Leto ¥38, štev. 290 sa »«haja ob 4. ijutraj. as Stane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezna. Oglasi po tariiu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev 34. LJubljana, petek 17. decembra 1926 Poštnina pavšallra. Cena 2 Oin Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravniitvoi Ljubljana, Prejemov« ulica št s* - Telefon St 36 inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica št 4. - Telefon U 49* Podružnici: Maribor, Barvarifca ulica št 1. — Celie. Aleksandrova ceata Račun pri poštnem ček. zavoda t L|ub-iana St. 11.841 - Praha Balo t»i8° Wien. Nr ioi;.«4> Ljubljana, 16. decembra. Notranje politični položaj Nemčije trenutno ni v skladu z veliko zmago, ki io je nemška diplomacija izbojevala v Ženevi. Kabinet dr. Marca je uprav zdaj, ko se je vrnil zunanji minister dr. Stresemann z obale lemanskega jezera z največjim uspehom cele svoje karijere, v težki parlamentarni krizi. Toda nelogičnost te krize je samo navidezna. V sedanjem primeru ne gre za to, da bi morala nastopiti nova vlada, ki bi nasprotovala v Locarnu začeti in v Ženevi nadaljevani uspešni poti. Nasprotno, gre za to, da se iz zunanjepolitične situacije Nemčije izvaja logičen zaključek.za njen notranji režim. Politiko sporazuma s Francijo so od sedanjih vladnih strank vedno zagovarjali samo demokrati. Njim je sekundiral cesto tudi katoliški centrum. Priznati pa je treba, da ima levji del zasluge ua pomirljivi nemški politiki napram_ zapa-du ravno socijalna demokracija. Čeprav so socijalni demokratje izločeni iz vlade, vendar živi dr..Marsov kabinet vsaj v zunanjepolitičnem oziru od njihove podpore, od njihove milosti. Marsova vlada je manjšinska, v vladi zastopane stranke nimajo same zase večine v parlamentu. Demokrati so se vedno potegovali za to, da bi spravili tudi socijaliste k soodgovornosti pri državni upravi. Centrum je kolebal, v njem pa je zmagal dr. Murx, kj ie bil prej pristaš weimar-ske koalicije (centrum, demokrati in socijalni demokrati), sedaj, ko ta ni zadostna, pa se vnema za «veliko koali-cijo» Weimarcev z dr. Stresemannovo nemško ljudsko stranko. Slednja pa se že leta in leta upira sodelovanju s socijalisti, ker je njena notranja konstrukcija izrazito meščanska in je njeno srce na strani nemških nacijonalcev — vsaj giede notranje, socijalne in gospodarske politike. Nemški ljudski stranki bi bil najljubši takozvani meščanski blok s centrumom, bavarsko ljudsko stranko in. z nacijonalci. Centrum pa danes nič več ne koleba med meščanskim blokom in veliko koalicijo. Zmagali so v njem demokratični elementi, zato se sedaj enotno izjavlja za ponovni sprejem socijalnih demokratov v vlado. Vsled odpora cen-truma in demokratov je končno tudi ljudska stranka pod vplivom dr. Stre-semanna privolila v obnovo velike koalicije. Socijalna demokracija, ki ne sodeluje pri upravi države, si lahko laska v številnimi zmagami svojih idej na polju zunanje politike. Prišel je čas, da s sodelovanjem v vladi žanje svojo setev. Načelno ne odklanja vstopa v vladno koalicijo, kakršno ji je ponudi! državni kancelar v imenu vseh režimskih strank. Toda socijalisti hočejo imeti čisto mizo. Niso voljni za krpanje; marveč zahtevajo odstop današnje vlade, da bi se mogel novi koncentracijski kabinet velike koalicije ustvariti na zares načelnih temeljih. Predvsem jim gre za ■to, da naj ljudska stranka pokaže svojo pravo barvo. Preslabe skušnje imajo z njo, da bi kar tako verjeli v njeno spreobrnjenje. Iz tega vidika so zahtevali razčiščenje afere predsednika ljudske stranke, ki je nedavno v vehementnem govoru odklonil zvezo s socijalnimi demokrati. Ko ie stranka, videč, da vstop nacijonalcev v vlado še ni dozorel, de-zavuirala svojega predsednika in privolila v sodelovanje z osovraženo socijalno demokracijo, je ta vseeno vztrajala na odstopu dr. Marsove vlade, preden se začno pogajanja o ministrstvu velike koalicije. Vlada pa smatra, da iz zunanjepolitičnih ozirov sedaj ne more odstopiti. Ali je ta od dr. Stresemanna inspirirani razlog iskren, se bo izkazalo kaj kmalu. Socijalisti so predložili nezaupnico vladi in o njej se odloči jutri. Ta nezaupnica meri samo k temu, da se vlada prisili k odstopu. Bila njena usoda ta ali ona, gotovo je, da Nemčija nc zapusti lokarnske in ženevske smeri, ki ji je že prinesla neprecenljive koristi. Vstop socijalne demokracije ie v interesu evropske mirovne politike. Ona bi odločilno okrepila težnje za končni sporazum s Francijo. Nemško-iranco-sko zbližanje z vsemi konsekvencami je kategorični imperativ za ozdravitev Evrope. Kako pravilna je ta smer, kažejo vedno resnejši predlogi za vojaško zvezo te in one strani Rena. Oba ta naroda sta poleg naših ruskih bratov glavna, realna faktorja duhovne in ma-terijalne kulture kontinentalne Evrope. Sporazum med njima bo napravil konec tudi imperialističnim zvezam in spletkam, ki jih snuje fašistovska Italija z uprav srednjeveškimi metodami proti naši državi. .lugoslovija bi francosko-nemško prijateljstvo pozdravila s polnim prevdar-"kom in bi se mu priključila z vsem srcem. Volilna reforma v Franciji Pariz, 16. decembra, (be.) Notranji mi* nister Sarraut je izdelal načrt novega vo« lilnega reda. SDS odklonila vstop v Uzunovicevo vlado Soglasni sklep kluba SDS in njega utemeljitev. — Konferenca med Pribičevičem in Uzunovičem. Beograd, 16. decembra p. Danes do- J potrebe in ni imel volje, da začne .politično poldne se je sestal poslanski klub SDS, debato in določi smernice svoje politike, si da odloči o ponudbi g. Uzunoviča, ki je ! moremo mislit!. kakVria ura je bila. G. Uzu povabil SDS v delovno vlado, katero sestavlja. Predsednik posl. Pribičevič je poročal o svojem razgovoru z mandatarjem krone. Klub SDS je soglasno sklenil, da definitivno odklanja povabilo 2. Uzunoviča G. Pribičevič je še tekom dopoldneva privatno obvestil g. Uzunoviča o tem sklepu, popoldne ob 5.30 pa mu je na sestanku v ministrskem predsedništvu službeno sporočil in utemeljil stallišče kluba SDS. Po tej konferenci je podal g. Pribičevič vašemu dopisniku sledečo izjavo: G. Uzunovič je vzel moje sporočilo na znanje ter bo sedaj nadaljeval pogajanja z onimi skupinami, ki so v načelu pristale na vstop v njegovo vlado. G. Uzunovič dvomi, da bi mogel še nocoj končati svoje razgovore in jih bo zato nadaljeval jutri. Na vprašanje zakaj ni mogel klub samostojnih demokratov v načelu sprejeti ponudbe g. Uzunoviča, da sodeluje v vladi širše koalicije, je navedel g. Pribičevič sledeče razloge, ki jih je povedal tudi g. Uzunoviču : »Klub samostojnih demokratov ne veruje In nima garancije, da bi mogel g. Uzunovič iz strank ki ji! je povabil k sodelovanju, sestaviti močno vlado, sposobno, da izvede v Narodni skupščini radikalne relorrae na vseh poljih narodnega in državnega življenja, zlast' pa na gospodarskem polju. Situacija v narodu je taka, da pričakuje ljudstvo temeljite reforme. Zakaj ie od ajih upa, da se bo popravilo sedanje nevzdržno stanje. Tu ce morejo pomagati polovičarske, palijativne mere. Vozel vprašanj, ki jih je treba rešiti, je tako zamotan, da ga ni mogoče razvozijo ti, ampak le presekati. Klub samostojnih demokratov ne veruje, da bi bila sedanja Narodna skupščina sposobna, da izvede . take ope-acije, zato- je še vedno najpravilnejša rešitev, da se z novimi volitvami razčisti ozračje in da se ustvari za delo sposobna skupščina. To naj se zgodi čim prej, ker sedanja Narodna skupščina nikakor ne odgovarja razpoloženju naroda. Tudi radikalna stranka, ki naj bi imela vodstvo državne politike v slojih rokah, takšna, kot je danes, ne daje klubu samostojnih demokratov nikakega jamstva, da bi mogla nova vlada g Uzunoviča hitro in radikalno rešiti nakopičena vprašanja. Ako klub radikalne stranke, ki se je po več mesecih prvikrat zopet sestal k seji, ni čutil novič ni pojasnil, kakšno politiko bi vodila radikalna stranka v novi vladi in kako si predstavlja rešitev odprtih vprašanj. Nihče ne ve danes v javnosti; kakšna je politika radikalne stranke in v kakšnem duhu mislijo rešiti zakonske predloge, ki morajo priti na dnevni red skupščine. Ni dovolj reči, da pride pred Narodno skupščino na pr. zakonski predlog o izenačenju davkov, ali o dalmatinskem agraru, ampak je treba povedati,-v kakšnem duhu naj bo sestavljen, kako naj konkreuio izg'?da. T.:di vidimo, da sestavlja radikalna stranka v- Vojvodini skupne liste z madžarsko in nemško plemensko stranko za oblastne volitve. Takšna politika ne sme biti, ker bi to pomenilo, da dviga naša država sam-1 roko nase. Na vsej stvari'je edino ugodno to, da g. Uzunovič tokrat ni izjavil, da misli sestaviti vladu »sporazuma«. Vse kaže, da je ta beseda, ki je zanesla toliko zmede v naše javno življenje, izginila iz uradnega besednjaka. To besedo sta tokrat uporabila le gg. Radič in Nikič, ker jima je bila potrebna, da na tej podlagi sodelujeta brez j>o-gojev v vladi. Dobil sem vtis, da se g. Uzunovič še sploh ni opredelil, s katerimi skupinami misli sestaviti novo vlado. K sodelovanju je pova7 bil tako raznolike skupine in tako heteroge-ne elemente, da bi bila taka vlada najslabša od vseh dosedanjih, ker ne bi imela lie enotnosti volje, ne enotnosti akcije. In to sta vendar dva najpotrebnejša elementa za uspeh take poKtike. G. Uzunovič je povabil k sodelovanju tudi radičevce. čeiprav je na seji radčkalske-ga kluba, ki mu je poslednjič .predsedoval pokojni Pašič, izjavil, da se s to stranko ne da delati. Ako upoštevamo, da je g. Radič pred par dnevi pri nekem predavanju v Beogradu izjavil, da sta Ljerrmi-n Trockij edina ustvarila tip kmetske države in ako se to oceni, kako je njtgo.a stranka od zgoraj s pomočjo državnega aparata rušila v narodu temelje narodnega in državnega edinstva, potem si lahko predstavljamo, kako neresen je sam predpogoj, da se more z Radicevo skupino sestaviti neke vrste solidna in patrijotska državna vlada, Dejstvo, da je Uzunovič povabi! v vlado i radičevce i nas i vse druge skup'ne, ki predstavljajo najnasprotnejšo politiko, je najboljši dokaz, da nima nobene politike in da bi morala na tej podlagi sestavljena vlada kmalu doživeti katastrofalen polom.