
a 
integrativne gestalt terapije, je verbalna, .e bolj pa neverbalna ekspresija (grafiena
¸ 
zvoena, gibalna) pot za spoznavanje skritih moei osebnosti, ki s svetom komunicira
¸ 
kooperira, se integrira in je kreativna na svoj tipieen naein (Petzold, 1993). Izku.njI 
v psihoterapiji mi potrjujejo, da je grafieni izraz neke .ivljenjske potrebe pro 
mladostniku manj obeutljiv na obrambne manipulacije, kot so besede. Istoeasno p
a 
sem se tako izognila jezikovnim nesporazumom in omogoeila primerjavo rezultato
. 
dveh zelo razlienih kultur
o 

Zinker (1977) meni, da gredo grafiene ekspresije ne glede na navodilo skozo 
tri stopnje: strah pred kritiko in primerjava, kaj drugi delajo (superego), potopitev 
. 
lastna eustva in resniene .elje (id) in odloeitev za kompletiranje, modeliranje te
. 
izdelavo slike do obeutja zadovoljstva. Moe ega se torej izrazi kot kompromis meB 
prieakovanji idealne .elje in realne zmo.nosti izbire odgovora v grafieni ekspresiji
o 
Po definiciji Schwartza in Blikskyja, ki jih povzema Musek, je zvezo meB 
motivacijskimi dimenzijami in osebnostno strukturo mogoee razumeti kot kompleksn
1 
do.ivljanje, kot izra.eno vrednoto, .ivljenjski cilj, izraz interesov, povezanih 
X 
motivacijsko domeno, in zelo pomembno vodilno naeelo .ivljenjske usmeritvI 
(Musek, 1993; Tu.ak, 1981). Zinker, ki se navezuje na Maslowa, Rogersa, Buber
a 
in druge, pojmuje elove.ko osebnost kot nosilko kreativnosti v smislu proslavljanj
a 
.ivljenja. V socialnih kontaktih je elovek nosilec poguma, volje, tveganja, lepote iU 
drugih vrednot kulture. V kontaktu z drugimi elovek transformira svoje dileme 
. 
konkretne oblike, dejanja, ekspresije in kreacije. Grafiene ekspresije so medij, ko 
podobno kot umetnost ohranja v eloveku otro.ko igrivost in zaupljivost. Pri odrasle
. 
in mladostniku pa ne glede na navodilo ekspresija teee, kot smo .e omenili, skozi tro 


Grafiene ekspresije dru.inskih vrednotH1314

stopnje, ki so .e rezultat izku.enj in obrambnega reagiranja. Prilagajanja razlien
1 
strogim zahtevam avtoritet v .ivljenjskem okolju so odvisna od meril drugih ozirom
a 
pomembnih drugih, lastnih .elja in potrebe in zavestne odloeitve za izbiro meB 
mo.nostmi. Individualna izbira, odloeitev in kreacija vsebuje torej .irino vrednot 
. 
neki kulturi, njene meje dovoljenega, idealnega in prepovedanega kakor tudi vsebine
¸ 
skrite v sebi in na nek naein nezavedne.

V notranjem dialogu med elovekom in svetom teeejo izbire, se zaustavljaj
1 
ob konfliktih in dobivajo vee ali manj kreativne projekcije, ki so veeje pri umetnikih
¸ 
mo.ne pa pri vsakem eloveku do njegove stopnje samoza.eite, tveganja, svobodnI 
izbire in pogumnega izra.anja. Podobno kot na.e oei lahko gledajo, strmijo, buljij
1 
ali bo.ajo, so na.e predstave konstruktivna imaginacija zaupanja ali pa zavrt
a 
destrukcija iluzij, ki jih tukaj poimenujemo konfliktna vrednota ali idol ozirom
a 
du.evna kolonija agresivne civilizacije
o 