« 6, Uzunovič je včeraj počival Proti splošnemu pričakovanju ni pričel podrobnih razgovorov s strankami, ki bi bile pripravljene vstopiti v njegovo vlado. Popoldne pa Nikola Uzunovič ni nadaljeval pogajanj, kar se je splošno opazi'o. Ob 4. je šel zopet na dvor in Beograd, 16. decembra, p. Po pogrebu Nikole Pašiča je danes nadaljeval Uzunovič razgovore s šefi parlamentarnih skupin. Najprej je< govoril z Veljo Vukičevičem, zastopnikom kluba Ljube Jovanoviča. Potem je sprejel doktor Nikiča, ki je kasneje izjavi! novinarjem: «G. Uzunoviču sem povedal iste nazore, kakor kralju, namreč da sem za delovno vlado in da je treba resno, pošteno in lojalno izvesti politiko sporazuma.« Po sestanku z dr. Nikičem je Uzunovič imel daljšo konferenco z ra-dikalskimi ministri. Kasneje je šel Uzunovič na dvor, kjer je ostal pol ure. Na povratku z dvora je izjavil novinarjem, da je končal razgovore z zastopniki parlamentarnih skupin in da se popoldne pogajanja nadaljujejo. Najprej da bo razpravljal s prijatelji in potem, ko bodo precizirali stališče, v podrobnostih z zastopniki opozicije. ostal pri kralju pol ure. O svoji popoldanski avdijenci je izjavil Uzunovič novinarjem, da je poročal kroni o dosedanjih pogajanjih z zastopniki parlamentarnih skupin. Kasneje je imel Uzunovič do večera konference z radikal-skimi prvaki. Zvečer ob 8. je sporočil Uzunovič preko dr. Srškiča novinarjem, da nocoj ne bo imel političnih sestankov in da zato ni pričakovati kakih posebnih dogodkov. Posvetovanja bo nadaljeval jutri, ker se ne počuti dobro. Doslej še vedno ni videti obrisov bodoče vladne kombinacije. Uzunovič misli jutri povabiti k sebi Davidoviča in Radiča, da čuje od njih pogoje za vstop v njegov kabinet. Vendar se Uzunovič še ne bo vezal, ampak hoče poprej slišati mnenje radikalskega kluba, ki naj odloča o bodoči obliki vlade. Jugoslovensko-italijanski spor Vesti o snovanju varnostnega pakta med Jugoslavijo in Turčijo. — Anglija forsira poravnavo našega spora z Italijo. — Vse pa je še v razvoju. Beograd, 16. decembra, p. Večernje novostih poročajo iz Carigrada: V diplomatskih krogih se živahno razpravlja nenadno odpo-tovanje jugosiovenskega poslanika v Angori Tiče Popoviča v Beograd. Iz okolice predsednika turške republike Kemala pase prihaja vest, da se med Beogradom iu Augoro snuje varnostni pakt, ki naj bi nevtraliziral akcijo Italije aa Balkanu. V Angoro prihajajo poročila, da je italijanska akcija zelo živahna in da skuša preko sofijske vlade uresničiti svoje načrte na Balkanu. Zato se pripravlja pogodba, ki naj bi vezala Angoro, Beograd ia Atene. Ta pakt naj bi ščitil sedanje stanje na Egejskem morju in na Balkanu in varoval integriteto balkanskih držav. Tudi v Sofiji se ne strinjajo vsi krogi z italijansko - albansko pogodbo prijateljstva in varnosti. V zvezi s tem poročilom je dobil vaš dopisnik z najmerodajnejšega mesta v zunanjem ministrstvu informacijo, da je poslanik Popo-vič dospel v Beograd na lastno željo, da se more udeležiti pogreba pokojnega Pašiča. Kar se tiče vesti, da bo Jugoslavija sklenila s Turčijo varnostni pakt. je preuranjeno o tem govoriti. Doslej še ui o tem odločitve, ali se spremeni smernica naše zunanje politike in v podrobnem naša politika do Italije. Vse vprašanje je odvisno od novega zunanjega ministra, ker je gotovo, da se dr. Nin-čič ne želi več povrniti na svoje mesto. V zunanjem ministrstvu uverujejo vašega dopisnika, da so velesile in posebno Anglija načele akcijo, naj bi se nenormalno stanje med Jugoslavijo in Italijo zboljšalo in nesoglasja odpravila. Začela se je akcija, naj bi se med nami in Italijo sklenila posebna pogodba r ivezi z italijansko - albansko. Ne v6 se še, ali naj bi se ta pogodba sklenila med nami in Italijo, ali pa celo med nami, Italijo in Albanijo. Vsekakor se na tej stvari živahno dela. Velesile nas uverravajo, da albansko-italijanska pogodba nikakor ne pomenja za nas nevarnosti. Pri tem se sklicujejo predvsem na resolucijo, ki jo je sklenila velepo-slaniška konferenca 1. 1921. glede protekto-rata Italije na Balkanu ter skušajo prepričati naše zunanje ministrstvo, da nikakor ne bedo dovolile intervencije Italije v Albaniji, ako ne pristanejo na tako intervencijo oue države, ki so podpisale resolucijo veleposla-niške konference. Uzunoviču preostaja le povratek k RR Obnovitev stare od Uzunoviča za nesposobno proglašene koalicije naj bi omogočila odgoditev rešitve krize do srede januarja. — Davidovičevci smatrajo, da se bo le kompromitiral, kdor vstopi v Uzunovicevo vlado. — Klerikalci so drugega mnenja. Beograd, 16. decembra p. Izgledi cele akcije g. Uzunoviča se tudi danes precej pesimistično presojajo Uzunovič še vedno ne vidi, s katero skupino bi mogel sestaviti > 'v:iet. Kar se tiče koalicije radikalov in Davidovičevlh demokratov, so demokratski pogoji tako težki, da jih Uzunovič ne more sprejeti Zato dvomi, da bo mogel prid z njimi do sporazuma. V vladnih krogih smatrajo za najverjetnejše, da Uzunoviču ne bo preostalo ničesar drugega, nego dosedanja radikalsko-radicevska koalicija, v kateri naj bi , ostali vsi dosedanji ministri razen dr. Ninčiča. Za novega zunanjega ministra prihajata bale v poštev dr. Milan Srškič in dr. Vasa Jovanovič. Značilno je, da sta se zvečer sestala dr. Korošec in dr. Srškič. V političnih krogih ugotavljajo, da se klerikalci na vso moč vsiljujejo radikalom ter se sklicujejo na to, da jih tudi Radič priporoča. Položaj g Nikole Uzunoviča je izredno težaven. V krogu prijateljev je danes izjavil, da dvomi, da bo sploh mogel izvršiti svojo misijo. Uzunovič povdarja, da K mu bila najljubša kombinacija s samostojnimi demokrati ter obžaluje, da SDS odklanja. Za obnovitev RR obstojajo velike težkoče v radikalskem klubu. Zato ne bi presenetilo, ako bi Uzunovič ipak vrnil kroni mandat Beograd, 16 decembra p. »Večernje Novosti« prinašajo zanimivo izjavo davidovi-čevskega poslanca Grola o politični situaciji. Izjava vzbuja tem večji interes, ker spada posl. Grol med vodilne politike Dem. zajed- mce. Način, kako je g. Uzunovič porabil zadnje štiri dni in zlasti včerajšnji popoldan za razgovore 7 načelniki strank o tem, o čemer so se že itak trikrat izjavili v dosedanjih posvetovanjih, pravi posl Grol, kaže, da g. Uzunovič nalašč zavlačuje. V soboto se sestane Narodna skupščina, ker jo hočejo odgodHi na čas po oblastnih volitvah. Na tej seji se bo objavil tudi ukaz o začasno obnovljeni vladi RR s popolno ali delno Izpopolnitvijo izpraznjenih portfeljev. G. Uzunovič bo izjavil, da bo počitnice porabil za razgovore, kako naj bi se do zopet-nega sestanka zbornice končala posvetovanja za sestavi, širše koalicije Zadovoljen bo g. Uzunovič ki bo na ta način pridobil še dva meseca svojega predsednikovanja, zadovoljna bo njegova okolica in tudi radi-kalski klub, ki se boji temeljite osebne in strankarske rešitve, zadovoljni bodo oni, ki želijo, da se delo anketnega odbora zavleče za nedogleden čas. Ustreženo bo predvsem radikaln" stranki tudi v tem, da se bodo medtem opravili razni veliki posli, na katerih so interesirana razna radikalska podjetja in njihovi ljudje. Ni načina, da bi se začelo zdraviti današnje razmere, dokler bolezen še ni dozorela. Te bolezni tudi ne gre zdraviti z raznimi medikamenti, ki bi le povečali zlo. G. Uzunovič sestavlja sedaj novo vlado Stranke, ki bi vstopile v njegovo koalicijo, bi se kompromitirale in še bolj razočarale.« Poostritev vladne kr ze v Nemčiji Socijalni demokrati za veliko koalicijo, toda s pogojem, da preje odstooi dr. Marxova vlada. — Vlada sklenila, da ne odstopi. — Socijalni demokrati predložili vladi nezaupnico. — Zanimiva debata o zvezah državne brambe s sovjeti. Berlin, 16. decembra, s. Večurna posvetovanja državnega kanclerja dr Marsa Z Roditelji vladnih sitrank v državnem zboru, so bila končana tik pred 13. uro. Izid -posvetovanj je bil sklep, da vlada ne odstopi, ampak da prepusti odločitev o svoji usodi parlamentu. Nadalje je sklenila, da nadaljuje ob pni 14. posvetovanja z voditelji strank. Ob tem času se je sestala tudi socijalnodemokratska frakcija v državnem zboru. Razpravljala je o vprašanju, ali iu kdaj naj se predloži nezaupnica. Frakcija je sklonila, da počaka na vladino izjavo in da se nato stavi nemotivi-rana nezaupnica celokupnemu kabinetu. V teh okclnostih je bila določena seja državnega zbora za 14. uro. Kmalu po otvoritvi seje je povzel besedo državni kancler dr. Mars, ki je podal izjavo, v kateri je med drugim rekel: Frakcija socijalnih demokratov je sklenila, da smatra odločitev glede bodoče sestave državne vlade za potrebno in dn bo zahtevala to odločitev pri tretjem čitanju naknadnega proračuna. Državna vlada pa stoji na stališču, da mora z ozirom na zunanjepolitični položaj in z ozirom na potrebo, da mora radi rešitve gotovih važnih, v Ženevi še nerešenih vprašanj, ostati taka, da lahko vodi pogajanja, po možnosti preprečiti krizo vlade. Socijalnodemokratska frakcija, je nadaljeval državni kancler, je snoči izjavila, da je pripravljena za pogajanja, obenem pa je zahtevala odstop vlade. Državna vlada ne more prevzeti odgovornosti za stanje, ki je zvezano^z največjo škodo zlasti za naše zunanjepolitične interese. V imenu državne vlade moram torej p.