Prvotno .tudijo z naslovom »simboli dru.inskih vrednot« sem med izvajanjem
¸ 
.e bolj pa med vrednotenjem odgovorov preimenovala v »grafiene ekspresijI 
vrednot«, in to »nekaterih dru.inskih vrednot«, kot jih mladostnik prepoznava pro 
sebi, opa.a pri oeetu in materi. V prvotnem pomenu simbol namree predstavlja skupa
. 
postavljati predmet in njegov pomen, izra.anje nevidnega sveta v vidnih oblikah
¸ 
oblikovanje duhovnih vsebin v konkretnih izrazih. Beseda, slika, oblika lahk
1 
predstavljajo mostove med predmeti in pojavi, med obliko in pomenom, izra.
a 
elovekovo dojemanje sveta na njegovi osebnostni ravni. Omejila sem se na pomeU 
slike kot izraza potreb, ki so hedonske, akcijske, emocionalne in kulturne. Jabolko
¸ 
ki je lahko simbol plodnosti, v na.i kategorizaciji pomeni hedonsko vrednoto alo 
oralno dobrino. Grafieni izrazi potreb, ki so hkrati motivi, vrednote, ideali elovek
a 
in kulture, so kategorizirani kotç 

N N N N N 
D: hedonske potrebe, oralni u.itki, nagoni, dobrote narave ( hrana, pijaea
¸ 
spanje, postelja)
e 
O: delovne potrebe, aktivnost in gibanje (orodje, stroj, kolo, hi.a)
e 
L: ljubezen do soeloveka, kontakt z drugimi, humanost (lik eloveka ali otroka)
e 
K: kultura, umetnost, lepota kot izpolnitvene vrednote (knjiga, glasbilo, cerkev)
e 
X: konfliktne vrednote kot skrajnost v u.itkih (alkohol), gibanju (avtomobil)
¸ 
medsebojnih odnosih (nakit, lepe obleke) in kulturi (kie)
o 
Izbrana kategorizacija vrednot omogoea primerjave med sistemi vrednos 

razlienih kultur in tudi razlieno terminologijo psiholo.kih teorij. Kot odvisn
a 
spremenljivka je posebej opazovana vrednota X, konfliktna vrednota, ideal v svojo 
skrajnosti, imenovan tudi idol, v katerem se vrednota kot »notranji moram« spremeno 
v nevrednoto, postane prisila ali iluzija, omama, ki v zaearanem krogu spro.
o 
nevrotieno reakcijo in nadomestno zadovoljevanje. V izbranih kategorijah vrednos 
so zdru.ene izku.nje A. Hellerjeve, B. Petroviea, J. Makaroviea in J. Muska. V te
. 
poroeilu posebej ne omenjam posameznih ugotovitev navedenih avtorjev, ampak ji
. 


1324T. KrenH

zdru.ujem pod naslovom svojih prej.njih raziskav (Kren, 1992) in poroeil (Kren
¸ 
1995)
o 

Predvidevam, da elovek grafieno izrazi dokaj objektivno to, kar ima rad in 
R 
tem pove, kaj mu je prijetno, kako u.iva, kako razume druge, kaj se mu zdi pravilno
¸ 
koristno, lepo in torej tudi vredno. Predvidevam, da na izbor elovekovih grafieni
. 
prikazov pomembno vplivajo izroeila kulture v Evropi in Afriki, stil .ivljenja v mestß 
ali na vasi, spol nosilca in hobi v prostem easu
o 

Metoda4

Spremenljivke4

Opazovane spremenljivke so slike vsebin, ki jih ima mlad elovek najraje v .ivljenju
¸ 
ki jih opa.a pri oeetu in materi, kategorizirane kot hedonske potrebe (D), delovnI 
potrebe (O), emocionalne potrebe (L), kulturne vrednote (K) in konfliktne vrednotI 
(X)
o 

Udele.enci4

Udele.enci .tudije so maturanti, dijaki zadnjega letnika srednje .ole, kot sem ji
. 
zajemala .e v predhodnih eksperimentih in poznala iz svoje prakse (N = 121). Slueajno 
obisk dr.ave Zimbabwe mi je dal idejo in mo.nost primerjave med kulturami EvropI 
in Afrike. Srednje .ole, ki so jih mladi obiskovali sem izbrala v glavnem mestß 
Slovenije,v Ljubljani (N = 27), in v glavnem mestu Zimbabweja, v Harareju (N 
§ 
30). Na vasi .iveeo mladino sem na.la v t.i. okoli.kem razredu na Ptuju (N = 28) iU 
v vasi Chitimbe v Zimbabweju (N = 36). Njihova starost je dokaj izenaeena, imaj
1 
od 17 do 18 let, in so bili v letu 1992 nekaj mesecev pred maturo
o 

Pripomoeki in postopek4

Meritev sem zastavila zelo preprosto, dosegljivo svojim zmo.nostim in omejitva
. 
ter dosedanjim spoznanjem o odnosu mladih do vrednot in idealov. V letu 1992 se
. 
obiskala dijake v Afriki in Sloveniji. V razred sem prinesla za vsakega udele.enc
a 
polo - dvojni list papirja in nekaj pisal. Zaprosila sem jih, naj na prvo stran napi.ej
1 
starost, spol, kraj bivanja, povpreeen uspeh v .oli in opi.ejo s svojimi besedami, ka
. 
najraje poenejo v prostem easu. Sledilo je navodilo za risanje. Udele.ence se
. 
zaprosila, naj na predlogo nari.ejo na eni strani, kaj ima kdo najraje v .ivljenju, zasI 
vsaj tri stvari, na drugi strani, kaj ima najraje oee, in na tretji strani , kaj ima najrajI 
mati. Rezultate sem razvrstila po .e navedenih kategorijah in jih vpisala v tabele kos 

frekvence ter s pomoejo c2-testa izraeunala pomembnost razlik med frekvencami
o 

Grafiene ekspresije dru.inskih vrednotH1334

Rezultate sem deloma prikazala na 2. kongresu psihologov Slovenije v Portoro.
ß 
leta 1997. Na tem mestu poroeam le o nekaterih kljuenih poudarkih iz .tudije
o 

Rezultati4

Mladi iz nereprezentativnega vzorca (N= 121) iz Slovenije (Evropa; N = 55) iU 
Zimbabweja (Afrika; N = 66) skupaj v svojem .ivljenju najraje (mo.nih je bilo ve: 
odgovorov, temu ustrezne so tudi relativne vrednosti)
ç 

N 
l. dobrote narave in hedonske u.itke (hrana, narava, .ival, rastlina) - 100 
ˆ N 
2. kulturne vrednote, umetnost (knjiga, glasbilo, cerkev) . 52 
ˆ N 
3. moe dela, aktivnosti (orodje, rekviziti, izdelki ) . 48 
ˆ N 
4. ljubezen do eloveka, dobrote med ljudmi (elovek, otrok) . 39 
ˆ N 
5. X- pretiravanje do omame (alkohol, avto, TV, kie) - 34 %
o 
Za oeeta menijo, da ima najrajeç N 
l. X- opoj, alkohol, avto, denar . 82 
ˆ N 
2. hedonske u.itke, dobrote narave . 68 
ˆ N 
3. moe dela in aktivnosti . 54 
ˆ N 
4. ljubezen v dru.ini, .eno in otroke . 33 
ˆ N 
5. kulturo in umetnost . 20 %
o 
Za mater menijo, da ima v .ivljenju najrajeç N 
l. dobrote narave in hedonske u.itke . 85 
ˆ N 
2.delo in u.ivanje v gibanju . 60 
ˆ N 
3. X- opoj v sladkarijah in lepotieenje . 46 
ˆ N 
4. ljubezen in dobroto do ljudi, otrok . 43 
ˆ N 
5. kulturo in umetnost . 26 %
o 
Prvo predpostavko, da sta populaciji v Evropi in Afriki povsem razlieno 