> dati izjavo, da vlada ne bo odstopila. Vlada prepušča odločitev državnemu zboru. Socijalnodemokratski poslanec Scheide-mann je nato v daljšem govoru obrazložil vzroke za stališče socijalnih demokratov. Opozarjal je na razkritja v zadnjem času, zlasti pa na zveze državne brambe z desničarskimi organizacijami ter na razkritja -sociia'"e večine obeh oblastnih skupščin v Slovemri. Kdor v koliko vpliva imajo takozvan- -!*ansk cljalci v SLS. kako se borf- 'edr ' z osrednjim vodstvom kh stranke za kandidature v Liubljani tidi to, da ne morejo niti v klerikau i podjetjih uveljaviti nobene svojih zahtev, se gotovo izborno zabava nad «Slovenčevo» pisavo Ker socijalisti in komunisti ne bodo sedai več volili škofove stranke fn ker postavlia-jo lastne kandidate fim »Slovenec« podtika, da bodo v družbi z žerjavovci ovirali delo oblastne skupščine, ker zastopajo prav tak program kakor SDS. namreč program. no katerem s« demontira sociialno zavarovanie. centralizira kornpetenca De- lavske zbornice demontira slovenska industrija ter prenaša na jug> itd. Res, skrajno zabavno. Mi smo samo radovedni, zakaj klerikalci niso ponudili socijalistom ta komunistom socijalizacijo škofovih velepose-stev in klerikalnih podjetij, pa bi gotovo ostali še nadalje pod škofovo krivo palico in bi se ne bilo treba bati, da bodo cžer-javovci demontirali socijalno zavarovanje in slovensko industrijo*. Radikalski nauki St. Radiču »■Samouprava« od 15. se bavi z nedavno Radičevo izjavo da bi vlada brez HSS po-menjala fronto proti Hrvatom, ter označuje kot zelo čudno to naziranje šefa stranke, ki ie sprejela sedanjo državno ustavo, katera ne pozna vlad s plemenskimi ozirl. Sodelovanje Hrvatov v vladi torej ni obvezno ali pa ustavna določba, brez katere se ne more ustvariti državna viada pač pa se more smatrati kot politična neobhodnost. Vprašanje sestave centralne uprave je torej postavljeno na politično m ne na plemensko podlago Nesodelovanje Hrvatov v vladi ne pomenja nesodelovanja y javnem življenju države Ce ne bodo v vladi, bodo pač v opoziciji ter vplivali na politično življenje države kot manišina, kakoi druge slične stranke Kar pa se tiče politične neibhod-nosti sodelovainj a HSS v osrednji upravi, pravi končno »Samouprava«, mora biti jasno vsem Hrvatom, ki so zmožni objektivne sodbe, da jo potiskajo v- oblast nemožnosti pogosti in nebrzdani izpadi S' Radiča Radikalna stranka je v poldrugoletnem skupnem delu s HS? nudila več kot dovolj ne-pobitnih dokazov da ji je simpatično sodelovanje s Hrvati. Od tega njenega razpoloženja in dr sprejemanja samovoljnih postopkov St Radiča pa je velika razdalja, a velko bolj re^o 'e to, da bi nadaljno tole-riranje Radičev^a postopanja ogrožalo zeio resne interese nartda in države Radikalna stranka torej ni mogla ili dalje po tej poti Klerikalno ponujanje radikalom Klerikalci se v Be .gradu že precej časa ponujajo radikalom za vstop v viado, tistim radikalom, katere so obtoževali radi korupcije in k: so tudi sami obtožili dr. Korošca korupcije. Pri tem jih tudi prav nič. ne moti njih vo avtonomistiono stališče, ki ga doma toLko povdarjajo, niti to, da so radikali soustvaritelii vidovdanske ustave. Pripravljeni so odpustiti vse brce, ki so jih ii dobili od radikalov, ter preklicati vse svoje psovke proti njiiovi >ve-lesrbski prepotenci«. samo da bi našli usmiljenje ter mogli utak-niti svoje glave v vladna korita, četudi le za malo časa. Da bi prikrili to svojo smešno in poniževalno igro, vpijejo v »Slovencu«, da se v Beogradu nihče ne zmeni za Pribičeviča in dr. Žerjava, da ne pridela v nobeni vladni kombinaciji več v poštev da je SDS edina stranka v parlamentu, s katero nihče ne računa, kakor da bi se sam. demokrati komu ponujali in da bi se v Beogradu kar pulili za d-r. Koroščevo senco in njegov blagoslov. Medtem, ko se dr Korošec izreka v Beogradu za širšo koalicijo in je sploh za vsako kombinacijo, v kateri bi bilo kakšno mesto za klerikalce, je Pribičevič baš včeraj iz načelnih razlogov odklonil sodelovanje^ v Uzunovičevi vladi ker smatra sedanjo Narodno skupščino' kot nesposobno za plodo-nosno delo ter zahteva konzultacijo naroda potom volitev Pribičevič, o katerem trdi »Slovenec«, da ga nihče ne mara zahteva, naj izrečejo svoji sodbo volilci, klcrikalci, ki se te sodbe boje zaradi svoje bre-značel-ne in brezplodne politike, pa moledujejo za sprejem v vlado pri radikalih, ker vedo da bi v slučaju razpusta parlamenta in novih volitev izgubili precej svojih mandatov. Tudi muslimanski škof politizira Na narodni praznik je reis - el ulema Čauševid imel v sarajevski Begovi džami;i nagovor, v katerem je dejal med drugim'. ;Danes slavijo Draznik ujedinjenja vsi Srbi. Hrvati in Slovenci, ki so doprinašali žrtve za ujedinjenje. Tudi mi muslimani smo. četudi primorani, doprinašali materijalne žrtve za ujedinjenje. Akoravno smo nezadovoljni, čeprav se nam godijo krivice, če prav nam ovirajo vzsojevanje dece v verskem duhu. mi vendar slavimo ujedinjenje in verujemo, da je še nekaj dobrih ljudi, ki bodo to popravili in ki nam bodo pomagali.* Nato je Causevič v arabščini molil k Alahu, da naj očuva muslimane pred v?em hudobnim, pred neprijstelji in denuncijapti. Slovesnemu opravilu v džamiji so prisostvovali tudi oficijelni predstavniki civilmb in vojaških oblasti, bi jih je ta incident takoj razburil. Ker Čauševidev govor krši člen 12. ustave, zajema afera vedno resnejše mere in se celo govori o odstavitvi reis - el-uleme Cauševiča, katero pa v ostalem mora provesti takozv. ho.ižinska kurija. Kdor se ne dopade Radiču, je — odmetnik in izključen iz hrvatskega narodal Vodstvo HSS je objavilo komunike, ki očitno kaže, kolikšen razkol vlada med dalmatinskimi radičevci. Tako naznanja, da kandidatna lista za šibeniški okraj z nosilcem Josipom Drezgo ni lista HSS. ker je bila vložena proti volji predsednika HSS! Vsled tega se vsi kandidati na tej listi razen enega proglašajo za odmetnike HSS. za katere ni mesta v hrvatskih seijaških vrstah in v hrvatski narodni družbi! To velja tudi za listo dr. Marka Kožula v Ši beniku. Lista, ki jo je sestavi! dr. Mitnica v Omišu. bo odobrena po odposlancu vodstva HSS 14.* t. m„ če pa bo prej vložena in se dr. Mimica ne bo pokoril odredbam odposlanca, velja zanj isto kakor za lis" losipa Drezge. Nadalje pravi komunike da gre HSS na Bračn z zemlioradniki skupno v volitve, oba kandidata pa morata biti brezpogojno seljaka. Z delavci v Splitu P" ?re HSS skupno v volitve pod pogoiem. da delavci od svoie strani kandidiralo selia-ke ali delavce fn da se ne izda noben skupen volilni proglas. Zadnji pogoj ie menda zato potreben, da bi ta lista ne bila proglašena 7,g komunistično ter mandari razvelifvlien Kakor se vidi. pri radičevcih ne odločuje »seliačkn demokracija«, ampak samo dikta Stj. Radiča. Za zbližanje med nami in Bolgari Včeraj smo poročali o pobudi za zbližanje med Bolgari iu Srbi. oziroma Jugosloveni. o pobudi, ki je izšla od bolgarskega pisatelja Kirila Hristova. Danes moramo poročati o odgovoru, ki ga je na članek Hristova napisal v «Prager Presse» dne 15. decembra hrvatski književnik Gustav Krklec. Gustav Krklec pozdravlja težnjo Hristova po zbližanju z zadoščenjem in naglaša, da obstoja prav taka težnja tudi na jugoslovenski strani Tudi zanj ni. pravi hrvatski pesnik, popolnega jugo-slovenstva. dokler manjka v njej eno južnoslovansko pleme. Vprašanje pa vsiljuje, se čita tu, po čegavi krivdi manjka in za kako ceno se more dovesti v Jugoslavijo? Na to vprašanje pa Krklec ne odgovarja, vsaj ne direktno. Vendar spada v to poglavje njegova konstata-cija, da je Bolgarija dolžna, nastopiti inicijativno za medsebojno zbližanje. K sreči se je ta inicijativa že pričela, in sicer od strani moža. pravi Krklec, od katere bi take pobude najmanj pričakovali. V tako resnih časih, kakor so današnji, se mora preteklost pozabiti, in ako se Kiti! Hristov odreka preteklosti, vsemu, kar je napisal v dobi 1913. do 1918., Krklec nima namena, preiskovati delo Hristova v tem pogledu . . . Mi, pravi Gustav Krklec. ki bi mogli po pravici grajati — ne da bi nam bilo treba preklicati kaj od tega. kar smo napisali od 1. 1914. do danes — ker se nam je posrečilo, ustvariti v uas integralne Jugoslovene. odgovarjamo Kirilu Hn-stovu: Ustvarjajte, bratje bolgarski pesniki. v vaši deželi temelj za sporazum in zbližanje. mi pa ga bomo ustvarjali pri nas. Ako bo trden in siguren, se bo dalo napraviti vse zelo lahko in potem bo dozorela misel rodila mnogo lepše sadove, kakor bi jih mogla v času, ko je treba pokopati najprej vse zmote preteklosti za vedno. Mi smo. pravj v drugih odstavkih Gustav Krklec, pač še vedno Srbi, Hrvatje in Slovenci, s svojimi lokalnimi omejitvami. dasi je v nas vseh, vsaj v nas mlajših, volja do integralnega jugoslo-venstva. Ločeni pred vojno po usodi, smo imeli različne, pač tudi nasprotujoče si interese. Mentaliteta se je izražala na različne načine, življenje se je razvijalo pod različnimi pogoji. Sedaj, ko so nas zbližale skupne nevarnosti ali skupne radosti, in ko s; razvija zrel rod, rod, ki se je rodil v enotnih novih mejah, ki nastaja pod enim in istim soln-cem, bomo imeli druge nazore o življenju in njegovih kulturnih in socijalno-političnih manifestacijah:- gledali bomo stvari kolektivno z enega edinega stališča, z enega edinega vidika, — nc mislim pri tem samo s stališča medsebojnega zbližanja med Bolgari in Jugosloveni. marveč tudi s stališča velikega vseslovanskega zbližanja. V meritornem pogledu odgovarja Gustav Krklec. da sta se že 1. 1923. ba-vila z Milanom Bogdanovičem z mislijo, izdati antologijo jugoslovenske lirike, v kateri bi bili zastopani tudi Bolgari. Misel pa se ni mogla uresničiti, ker je prišla mnogo prezgodaj. Danes se bavi z njo. ako se ne motim, pravi G. Krklec. Matica Srpska. in ko dozori, se bo uresničila. To je poglavitna vsebina članka Gustava Krkleca, ki ga prinaša «Prager Presse» na uvodnem mestu. Taktično je gotovo zelo dobro, da je odgovor, in sicer baš tak odgovor prišel najprej s hrvatske strani. Vsa naša javnost bo z velikim zanimanjem sledila nadaljnemu javnemu razgovoru med bolgarskimi in srbskimi književniki. Mednarodni kongres proti fažizmu Praga, 16. decembra, d. Mednarodni urad za proučevanje fašizma namerava za kon» ccm januarja p. 1. skupaj z zvezo italijan* sirih emigrantov sklicati mednarodni kon= gres proti fašizmu. Te dni so dobili tudi nekateri češkoslovaški politiki povabilo, naj se udeleže tega kongresa. Povabljenci so hkrati dobili poziv, naj imenujejo sebi blizu stoječe organizacije, da morejo skli catelji tudi te povabiti na kongres. Kolikor je doslej znano, bedo na tem kongresu na> stop:Ii kot govorniki tudi nekateri bivši italijanski rnnistrski predsedniki, med nji« mi tudi NittL Kraj kongresa še ni definis tivno določen. Obnovitev liberalne stranke v Italiji? Rim, 16. decembra, o. Kakor znano, je viada po zadnjem atentatu na Mussoiini ja razpustila poleg drugih organizacij tudi li« beralno stranko V Rmu se sedaj širijo vesti, da nameravajo bivši liberalni vodi« telji obnoviti stranko. Prizadevajo si, da bi pridobili na svojo stran tudi one po* slance. ki so pristaši Salandre, tako da bi obnovljena stranka združevala vse liberab ce v Italiji. Obnovitev se more izvesti le s privoljenjem vlade Pogajanja so baje že v teku Poslanec in večkratni ministr« ski predsednik Giolitti, ki je že paT dni v Rimu, da prisostvuje sejam zbornice, ni hotel doslej še ničesar povedati, kaj misli o tem načrtu. Albanski emigranti proti italijanskemu paktu Bukarešta, lo decembra A Albanski emigranti so poslali zunanjemu ministr. stvu brzojavko, v kateri ogorčeno protesti, rajo proti sklenitvi pogodbe med Italijo in Albanijo Hkrati prosilo itigo^lovensko vlado pomoči pri obtambi neodvisnost' Albanije. Pokop trupla N. Pašiča Beograd, 16. decembra r. Danes dopoi« dne ob 11 se je vršil svečan končni po* greb Nikole Pašiča iz kapele na novtm pokopališču v grobnico, ki je bila te dni dograjena Prisostvovalo je nad 400(1 Ij d.. med drugimi celokupna vlada, ves radikal, ski klub, veliko število narodnih poslancev vseh strank, med njimi tudi Sv Pribiče. vič, Davidovič in dr Korošec Opelo je opravil pravoslavni škof z 10 svečeniki v mali kapelici, nakar so Milutin Dragovič ter trije seljaški radikalski poslanci in ne. kateri omladinci prenesli Pašičevo krsto v grobnico, kjer je sledilo več nagrobnih go« orov, med katerimi je zbudil posebno po« zornost govor Pašičevega tovariša iz zapo» rov, seljaka Miletiča. Slovenske proge v državnem železniškem programu Beograd, 16* decembra, p. 2e več dni zboruje v ministrstvu saobračaia konie-renca radi določitve državnega železniškega programa Danes so bile na vrsti proge v Sloveniji: Sogbsno so bile sprejete v program proge Št. Janž-Sevnica ter Ko-čevje-Straža. Glede zveze z morjem ie bilo po daljši debat, sprejeto sledeče: varijanta Župnek se odkloni. Kočevje naj se veže z reško progo na tisti točki med Vrbovskini in Brod-Moravicami, katera je iz tehničnih ia finančnih ozirov za državo najbolj po-voljna. Definitivna določitev projekta se bo izvršila po strokovnjakih. Volilni sporazum med Davidovičevci in SDS Sušak, 16. decembra- n. Davidovičevci in samostojni demokrati so sklenili spora, .ruta za oblastne volitve v mestu in srezu Sušaku. Na Sušaku je nosilec liste davi; dovičevec prof. Juričič. njegov namestnik pa je samostojni demokrat Ivan Polič. V srezu Sušak je nosilec liste samostojni des mokrat dr. Franjo Bakarčič in njegov na« mestnik davidovičevec. Kraljica Marija se vrnila v Beograd Beograd, 16. decembra, p. Zvečer ob S .20 se je povrnila iz Bukarešte kraljica Ma« rija. N"a kolodvoru so jo pozdravili kralj Aleksander, princ Pavle, ministra Maksi« movič in dr. Jovanovič ter dvorno sprem« stvo. Kraljica se je povrnila v Beograd, da se jutri udeleži proslave 3S. rojstnega dne kralja. Francoska narodna obramba Francija zgradi 33 novih vojnih ladij in letalsko oporišče na Korziki. Pariz, 16. decembra, L Senat je vzel na svoji včerajšnji seji v hitro razpravo proračun mornariškega ministrstva. Mornariški minister Leygues je dejal, da je po njegovem mnenju najbolje, ako se vrši obširna debata o tej točki pri otvoritvi zboruice. Povedal je, da je pridobivanje dobrih pomorskih častnikov vedno bolj težavno in da tu igrata glavno vlogo finančni iu psihološki moment. Vlada je storila potrebne korake, da preneha kvarna propaganda nekaterih komunističnih listov. Ako tudi to ne bi pomogalo, potem se bodo z vsakim takim slučajem bavila sodišča. Potem je izjavil poročevalec, da začne prihodnje leto ministrstvo graditi 33 novih vojnih ladij. Predsednik finančnega odbora senata Doumer je rekel, da se mora vršiti obširna debata o obrambi domovine. Nadalje je dejal, da je francoska mornarica močnejša, kakor se sploh mislL vendar pa ni toliko močna, kakor bi morala bitk Glede pomorskega letalstva je rekel senator Gary, da je treba v Ajacciu na otoku Korziki zgraditi močno oporišče za hidroplane. Sploh mora ta otok postati središče francoskega vodnega letalstva v Sredozemskem morju. Mornariški minister Leygues je odgovoril, da je vlada že kupila potrebna zemljišča v neposredni bližini Ajaccia v te svrhe. Nadalje se grade delavnice za popravila letal v Bizerti. Končno je senat odobril vse postavke proračuna mornariškega ministrstva. Pilsudski v parlamentu VaršaTa, 16. decembra (pr.1 Veliko pozornost je vzbudilo v političnih krogih dejstvo, da se je Pilsudski scofi pojavi! v parlamentu, kjer te je udeležil s3je. Opolnoči je p> vzel besedo in izjavil, da ie preveliko Sledenje v vojni upravi nemogoče. Poljska mora imeti močno vojsko, ker nihče ne ščin ujenih mej in je zato država navezana ua lastno moč. Splošno znižanje aktivnega službovanja v vojski je nemogoče, ampak le pri gotovih delih. Ministrski predsednik je izjavil, da gre njegovo stremljenje za tem. ia ostane vojski na višini in da se še spopolni. Prihod Pilsudskega. ki se doslej ni udeleževal sej sejma, je vzbudilo veliko ,»zornost in ie velikega političnega uornena. Splošno vidijo v tem spremembo kurza in z-ičetek stikov med vlado in sejmom Nekateri veio celo povedati, da pride kmalu do rekonstrukcije kabineta. Motta zopet švicarski predsednik Bern. lo. decembra, s. Zvezni svet je iz* volil za zveznega predsednika za leto 1927 dosedanjega podpredsednika Motto, ki je bil že leta 1915. in 1920 predsednik Za podpredsednika je bil izvoljen vodia m-. rodnogospodarskega departementa Schul. thes. Tarifna pogaianja Hambu-g-Trst Praga, 16. decembra, s Kakor poročajo listi, sc bodo pogajanja glede tar fnega vprašanja HambcrgsTrst prffcla 10 febni« arja na Semmeringu Teh pogajam ve ho. dr udeležili češkoslovaški, avstrijski, nem« ški, jugoslovenski in italijanski delegati. DANES; LOGARJEVA KRISTA LYA MARA HARRY LIEDTKE 8 dejanj po znani najbolj ii opereti «Die Forsterchristl« Zelnik-Mara-Film, Berlin BALKAN-FELM, Zagreb Zadnjo nedeljska predfeoffčna številka Jutra" je vsled božične prodaje za oglase najbolj priporočljiva Ker bo. kakor vsako leto. tudi letos z oglasi dobro zasedena, prosimo vse naše mserente, da oglase čimprei naiooio, da ne bomo primorani štev lne oglase radi prepozno dospelih naročil izpustiti. Vsak lnserant na] tudi ob enem naroči osjias v božično in novoletno Številko Jntra, ki bosta vsled praznikov po tri dni aktualni Za olepšavo Maribora Maribor. 15. decembra Kakor v drugih mestih, tako imamo tudi v Mariboru Olepševalno društvo, ki pa radi pičlih dohodkov ne more storiti vsega, kar bi rado in bi bilo potrebno. Saj članarina po 10 Din tudi pri 1000 članih ne zadošča, da se osnaži ribnik v parku ali izvrši kako večje delo Edini resni in zanesljivi dohodek je subvencija mestne občine. Ni dvoma, da vrši društvo posle, ki bi jih morala sicer vršiti v celoti mestna občina; radi tega so nekateri zahtevali, naj se društvo razpusti ta prevzame vse posle mestni magistrat sam. Našla pa se je končno najugodnejša kombinacija, po kateri izvršuje dela stavbni urad mestne občine po nasvetih in v sporazumu z Olepševalnim društvom na stroške subvencije mestne občine in drugih dohodkov društva. Gradbeni urad se je lotil te nove naloge z vso vnemo. posvetil pa se ii je še prav posebno g. stavbni nadsvetnik inž Cerne, in reči moramo, da se je z njegovo pomočjo doseglo v razmeroma kratkem času prav mnogo. Letos se je do polovice uredila pot na Kalvarijo, zbetoniral se je Heb, posula z gramozom in peskom pot ter napravila lesena ograja. Treba je prihodnje leto to delo nadaljevati in zaključiti z lično Švicari-jo. kar bi ne bilo predrago, ko je zadnji vihar podrl na Kalvariji 80 smrek in borovcev in bi odvoz tega lesa veljal ravno rcliko, kolikor je vreden les. Švicarija bi baje še stala samo 100.000 Din. Silno potreben pa je ureditve dohod na Kalvarijo iz pa-"ka. kjer je cesta v potoku ali pa teče potok po cesti. Treba je urediti ob cesti betonski jarek, ki bo kos hudourniku; baje je pripravljena k tej ureditvi prispevati tudi okoliška občina skupno s privatnimi interesenti 15.000 Din. Uredili so park na Zrinjskem trgu, ga na-sipali