predstavnici dveh razlienih kultur, je mogoee potrditi (c2 oee = 13,26; mati = 36,20e 
jaz = 40,70; c2 pri stopnji zaupanja 0,5 = 11,07; pri 0,01 = 15,09; pri 0,001 = 20,52)
o 
Slovenski in afri.ki oeetje enako visoko vrednotijo hedonske, okupacijske iU 
emocionalne u.itke, medtem ko v oeeh mladostnika na.i oeetje pogosteje u.ivajo 
. 
kulturi in v konfliktnih vrednotah kot afri.ki. Razlike so veeje pri materah, ki 
. 
Sloveniji po mnenju njihovih sinov in heera najbolj u.ivajo v dobrinah narave, 
. 
kulturi, ljubezni do otrok in mo.a, od delu in veasih tudi idolih. Afri.ke materI 
u.ivajo najbolj v dobrinah narave, pri delu za dru.ino, v ljubezni do otrok in v oee
. 
svojih nadebudnih maturantov posveeajo manj easa kulturi ali lepotieenju. Za sebI 
mladi v Sloveniji nari.ejo enak vrstni red vrednot kot vrstniki v Afriki, venda
. 


134T. KrenH

pogosteje pripi.ejo sebi u.ivanje v vseh kategorijah vrednot, tudi v konfliktnih. Zdo 
se, da so dijaki v Afriki bolj skromni v izra.anju in najbr. tudi izbiranju u.itkov oz
o 
interesov
o 

Hipoteza, da so razlike med spoloma pomembne, se je izkazala kot potrjen
a 
za lastni spol, medtem ko so razlike v do.ivljanju oeetovih in materinih u.itko
. 
manj.e. Dekleta bolj izrazijo simpatijo do dobrot narave in hedonske u.itke, fantjI 
pa oeitno bolj u.ivajo v gibanju in iza.ajo manj konfliktov. Fantje in dekleta do.ivljaj
1 
oeeta kot zasvojenega z alkoholom (78 in 82 %) , mati pa si po njihovem mnenjß 
redkeje izbira vpra.ljive vrednote (mo.ki 44 %, .enske 46 %). Hipoteza, da sti× 
.ivljenja pomembno vpliva na izbiro vrednot, je na meji pomembnosti (c2 oee 
§ 

20,45; mati = 15,16; jaz = 11,30; c2 pri stopnji zaupanja 0,5 = 11,07; pri 0,01 
§ 
15,09; pri 0,001 = 20,52). Mladi v mestu imajo raje hedonske dobrote in kulturo
¸ 
njihovi oeetje in matere pa delo in gibanje, medtem ko maturanti na vasi in njihovo 
star.i bolj u.ivajo v dobrinah narave
o 
Eetrto predpostavko sem preverjala s pomoejo slik in jih primerjala z besednimo 
odgovori, kaj najraje poenejo v prostem easu. Za Slovenijo je c2 40,70, za Afrik
1 
74,28. Zelo visoke razlike med tem, kaj mladi poenejo v prostem easu in kaj imaj
1 
radi, najbr. povedo, da so .elje po u.ivanju precej drugaene, kot so krajevne iU 
kulturne mo.nosti za njihovo uresnieitev. Mladi v Afriki pre.ivijo veliko easa 
X 

glasbo, sami muzicirajo, poslu.ajo radio, veliko pojejo in ple.ejo, manj krat pa so 
R 
sliko izrazili, da imajo radi kulturo oziroma so ob cerkvi narisali .e note
o 
Na splo.no se je izkazalo, da je grafieni izraz primarnih potreb la.ji in bol
. 
konkreten, medtem ko za kulturne in duhovne potrebe potrebujejo dodatn
1 
pojasnjevanje
o 