in prekopali, da bodo tamkaj prihodnje leto rondoji z rožami in okrasnim grmičevjem, v velikem parku so namestili 80 in na Slomškovem' trgu 8 klopi ter zagradili neprijeten kot pred gledališko dnevno blagajno. Preuredili so oba rastlinjaka, s čemer so podvojili prostornino ter postavili še en n iv rastlinjak tako, da prično s prihodnjim letom tudi z vrtnarijo za trg in izvoz. Največje delo pa je postavitev pav'ijr.na pri Treh ribnikih, ki stoji ves na ilovici ob precejšnji strmimi tako, da so bili potrebni 4 in pol metra dolgi žeiezobetonski stebri; tam bodo garderobe z omaricami *bufet. blagajna, spredaj bo kolonada s čolnarno in vse pokrito z ravno betonsko streho za te-rasno restavracijo s koncerti ob popoldnevih in toplih večerih. Na desnem bregu Drave je mastal poleg nobe Pobrežke ceste park ob obrežju zraven novega javnega stranišča na Kralja Petra trgu ter so s pomočjo kaznjencev skoraj popolnoma preuredili Magdalenski park po načrtih Gradbenega urada; preuredili so pota, zasuli vse vdrtine z zemljo od Pokojninskega zavoda tako, da bodo povsod novi nasadi. Največji projekt prihodnjosti pa je kopališče na dr. Schmidererjevi njivi, predno napravi Koroška cesta ovinek in se oddalji od Drave. Vodna gladina v kopališču bi bila 3 metre nad Dravino normalo tako, da bi je tudi katastrofalna voda ne dosegla. Vodo bi bilo napeliati nekako od Feiberje-vega otoka po ceveh ali žlebovih, da se tudi nekoliko ogreje. Tam bi bile vse VTSte kopeli: peščene, solnone, oddelek za otroke, za neplavače celo oddelek za plavalne tekme v dolžini, kakor to zahtevajo športna društva potem sprhe, telovadno orodje, seveda kabine, bufet in drugo. Vsa naprava bi stala prilično en in pol milijona Din, a bi bila velikomestna in bi končno res odpo-mogla kalamiteti s kopališčem Napraviti bi se dala v etapah, da ne bi obremenila preveč naenkrat mestnih financ. Kakor razvidno, je zagrabil g. nadsv. Cerne problem olepšanja našega mesta z vso energijo in prav globoko. Naj bo prepričan, da smo mu za to hvaležni, tudi če ne more vsega izpeljati kakor bi to želel sam in mi! Dr. P. St. Slovanska nevarnost v Gradcu V Gradcu so od nekdaj v velikem strahu pred Slovani. Ze pred vojno so brurnni Gradčani trepetali pred slovansko nevarnostjo ter klicali vse nemške bogove na pomoč, ako se je le zganilo kako slovensko, hrvatsko ali češko društvo. Ko je bil svoje dni — dolgo je že od tega — ustanovljen graški Sokol, je nastal po graškem časopisju tak krik in vik. kakor da bi se Gradec res že pogrezal v slovanskem morju. Im kako so Gradčani vpili in divjali takrat ko je trgovec Vrečko zapustil svojo hišo na Glavnem trgu »Družbi sv. Cirila in Metoda«! Človek bi bil mislil, da se podira mesto, pa je prešla samo skromna Vrečkova hiša na graškem Glavnem trgu v roke slovenske šolske družbe. No, in res Gradec še vedno stoji in je še vedno »die allerdeu-tscheste Stadt«, kakor pred 30 leti, ko je bil osnovan graški Sokol tn ko je prišla Vrečkova hiša v slovensko last! Pa medtem so se tudi razmere temeljito spremenile: Gradec je v Avstriji, slovenski štajer, odkoder so se Gradčani v prvi vrsti bali slovanskega napada, pa v Jugoslaviji. Jez proti nevarnosti za Gradec od slovanskega juga ta slovarskega severa je državna granica. Človek bi torej mislil, da slovanska nevarnost nič več ne straši v Gradcu ta da žive Gradčani sedaj v prijetni zavesti, da ne more ničesar več ogrožati nemškega značaja njihovega mesta. Kakšna zmota! Gradec se še vedno ni ernan-cipiral predvojnega mišljenja in čustvova- Popolna razprodala tudi na obrobe i^JrS.SSfe JSK pl.ščev, klobukov itd se vrši pri tvrdki O. Bepnatovii, Mestni trg 5. — Prodaja se ood nakuono ceno Le v p, vem nadstropju. Vhod samo skoz? vežo Ije nja, strah pred Slovani mu še vedno tiči v kosteh. Pravkar je izdal »Der Deutsche Schuive-rein Sudmark« brošuro, naslovljeno »Sla-wen in Oesterreich«, v kateri v najbolj kričečih barvah riše veliko nevarnost, ki preti nemštvu, predvsem pa Gradcu od Slovanov. Kaj pa je spravilo graške Nemce ^ tak strah? Cujmo: »Češko društvo »Praha« v Gradcu razpošilja številne nabiralne pole na Češkoslovaško in v Jugoslavijo, da dobi stedstva za zgradbo velikega slovanskega društvenega doma v Gradcu. Zgradba /iaj bi obsegala šolo, knjižnico, prenočišča, dvorano, čitalnico, klubske lokale, telovadnico itd. Okrog poslopja naj bi bil še 600 kvadratnih metrov velik prostor za igrišče ia športne prireditve« . . Ali ni to značilno? Kakor pred 30 leti Vrečkova hiša. tak j je spravil sedaj že načrt za zgradbo siovam-skega društvenega doma graške Nemce po- polnoma iz ravnotežja. Mi se temu seveda smejemo, saj bi pač na trhlih nogan sloneic graško nemštvo, ako bi je ogrožai že en samcati slovanski društveni dom! Občni zbor ^Kmetijske • družbe za Slovenijo" se je vršil včeraj v Ljubljani ob navzoč« nosti predstavnikov od 363 podružnic 252. Družba šteje 17.250 udov Čisti dobiček pri oddaji raznega blaga v vrednosti čez 5 mi. lijonov dinarjev znaša za preteklo poslov, no * leto 11.551 Din. Pri dopolnilnih volit* vah je bil izvoljen za predsednika g San. cin s 119 glasovi, njegov protikand:dat Hauptman (SLS) je dobil 57 glasov. Na. dalje so bili izvoljeni v odbor gg. Ivan Ažman, Anton Globevnik in Lovro Peto. var. Klerikalni kandidati Anton Umih, Jožef Mihelčič in Alojz Strman so ostali s 57 glasovi v manjšini. Za štajersko so bili izvoljeni Miha Brenčič, Jakob Jan ter Miha Hrastnik. Dobili so po 98 glasov. Da kolikor toliko odpomore stanovanjski bedi v Ljubljani, je bivši geren^ski svet sklenil zgraditi dve leseni stanovanjski baraki na parceli mestne občine ljubljanske ob Ižanski cesti. Baraki obsegata vsaka 14 zasilnih stanovanj po eno sobo s štedilnikom, ter služi- Ljubljana za deložirance zabili piloti, na katerih se stavbe grade. Da so stanovanja čim bolj suha in topla, so postavili dvojne lesene stene, napolnjene v sredin' z žaganjem, streha pa je krita z lepenko. Baraki sta tako zgrajeni, da kar največ mogoče ustrezata higiieni in je vsaka pro- ta v prvi vrsti deloiirancem v pomeriju ljubljanske občine. Vsled močvirnatega sveta, kjer se barake grade, je bilo treba prostor zvišati za približno pol metra in se je zato navo-zilo ogromno množino, okrog 50 vagonov, leša ta drugega materijala, v tla pa so se računana na 160—170.000 Din. Prvi objekt je že dograjen, v dTUgem pa se izvršujejo še nekatera notranja dela. Gerentski svet ie s tem pokazal svojo dobro voljo itn delavnost, da je nudil svojo pomoč ljudem, ki bi morali sicer zmrzovati pod milim nebom. Tekma za jugoslovensko filmsko divo Ker do sedaj nismo hoteli vplivati na potek tekme za najlepšo Jugoslovenko. ki jo prireja neko inozemsko filmsko podjetje v reklamne svrhe, poročamo šele danes, da je v Ljubljani in v Zagrebu izbrana lepotica. gospica Ida Kravama iz Ljubljane, včeraj nenadoma odpovedala udeležbo pri končni odločitvi v hotelu »Esplanade« v Zagrebu Namesto nje je bila poklicana zato v Zagreb Maria Kovačevič iz Osijeka. Na semifinalno tekmo — finale med 3 tekmovalkami bo šele na Dunaju — so bile nato pozvane: Gospica Nada Pogačnikova iz Gorice, Bože-na Jurkovič tz Vara-ždinskih toplic, Katica Jurkovič iz Zagreba. Danica Živanovič h Beograda Marta Kovačevič iz Osijeka in Štefica Konopa iz Zagreba. Vsi včerajšnji zagrebški listi obžalujejo, ker je naša ljubljanska krasotica odpovedala nadaljno tekmovanje, k; bi se imelo vršiti že sinoči, a je radi odpovedi gospice Kravanje tekma preložena na danes Požar v Šenčurju Kranj, 16 decembra Danes popoldne je zopet pretresla prebivalstvo Kranja vest o večjem požaru, ki je izbruhnil v smeri proti Šenčurju. Malo pred 15 uro so s Šmarjetne gore telefonski obvestili tukajšnje gasilno društvo o požaru, nakar je že v petih minutah oddr-dral preko mestnega trga avto domačega gasilnega društva z gasilci pod vodstvom načelnika g. Rice Mayra. Gasilci so prispeli v dobrih desetih minutah v Šenčur, kjer je divjal požar na veleposestvu g. Fr. Kuralta. Visoki ognjeni zubldi so bili že ob- jeli dvoje gospodarskih objektov, v katerih je nastanjeno govedo in konji. Na kraju nesreče so bili tudi že gasilci iz domače vasi, iz Voklega in Ogelj. Kasneje so še prispeli z Visokega in Preddvora. Ogenj je uničil vsa gospodarska poslopja. Poleg stoječo enonadstropno stanovanjsko hišo so gasilci z velikim trudom rešili. Po dveh urah napornega dela se je večina gasilcev odpeljala domov Dasi je g Kuralt zavarovan, trpi vendar ogromno škodo, ker so mu uničeni razen vseh pridelkov tudi poljedelski stroji. Za čaisa izbruha požara so bili vsi domači v precej oddaljenem gozdu pri pripravljanju lesa tako. da je bila domača hiša popolnoma prazna Ogf.nj so opazili okrog 14.30 sosedje, ki so takoj prihiteli ter odprli vrata hleva in rešili živino. Obče mišljenje je, da je bil ogenj podtaknjen. Predstave danes točno ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Kino »Ljubljanski dvor" Vstopnice v predprodaji od 10. do 12. in od 2. dalje. Telefon 730. Obup m ljubosumnost Ljubljana. 16. decembra Snoči, okrog 17.45, je nenadoma piauil skozi vrata vodmatske stražnice m.ad človek in sporočil v vsej naglici, da se je na Kodeljevem v hiši št 625 malo prej pripetila velika nesreča. Predstavil se je za natakarja Rajka Z. in pojasnil v kratkih besedah, da se je zastrupila njegova ljubica, !9-letna plačilna natakarica v kavarni »Central«, Ljudmila Janežičeva, stanujoča skupno ž njim v zgoraj omenjeni hiši. Na stražnici so tedaj uvideli da je stvar resna ter so o slučaju takoj obvestili rešilno postajo. Malo nato je prišel pred hišo 625 na Kodeljevem rešilni voz in že nezavestno dekle odpeljal v bolnico. Janežičeva je med prepirom s svojim fantom okrog 17. ure zvečer izpila kožarje !i-zola, nato pa po izjavi sosednje stranke Te- Danes in naslednje dni, pri predstavah operete Looarieva lila (Forsterchristl) ob pol 8. in 9. uri sodelujeta iz posebne prijaznosti priljub. Ijena člana Nar. gledališča v Ljubljani sa. Bafafkova in gB Povhe in sicer prednaša g. Povhe nastopno pe» sem krojačka «\Velperla», pozneje ga. Ba. latkova in g. Povhe duett «prihod na dvor» Obe točki sta iz operete «Logarjeva Krista». Danes v kinu «Dvor». Telefon 730. režije Noč zavžila še kozarec nekoga drugega strupa. Posledica je bila, da je med nepopisnimi mukami kmalu padla v nezavest. Dejanje je izvršila v trenoiku, ko se je njen ljubimec za nekaj hipov odstranil iz sobe. Kakor pripovedujejo priče v hiši, sta se Z. ta Janežičeva prepirala že več dni, povod pa je bila ljubosumnost. Z. je Jare-žičevo pred dnevi zalotil v mestu z drugim moškim in odtlej je zavladal ined njima prepir. Janežičeva obupnega dejanja ni zagrešila v trenotnem afektu, kar se da sklepati že iz tega, da je napisala več poslovilnih pisem, ki so jih pozneje našli. Poškodbe Janežščeve so težkega značaja in bo le težko okrevala. Slikar Bregar je prišel v stisko; zmanjkalo mu je denarja. Mož je študiral, kako bi ai pomagal; še enkrat je obrnil vse žepe, nikjer ni našel beliča: ^poslednji mohika-neo je že pred par dnevi izginil. Vendar je bil Brega r vesel, da je še enkrat obrnil svoje žepe — saj je našel v mali malhi suknjiča prav na srčni strani zastavni listek. Bregar je imel nekdaj precej lepe denarce m tedaj si je nakupil nekaj obleke, ki jo je pa že zdavnaj zastavil. Sedaj je našel listek in ga vesel nesel kramarici Tilki, ki ga je res vzela za poldrug sto dinarjev. Bregar je pravil o svoji sreči prijatelju Andražu, ki ga je vprašal, ali je prepustil Tilki popolno pravico do listka. Bregar je pa odvrnil, da je dal listek le pogojno, da sme v slučaju, da ii ne vrne denarja v 14 dneh, ona šele potem dvigniti obleko. Andraž je pa dejal Bregar ju, da ne bo nikoli več videl ne listka ne obleke, ker Tilka rada kupuje listke, pa jih tudi predčasno reši. Bregar je šel v zastavljalnico in rekel, da je listek izgubil. Prosil je, naj mu dajo duplikat, ker je s tem mislil, da Tilki potem ne bodo dali njegove obleke preje, predno mine čas in ji bo še duplikat izročil, ali pa vrnil denar, tilka je res preje pricapljala po obleko. Ker je imela ona pravi listek. Bregar pa duplikat, 9e je uradnikom zastavljalnice zdelo, da to smrdi po goljufiji in so zadevo naznanili. Ker se je pa izkazalo, da Tilki res ni preveč zaupati in je Bregar samo radi varnosti šel po duplikat — je bil oproščen. Kmet Groga za Savo ima sina Kocjana, ki se je pred sodnijo komaj izmazal. Fant je priden in pošten, a očka Groga je pa precej rogov i last. Oktobra enkrat je prišel pijan domov, postavil na mizo razpelo, a na vsako stran je zasadil velik nož, pogledal ženo in sina ter jima dejal: cNa sejmu sem bil, pa tudi vaju nisem pozabil, to-le je za vaj!» Pognal se je v ženo Meto, ki je preplašena kriknila. Ko je to videl sin Kocjan, se je pognal vanj in ga vrgel ob tla, da se je Grogi kar zabliskalo v glavi. Starec je bil lahno poškodovan in je takoj ovadil sina. Počasi ie Grogec pozabil na svoje bolečine, saj je vedel, da je bil sam vsega kriv in je sinu odpustil. Tudi pred sodnijo ni hotel pričati. Kocjan je trdil, da očeta sploh ni nič poškodoval; ker ni starec pričal, je senat fanta oprostil. 1 \ 7 n n o jI 13 a ^ 1 1 Mk m i mm \ Kulturni pregled Gledališki repertoarji Liuhlianska drama Petek 17.: »Triglavska bajka®. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. D Sobota, 18.: ob 16.: «Slaba vest®. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 19.: »Triglavska bajka®. Izv. Liublianska opera. Petek. 17.: Zaprto Sobota, 18.: «Tannhiiuser» E. . Nedelja, 19.: ob» 15.: »Carmen®. Ljudska ska predstava pri znižanih cenah Izv. Mariborsko gledališče. Petek, 17.: Zaprto Sobota, 18.: «Manon» B. Nedelia. 19.: ob 15.: »Danes bomo tiči®. Globoko znižane cene. Slavnostna predstava * drami. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksan-dra I- se vrši danes, dne 17. t. m. v dramskem gledališču slavnostna predstava. Uprizori se Golieva pravljična igra ^Triglavska bajka» Pri tej predstavi nastopi p« večletnem presledku zopet na našem odru ga Avgusta Danilova, ki po svojem povratku iz Amerike nadaljuje umetniško delovanje v slovenski drami. Ulogo Babuške je prevzela radi obolenja ge. Medvedove, ki je kreirala to simpatično starko pri premijeri. Predstava se vrši za red D. Začetek točno ob 8. zvečer. Opozarjamo na dijaško predstavo v drami, ki se vrši v soboto, dne 18. t m. ob 4. popoldne in ob kateri priliki se uprizori Anzen-gruberjeva narodna igra cSlaba veste pri znatno znižanih cenah. Beograjsko gledališče v Pragi, praško pa v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. Beograjska drama bo gostovala dne 18. januarja 1*927 v Pragi na Vynobradih. S kakšnim sporedom, še ni znano" Praško gledališče pa vrne pozneje obisk Jugoslaviji in bo gostovalo — tako čitamo v praških listih — meseca aprila v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Ii jugoslovenskih gledali^. Beograjska drama ima v petek oremijero Shakespearjeve komedije tVkročena trmoglavka* Režira g. Gavela. Ot>era daje in cRigoletto*. Gledališče v Tuškanru ima na repertoarju Fraccarobje-vo komedijo *Mnla Bireghi>. - Sarajevsko gledališče je imelo te dni premiiero drame ruskega pisatelja Kosorotova »Ljubezenski senj>. Drama je moderno delo in je bila v Sarajevu prvič uprizorjena v srbohrvatskem prevod«. Glasbena Matica v Maribora ponovi svoj simfonični koncert, na katerem je z velikim uspehom izvajala 6. simfonijo Cajkovskega in Svendsenov Karneval. S tem ust reže želji onih, ki koncerta prvič ni9o slišali, kakor tudi premnogih, ki hočejo še enkrat uživati prekrasni deli obeh severnih velikanov. Cajkovskega simfonija je bila podana s tako globokim umevanjem. da je pri poslušalcih zapustila naivečji utis. Med njimi so bili taki, ki so simfonijo slišali na^ Dunaju in v Gradcu. Ti so neprikrito izražali svoie občudovanje orkestru, predvsem na njegovemu elegantnemu dirigentu. Splošna sodba je, da je Glasbena Matica s tem koncertom dosegla vrhunec umetniškega proizvajanja. Glasbena Matica z veliko požrtvovalnost k) poskusa vse, da si ra7?iri lmv svofih pritateTipv in ljubiteljev glasbe. Pridobita ?e pevskem*! in orkestralnemu 7,boni nfTioUSeffs dirigenta, svoji glasbeni Soli Pa voditelia. ki z vnemo in ljubeznijo izravnava, zdmžuie in vr/buia ltube-zen do glasbe. R-vnatelhi H1*dVu gre zasluga in najlepša hvala za velik užitek, ki ga je zadnfi koncert nudil navdu5pn»mu občinstvu. |>,a dirigenta vodita orkester Glasbene Matice na koncertu v pondeljek, dne 20. t. m. L. M Š k e r j a n c ie nadarien glasbenik, ki se je z novimi močmi lotil težke naloge, dovesti Matični orkesteT do tiste popolnosti, da bo sposoben za dotfomo rpnrodukcijo orke-=tralnpi del visoke umetniške vrednosti Kot dirigent ie miren, vesten in premišljen. Par-tjturo Borodinove simfonije, ki je ena njemu najljubših simfonij, obvlada do najmanjše podrobnosti, tako da bo res glasbeni užitek prve vrste, slišati precizno naštudirano simfonijo pod njegovo taktirko. E. Adamič, naš najpopularnejši skladatelj, je energičen, temperamenten in prevdaren dirigent, ki zna s svojimi sugestivnimi gestami potegniti orkester za seboj ter ga razgibnti v točno ritmiko in mu odtehtati pravo dinamiko. Deloval je kot dirigent zelo uspešno v raznih orkestrih v Rusiji in je za časa pariške odsotnosti skladatelja Škerjanca prevzel vodstvo Orkestralnega društva, ki ga je v složnem delovanju ž njim še nadalje obdržal. Zlasti se ie uveljavil kot reproduktor lastnih akvarelov in turkestanskih pesmi ter kot vodja podeželskih koncertov v pretečeni sezoni. Slavnostni mladinski koncert v Ljubljani Snoči se je vršil v veliki unionski dvorani slavnostni koncert ljubljanske srednješolske mladine v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralia Aleksandra, pri katerem so sodelovali šolski pevski zbori I., II. in III ter ženske realne gimnazije, dalje zbori obeh učiteljišč in državne trgovske šole. Razen zbora učiteljišč so vsi ostali nastopili »kupno pod vodstvom pevovodie gosp. Josipa Brno-biča. Spored sam je obsegal poleg deklama-cij in slavnostnega govora, katerega je go-i voril osmoSolec O. Bizjak, lepo število koncertnih točk. ki sfa jih poleg zborovih nastopov absolviral" konservatorista srednješolca pianist Lipovšek in violinist Pfeifer. Prvi je zaigral z lepim prednašanjetn. na katero smo bili opozorjeni že tudi pri drugih nastopih mladega nadarjenega pianista, Skrjabinov prvi preludij in Sukovo Humoresko, drugi pa je prinesel v neoporečni tehniki in prikupni obliki Prochazkovo skladbo .'Iz hribov, ter znano Schubertovo ter Gotovčevo efektno skladbo cSmiješno ču!o>. Obe stvari sta bili prednešeni vzorna in prinrosto umerjeno in v slogu, ki tudi našim koncertnim zborom ne bi delal sramote. Spored je zaključila Mčhulova cMolitpv za vladarja>. ki jo je slavnostno zapel mešani zbor s sprem!Sevanjem harmonija in klavirja pod Brnobičevim vodstvom. Koncert, ki ga je posetila v prvi vrsti šolska mladina in le malo običajne koncertne publike, je v moralnem ozim usnel prav dobro ter je dosegel svoj namen, dati srednješolski mladini pobudo in veselie do glasbe in splošnega kulturnega udeistvovanja, v polni meri! Danes se vrši ponovitev tega koncerta, ki je namenjena le mladini sodelujočih