Razprava4

Ee pristajamo na simbolni pomen in govorico, vrisano v grafiene ekspresije mladi
. 
maturantov v Sloveniji in Zimbabweju iz leta 1992, smo kljub nereprezentativnosto 
vzorca delno odgrnili skrivnostni pajeolan mo.nosti izra.anja vrednot s sliko ozirom
a 
risbo. Konflikt med najstvom (vrednote) in dejstvom (uresnieitve) se tudi pri mladi
. 
sublimira v zdrave napolnitve prostega easa, kulturno udejstvovanje, delo iU 
rekreacijo, ljubezen in dobroto med ljudmi ter hedonske u.itke. V skrajnosti pa sI 
.ivljenjske vrednote obrnejo v svoje nasprotje, omamo in kult »napredka«, ki g
a 
prina.a civilizacija, dirka z avtomobilom mimo narave, pasivno .denje pred TVekranom ali elektronsko iluzijo raeunalnika. Racionalna kategorizacija grafieni
. 
ekspresij v hedonske, okupacijske, emocionalne, kulturne in konfliktne vrednote jI 
mo.na in nas vsaj delno pripelje v svet Jungovih arhetipov ali Budove magge, srednjI 
poti, zlate sredine med skrajnim hedonizmom in strogim asketizmom
o 

Izra.ene vrednote mladih v tej .tudiji pa nas spodbujajo v upanju, da mlado 
kljub nezaupanju v star.e kot nosilce vrednot in kulture ter njihovemu malikovanjß 


Grafiene ekspresije dru.inskih vrednotH1354

konfliktnih vrednot nosijo v sebi dovolj vitalne energije, zaupanja v naravo, dobrot
1 
med ljudmi, u.itek v delu in gibanju ter lepoto kulture. Freud bi rekel, da se mladi iX 
na.e skupine vedejo po naeelu ugodja in naeelu realnosti bolj kot po iluzionarni
. 
prieakovanjih (Freud, 1981). Razveseljivo je dejstvo, da imajo mladi radi vse, kar jI 
dobro za telo, za eustva in koristno za .ivljenje. Znajo si ga olep.ati tudi s knjigo
¸ 
lepo glasbo in zdravo naravo
o 

Humanistiena antropologija govori o osebnem u.itku ob odobravanju okolicI 
in toleranci notranjega glasu, dobre vesti. Moe izbire med potrebami narave v telesß 
in zahtevami kulture v okolju se pojmuje kot harmonija, ki je osnova za rast iU 
razvoj osebnosti. Najdemo jo pri veeini mladih maturantov v na.em vzorcu
¸ 
zaskrbljujoee pa je dejstvo, da mladi ka.ejo razoearanje nad oeetom, ki se tola.i 
R 
steklenico alkohola, hitrim avtomobilom in se ne udele.uje v kulturi. Tudi mati, ko 
ima rada le lepe obleke in nakit, kuha prevee hrane in poeiva pred TV ekranom, no 
spodbudna vzornica. Mlad elovek sprejema zavestno in nezavedno ideale kulture te
. 
si jih zapisuje v telo, integrira v svoj svet kot spontane kreacije, socialne kooperacijI 
in kulturne ekspresije, pa tudi konflikte na.e patriarhalne kulture. Slika od tekmI 
utrujenega oeeta, ki poeiva s pivom v roki pred TV ekranom, mati pa po.rtvovaln
1 
kuha in se skriva v svoj vrt in hi.o, je v projekcijah mladih najbolj zaskrbljujoee
o 
Mlad elovek, ki sebe kritizira manj kot star.e, u.iva svojo mladost, sprejema zdravI 
in konfliktne vrednote star.ev, najbr. razvija tudi toleranco do elove.ke utrudljivosti
¸ 
zmotljivosti in iluzij. Civilizacija nam .al ponuja nadomestne u.itke v hitrosto 
avtomobila, lepoti na ekranu, u.itku v omami in nas oropa zdravega kontakta z narav
1 
ter spontane sublimacije v kulturi
o 

.ivljenjska energija, ki jo ljudje eutimo kot ritem, gibanje, hrepenenje iU 
usmerjamo v kreativnost, je v sodobni civilizaciji bolj ogro.ena v mestnem stilß 
.ivljenja kot na vasi, bolj v Evropi kot v Afriki, drugaee pri mo.kih in .enskah
o 
Pasivnost pred TV ekranom, omama v alkoholu in drugih drogah, skrajno malikovanjI 
avtomobila, tehnienih pripomoekov, sladkarij in lepih oblek je nakopieena v veliki
. 
mestih, je nekak »kulturni raj«, ki ga razviti svet ponuja »nerazvitim«, in v skrajnosto 
vodi v omamo in odtujenost, idole, depresije, suicidalnost, smrt zdravih ljudi v prometß 
in druge duhovne »kolonizacije«
o 