zavodov, ki pa se ie že na predvečer odzvala v največjem številu ter dokazala s tem svoj velik interes za slične prireditve. Domače vesti * Kraljica Marija zopet v Beogradu. Po večtedenski odsotnosti se je kraljica Marija včeraj vrnila iz Bukarešte v Beograd. * Naš novi konzulat v Albaniji. S kraljevim ukazom ie odobren predlog ministra za vnanje zadeve, da se v Valoni ustanovi nas konzulat. Za konzula je imenovan Gju-ro Kolombatovič, doslej tajnik pri našem poslaništvu v Hrani. * Izpremembe v državni stažbL KomlsaT železniške in obmejne policije v Dolnji Len davi Gluro Mandič je v Isti lastnosti premeščen v Subotico. Za komisarja v Dolnji Lendavi pa je imenovan Žarko Stragarac, deslej pisar pri upravi mesta Beograda. Pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani so pomaknjene v 3. skupino II. kategorije uradnice Marija Burger, Zdenka To-rrtažič, Matilda Škof in Vitoslava Kline. * Izpremembe v poštni službi ' Poštna pripravnica Jožica Zavrtanik je imenovana za pisarico pri poštni direkciji v Ljubljani, poštni uradnik Janko Alič pa ie iz Toplic pri Novem mestu premeščen k poštnemu uradu v Beograd 2. * Napredovanje kmetijskih reierentov. V 2. skupino II. kategorije sta pomaknjena kmetijska referenta Vladimir Kuret pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani in Pran Malasek pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu — oba na dosedanjem skžbenem mestu. * Napredovanje srednješolskih profesorjev. S kralievim ukazom so srednješolski profesorji: Anton Detela in dr. Kari Capuder na I. državni gimnaziji v Ljubljani Leopold Adree na lubljanski realki in Martin Mastnak na realni gimnaziji v Celju pomaknjen' v 4. skupino I. kategorije. * Tacenski most že odprt Asanacijska dela pri ogroženem rečnem stebru deželnega mostu čez Savo pri Tacnu so imela popoln uspeh in je obstoi mostu zasiguran Zato je most zopet odprt za osebni in vozni promet, razen tovornih avtomobilov. Vsa vczila morajo pasirati most v počasnem tempu. Še obstoječe omejitve prometa bodo ukinjene, čim se železna mostna konstrukcija dvigne zopet v prvotno lego. Most v Medvodah bo otvorjen za splošni promet najbrže v nedeljo dne 19. t. m. * Zaposlenje tujih delavcev pri nas. V ministrstvu za socljalno politiko so bile te dn> dovršene izpremembe in dopolnila k obstoječemu pravilniku o zaposlenju tujih delavcev V naši državi se bodo po načrtu novega pravilnika mogli zaposliti le oni delavci iz inozemstva, o katerih posebna komisija ugotovi, da razpolagajo s tako strokovno kvalifikacijo, kakoršne nimajo naši delavci. * Nov učni načrt za srednje šole. Posebna komisija ministrstva prosvete pod predsedstvom pomočnika ministra ie dovršila redakcijo načrta novega zakona o srednjih šolah. Načrt je že izročen ministrstvu prosvete. V bližnjih dneh bo sestavljena komisija, ki bo razpravljala o načrtu zakona o vseučiliščih. V komisiji bodo zastopane vse fakultete naših vseučilišč ter delegati udniženja vseučiliških profesorjev. * Naši novi zlatniki še niso prišli v promet, ker finančno ministrstvo še ni izdalo tozadevne naredbe. Kakor doznava »Vreme«. Se bodo stari zlatniki zamenjavali za nove proti doplačilu stroškov za kovanje zlatnikov v znesku 2 Din za komad. * Izpremembe v okrajnem zastopu v Slovenski Bistrici. Veliki župan mariborske ob lasti je razrešil dosedanjega gerenta okrajnega zastopa v Slovenski Bistrici g. Alojza Pinteria gerentskih dolžnosti ter imenoval na njegovo mesto Josipa Raišpa. posestnika v Spodnji Poljskavi. Ob enem ie mesto dosedanjih sosvetnikov Ivana Kosa, Jakoba Pahiča, Martina Medveda. Pavla Sa-fošnika in Jakoba Vehovarja postavil za prisedmke gerentskega sosveta tega okrajnega zastopa gg. Danijela Omerzu, posestnika v Slovenski Bistrici, Petra Ško-fiča. državnega živinozdravnika v Slovenski Bistrici, Ruperta Potočnika, posestnika v Sv. Martinu na Pohorju, Petra Ma-gerla. župana in industrijalca v Peklu pri Poljčanah, Antona Poharca, posestnika in župana v Pečkah ter Simona Prešerna, posestnika tn žirpana v Poljčanah._ Jtojbolj priporočljive z ozirom na krasno blago, krasno "zdela vo in nizke cene so zimske suknje in damski moderni plašči od tvrdke: F. LUKlC, Ljubljana, Pred škofijo 19. ♦ Gremijalna bolniška blagajna na Češkem. Zbornica je sprejela s 132 proti 71 glasovom inicijativni predlog češkoslovaške in nemške obrtniške stranke glede na-daljnega obstoja gremijalne bolniške blagajne. * Škandalozno postopanje prometnega ministra z našim dijaštvom. Visokošolci, ki študirajo v Avstriji, nam pišejo: Da spozna javnost škandalozno postopanje našega prometnega ministra napram jugoslovanskemu dijaštvu, navajamo brez nadaljnega golo konstatacijo, da uživamo kot jugoslovenski državljani na avstrijskih progah, ki vodijo v našo državo, na podlagi permanentne legitimacije ugodnost polovične vožnje neglede na svrho m termin vožnje. Ko pa pridemo v lastno državo, pa moramo plačati na naši železnici celo vožnjo. ♦ Štipendije za študije pomorskega rlbar-stva. Za izučevanje pomorskega ribarstva na višjih šolah v inozemstvu odpošlje ministrstvo za poljedelstvo in vode v prihodnji pomladi štiri štipendiste, ki se morajo zavezati, da ostanejo po dovršenem študiju najmanj pet let v dTŽavni službi na tem poslu. Kompetentl morajo biti absolventi pomorske akademije v starosti do 25 let Izbrauim štipendistom se plačajo potni tro- ški za odhod in povratek, poleg tega bodo imeli med študijami šolnino in vzdrževalni-no, ki se odmeri po dejanskih potrebah. * Dva nova parobroda »Jadranske plo-vidbe« Pogajanja »Jadranske plovidbe» za nakup dveh velikih parobrodov po. 4000 ton v Angliji so povoljno končana. Nova dva parnika prispeta že prihodnji mesec v naše vode. * Generala Aleksandra Daskaloviča knjiga »Bitka' kot Kaporeta« je pravkar izšla v II. izdaji. Založila jo je Narodna tiskarna v Splitu. S poštnino vred stane publikacija 55 Din. Izdaja je v latinici in jo občinstvu toplo priporočamo! * Krajevni odbor »Rdečega krlža» v Tržiču za poplavljence. Prejeli smo: Z veliko požrtvovalnostjo je priskočil na pomoč poplavljencem krajevni odbor ^Rdečega križam v Tržiču. Nabral je v gotovini 16.423 dinarjev, večjo množino obleke in živil. Te darove je deloma razdelil najpotrebnejšim poplavljencem, znesek 11.4.33 Din le pa poslal oblastnemu odboru »Rdečega križa* v razdelitev. Za to izdatno pomoč izrekamo krajevnemu odboru »Rdečega križa« naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvalju jemo tamošnjemu trčiteljstvu na požrtvovalnem delovanju Naj bi ta človekoljubna akcija našla mnogo posnemalcev. * Letošnji občni zbor »Zveze blagajniških zdravnikov« bo dne 2. januarja v veliki dvorani palače OUZD v Ljubljani ob pol 12. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1.) Otvoritev obč. zbora. 2.) Nagovor zastopnikov SUZOR-a. 3.) Poročilo odbora in revizorjev. 4.) Volitev funkcionarjev odbora in revizorjev. 5.) Slučajnosti. 1580 * Planinski dan na Pohorju. Podružnica SPD v Mariboru in hrvatski turističm klub «Sljeme» v Zagrebu priredita prvi zimski planinski m zimsko-sportni dan na Pohorju v dobi od 6 do 9 januarja 1927 Kakor znano sta na Pohorju dve veliki planinski koči z vzornim gospodarstvom. V bližnji in dalini okolici teh koč pa ie lep športni teren, snežne prilike so povoljne in stalne. Prijave za udeležbo sprejema mariborska podružnica SPD do novega leta * Mlekarsko društvo za Slovenko. Na vprašania. kedal se ustanovi Mlekarsko društvo za Slovenijo, sporočamo, da takoj, ko bodo izdelana vsestransko odgovarjajoča pravila. Pravila študira poseben odbor * Zadružna elektrarna v Ormožu razpisuje definitivno mesto tehničnega obrato-vodje. Reflektanti naj priložijo svoie ponudbe s spričevali ter navedbo zahtev do 1. januarja 1927 + Vsak se veseli božičnih praznikov, da pa bomo tudi mi slepi deležni tega veselja, prosimo iavnost. da se nas v dneh pred Božičem spomni s kakim darom. MModare sprejema (v denarju ali blagu) pisarna Pod pornega društva slepih \Volfova ulica 12. Ljubljana. * Od doma je odšel brez vednosti staršev že 21 novembra 14 letni Stanko Le-m-ovc. naibrž. da si sam poišče kako službo. Kdor ga je med tem časom kie videl, ali ga ie morda celo vzel v službo, naj sporoči to njegov' materi Neži Lemovc. Star? vas. pošta Žiri. * Samomor orožnika v Beogradu. V beograjskem hotelu «Washington» se 'e predvčerajšnjim ustreli! orožnik Rrmko Raki? NašH so ga mrtvega s prestreljeno glavo, poleg niega pa je ležala v krvi njegova nevesta Vzrok samomora ni znan * V pianosti vrgli tovariša pod vlak. V vojvodinskem selu Diurdjina pri Subotici je bilo re dni izvršeno grozno zločinstvo. Trije mladeniči, med katerimi ie bil tudi Štefan Guljaš. so se ob progi i-z Subotice vračali domov V plianosti so se nekaj prepirali in v trenotku. ko ie privozi! vlak. so Giiiaša porinili pod lokomotivo, ki mu ie odtrgala roke in noge Guliaša so odpremili v subotiško bohreo. a ie že na potu izkrvavel in umrl. Dognalo se ie. da ie bil Gubaš v družbi Bele Kovača in še dvojice mlade-ničev. ki so po zločinu pobegnili Orožnik-iih zasledulejo + Strašna rodbinska tragedija se ie odigrala v sredo zvečer v Subotici Tonka. žena Stevana Kubička. ie ubila svojega moža. potem pa se priiavila pri policijskem komisarju, ki je odredil njeno aretacijo Tonka ie izpovedala V 27 letnem zakonskem življenju sem poznala samo trplienie Mož ie pi.iančeval in me pretepal Pogosto je izostal cel teden Denar si ie izposojal na menice in ga zapravlial v družbi s svojo ljubimko Zadniič ie odšel od doma II. decembra-, v sredo sem :nu sporočila, naj pride domov Ko je prišel, ie zgrabil najmlajšo hčerko in jo z glavo treščil ob zid, potem pa pričel pretepati še ostale otroke in mene. V iezi sem zagraMa sek'ro in ga udarila ž nio po glavi. N; mi žal. da sem ga ubila, ker nas je hotel vse upropa-stiti. Truplo Kubičkovo je bilo prepel'ano v mrtvašnico, kjer se izvrši sodna obdukcija. * SenzaciionsHna zdravniška aiera v Va-ljevu. Nedavno je otvoril v Valievu Ž:vko Ivkovič svoj zobni atelie. V kratkem času je postal ne samo med nižjimi sloji, temveč tudi med najuglednejšimi damami in gospo- di izredno popularen. Skoro istočasno pa se je pojavila sumnja glede njegove kvalifikacije. Zato je. nekdo vprašal beograjsko zdravniško društvo, ali je dobil Ivkovič dovoljenje za otvoritev ateljeja in kakšne so njegove kvalifikacije. Mesto odgovora pa je zdravniško društvo poslalo akt srezke-mu poglavarju s prošnjo, da nai Ivkoviču takoj prepove delo. češ da nima nobenih kvalifikacij. Zdravniško društvo se ie izjavilo, da je Ivkovič pravzaprav navaden bri vec. Na intervencijo policije je Ivkovič prosil, da se mu dovoli petdnevni rok, da si nabavi potrebne dokumente. Afera je izzvala v mestu splošno senzacijo in se z nestrpnostjo pričakuje, kako se bo končala. * Čevlje za male noge št. 35, 36. in 37. več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih prodaja tovarna Peter Kozina & Comp. Tržič, v svojih lastnih trgovinah, Ljubljana Breg 20, in Aleksandrova cesta l, po povprečni ceni Din 145 dokler traja ta zaloga. 