S strokovnjaki se spra.ujemo, kako okrepiti »earobni krog zdravja iU 
kreativnosti« nasproti »zaearanemu krogu« nevrotienosti v na.i stehnizirano 
civilizaciji. Verjetno sem se s to raziskavo nekoliko pribli.ala poznavanju realneg
a 
jaza mladostnika, mo.nostim zaupanja v vrednote .ivljenja, ki jih adolescent izra.a
¸ 
integrira, i.ee med hedonskimi u.itki in kulturnimi sublimacijami ter se izogib
a 
konfliktnim vrednotam, kolikor .e zmore. Splo.na ocena oeeta, ki se zdi mladim 
. 
redu le v 18 %, matere, ki je O.K. v 54 % , in sebe, ki je v mladosti O.K. v 66%, jI 
poznana formula samopodobe in slike drugih pri nekaterih mojih prej.njih raziskavah
o 

Zakljueim lahko, da mlad maturant pri nas in drugod po svetu ni le kandidas 
za univerzalne pravice otrok, ampak tudi njihov varuh, ko zavestno in odgovorn
1 


1364T. KrenH

izbira med ideali kulture, delno spreminja spremenljivo in sprejema nespremenljiv
1 
ter poseduje nekaj modrosti, kako loeiti prvo od drugega
o 

Literatura4

Freud, S. (1981). Psihoanaliza in kultura [Psychoanalysis and culture]. Ljubljana: Dr.avn
a 

Zalo.ba Slovenije
o 
Jerotia, V. (1974). Psihoanaliza i kultura [Psychoanalysis and culture]. Beograd: BIGZ
o 
Jung, C.G. (1973). Eovjek i njegovi simboli [Man and his symbols]. Ljubljana: Mladinsk
a 

knjiga
o 
Jung, C.G. (1994). Sodobni elovek i.ee du.o [Modern man in search of a soul]. Ljubljanaç 
Pergar
o 

Kren, T. (1992). Ideali maturantov [The ideals of graduates]. Maribor: Mariborski tisk
o 
Kren, T. (1995). Vrednote mladih [The virtues of graduates]. Radovljica: Didakta
o 
Maslow, A.H. (1982). Motivacija i lienost [Personality and motivation]. Beograd: Nolit
o 
Musek, J. (1977). Simbolizem v odnosu do osebnosti [Symbolism in relation to the person-H
ality]. Ljubljana: Filozofska fakulteta
o 
Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje [Symbols, culture & people]. Ljubljanaç 
Znanstveni in.titut Filozofske fakultete
o 
Musek, J. (1991). Simbolizem kot predmet psiholo.kega proueevanja [Symbolism as aU 

object of psychological research]. Anthropos, 23, 223-245.HMusek, J. (1993). Osebnost in vrednote [Personality & virtues]. Ljubljana: Educy
o 
Peejak, V. (1972). Affective symbolism of spatial forms in two cultures. InternationalH

Journal of Psychology, 7, 2527-266
o 
Petzold, H. (1993). Integration und kreation. Paderborn: Junfermann
o 
Trstenjak, A. (1985). Elovek bitje prihodnosti [Man as a human being of theH

future].Ljubljana: Slovenska matica
o 
Trstenjak, A. (1996). Elovek, simbolieno bitje [Man as a symbolical human being].HLjubljana: Mladinska knjiga
o 

Tu.ak, M. (1981). Dimenzije metaforienega pomena simbolov pri mladostniki
. 
[Dimensons of the metaphorical meaning of the symbols of youth]. Anthropos, 11,H36-42
o 

Zinker J. (1977). Creative process in gestalt therapy. New York: Brunner/Mazel
o 

Prispelo/Received: 07.03.200a
Sprejeto/Accepted: 27.07.200a