1554 Ot ® m' Zimske suknje in druga oblačila nudi v največji izberi J. MAČEK LJUBLJANA Aleksandrova cesta številka 12 Iz U«hliane n_ Društvo za varstvo živali! V torek popoldne se je dogodil na Opekarski cesti dogodek, ki priča o skrajni posurovelosti ljudi. Tam preko Malega grabna blizu mestnega smetišča biva neka družina. Z desk imajo zbito stajo, v kater pogineva uboga konjska para. — Povod en j ie že rešila enega konja; sedaj vozarijo po mestu z «novim» Glavno ulogo ima seveda bič. čudno se zdi, da nikdo ne napravi konec temu brezsrčnemu trpinčenju živali! Če jo 'e pogledaš, se ti mora krčiti srce. ako ga sploh imaš. Živ okostniak žalostno stopa po cesti. — Omenjenega dne ie fant peiial voz na klavnico. Blizu Ljubljanice pa se je ubogi koni sesedel in obležal sTe-d: ceste, docela izmučen, sestradan Po dolgih treh urah so ga spravili na noge; seveda ga ie posebno fant tepel po glavi, stval v rebra, itd Revše ni bilo rešeno odšlo te zopet v nadal'no trpljenie: mogoče se ga usmili zima in mraz. Včasih je oblast takemu brezsrčnežu kratkomalo odvzela ž'val ter jo oddala drugam, makar kctiiaču, da jo ie ubil. Kdor nma krme za živino, kdor trpmči itak polmrtvo žival, temu !e ni treba imeti. Naj društvo za varstvo živali ukrene, da se temu brezsrčnežu sploh prepove imeti konja za vprežno živino. u_ p-j nas in drugod. Pišeio nam: V časop;sih ponuja mestni gospodarski urad 34 kostanjev na Coizovi cesti. Komu so pa zopet ta drevesa na potu?! Noben' hiši ne delajo sence in škode; pa tako krasna so' Pri nas se drevoredi unčuiejo. v Zagrebu ;ih pa zasa;a.io. Le poglejte v Zrinje-vac! Ta krasna drevesa, platane. smreke, bore. lepo obrezane s'07.ce, ves breg pol" vedno zelenih mahonii! Tako se ti oči tudi po zimi, v sjiegu navžijelo lepega zelenia. Da, tako je t?m. pri nas bodo pn kratko-malo posekali krasen drevored. Komu neki na liubo? Danes temu .jutri drugemu — le tako naprej! u_ Življenje in umiranje v LiubMani. Od 8 do 14 decembra se ie rodilo v Lhibliani 30 otrok (16 moškega, 14 ženskega spola), med temi 2 mrtvoroienčka, umrlo pa ie 14 moških m 15 žensk, skupaj torej 29 oseb in sicer: 8 oseb za jefkn, 3 za ostarelostio 2 za trebušnim legar.iem, 2 za rakom. 2 za boleznijo na srcu. 2 za prbojem s.a bostio. 1 za davico. 1 za pljučnico, 6 oseb vsled drugih n?ravn;h smrmh vzrokov osebi pa vsled smrtne nezgode Izmed umrlih so 4 osebe dosegle starost nad 70 let Na nalezlrivih boleznih ie obolelo 7 oseb: 2 na legarju. 2 na škrlatinki 2 na ošpicah in 1 na davlci u— Filmi ZKD. Ponovno opozarjamo cenj. občinstvo na kulturni film o Amundsenovem poletu na Severni tečaj Predvaja se v prostorih kina Matice ob 9 30 in 11 dopoldne V soboto in nedeljo dne 18 in 19 decembra ie na programu poučni velefilm »Potovanje okrog sveta« Ta film nam prikazuie zanimivosti in naravne posnetke iz Amerike. Azije m ostalih delov sveta ter > r na revija mest in pokrajin šolska predstava v soboto ob 14 uri. za ostalo publiko predstave v nedeljo ob 9 15 in 11 dopoldne Vse vstopnee' imajo obenem nakaznice za sedeže, vsled česar nai si občinstvo zasi gura dobre prostore z nakupom vstopnic v predproda.ii. u— Trgovine na kraljev rojstni dan. Glede na včerajšnje časop.sno obvestilo g velikega župana da nai b' bile na rojst n dan Ni Vel kralja Aleksandra trgovine ves dan zaprte obveščamo našt članstvo da na' r.apro trgovine za ča^ glavne službt božie d 11 do 12 iire dopoldne ^preiel smo namreč obvestili; nestnega magistra ta da se prične služba oožia ob 11 n nt-ob 10 uri Ostab čas bodi 'rgovine idprt« kot vsa let? doseda Vsakoletno prereka nje 7 državnimi .hla«'m glede načina ora znovann posameznih državnih praznikov postaja že idiinzno Zato ho podpisano na MK4U6M Svetovna plesalka Mstnguette v orginalni reviji Boivaur Danes HARrtV LlEDTKE in Jobannes h emam, Maiy Deschatt Herman ^teha, *n:> Bra^s-v ti« r v epi or?m i,Roman rodbine WaiidorF 'redstave oo 4 o 6. pol 8. in 9 uri Aino Ideal. čelstvo ponovno pozvalo merodajne oblasti, da zadevo že -enkrat končnoveljavno zakonito urede To na znanje našim članom. — Načelstvn Gremija trgovcev v Ljubljani. u— Kurz iz alkoholnega vprašania se bo vršil v soboto ob 17. v »Akademskem kolegiju« v Kolodvorski ulici. Predaval bo br. Cerkvenik. u— Nova trafika. Na Sv. Petra cesti št 28. v Ljubljani se odda trafika, ki se bo na novo ustanovila. Invalidi ali vdove, ki reflektirajo na to trafiko, naj se zglase do 22. t. m. v Udruženju vojnih invalidov. u— Češkoslovenskž škola v Lublani po-fadž v nedeli 19. t. m. o 4. hodine odpo-ledni detske vinočni divadelni predstave-ni «Štedry večer po peti lčtec'n» na Šentjakobskem odru, Florianska ulica. — Krajane sučastnete se všichni toho-te pfedstaveni! Hostč vitšni u— Planinski ples bo kakor običajno tudi letos dne 1. februarja v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Slovensko planinsko društvo prosi ljubljanska društva in udruženja, da po možnosti ta dan omejijo svoje prireditve, čisti dobiček prireditve ie za kritje stroškov pri zgradbi Doma na Krvavcu a— Ljubljanska »Edinost« ima danes zvečer svoj redni članski sestanek v zvezi s predavanjem. Sestanek je za vse člane strogo obvezen. Pred sestankom ob 7. uri redna odborova seja. i— Male tatvine. Na dvorišče hiše št. 98 v Korytkovi ulici se ie splazil v sredo ponoči neznan tat ter odnesel Mencejevi tamkaj se sušečo 150 Din vredno preorog Delavca Omerja Alibasiča je okradel nie-gov sodelavec Rešid Delič. Odnesel mu je iz stanovanja v Staretovi ulici ŠL 113 več obleke in pobegnil. Te dni pride Matica Jo urna* štev. 3 Svečanosti eb pogrebu Hlkole Pošičo ELITNI KINO MATICA Iz Maribora u— Stari vlsčugarici. V neki gostilni na Glincah ie stražnik včeraj dopoldne prijel dve znanj vlačugarici. 40 letno Evgenijo Gabrovec. doma iz Trsta ter 46 letno Ivano Tekavc in sicer radi prosjačenja. Ko pa so ju odpeljali na policijsko direkcijo, se je izkazalo, da sta obe črni grešnici, ki imata na vesti poleg tatvin še marsikaj. Obe sta se zadržavali v viški okolici že več tednov, ter spali po raznih hlevih in skednjih Gabrovičeva je znana tudi kot zvita zvodnica. S policije je Gabrovičeva odšla v sodne zapore, druga pa radi spolne bolezni v bolnico. u_ Predrzen vlom v gostilno. Ko je sto pila kuharica v gostilni »Prešernov hram« v Rožni ulici dne 13. t. m. zjutraj v gostilniško sobo. je zapazila, da ie gostilniško okno odprto. Stvar se ji ie zdela čudna, začudenje pa io ie takoj minilo, ko je stopila v kuhinjo. V gostilno je vlomil ponoči neznan zlikovec. ki se ie iz gostilniške sobe splazil skozi kuhinjsko okno tudi v kuhinjo, kjer ie ukradel železno ročno blagajno, v kateri ie bilo 600 Din gotovine, tri zlate prstane ter nekaj računov. Skupne škode je napravil 1800 Din u— Pri nakupu oblek za Božič in Novo leto daiemo znaten popust, nakar slavno občinstvo najvljudneje opozarjamo. Jos. Rojina l.iubliana. Aleksandrova 3. 15S6 u— Božična darila v veliki izbiri, orožja in potrebščine za lovce, najceneje pri puška nu F K KAISER, Ljubljana. Šelenbur-gc/va ulica št 6 u— Zaključek MerkurJeve plesne šole ie v soboto 18. t. m. ob 8. zvečer v Kazini. 1589 u— Stara navada na sveti večer je, da se družVce ob aromatičnem čaju in finin likeriih zabavajo do polnočnice. Moramo iim zato svetovati, da si najfinejši liker na en-staven način pripravijo same iz li-kerskih slovitih Neuberievih eseneov, ki se dobe le v drogeriji A. Kane sinovi. Židovska ulica. 248 u— Vse moderne plese za predstoječe c bave se priučile naipravilneiše in naihit-reiše edin" v »Privatni plesni šoli Jenko«, ^osebne ure za posa-neznike kakor tudi •ečaii zc -lupine in zaključene družbe se vrše v prvem nadstropiu kavarne Emone, kjer se dooe tudi vse informacije vsak dan »d 10 do 22 ure Vsako nedeljo In p r a z n : K počenši z 19 t m. v dvorani K? zine družabne plesne vaje - Dancing - Matinee za vse obiskovalce ljubljanskih plesnih šol. kier ima vsak priliko, da se tečno priuči in spopoim v vseh najmodernejših plesih Pričetek ob pol 4 popoldne u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 5 tatvin. 1 goljufija, 4 prestopki kalje-nja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, I prestopek nedostojnega vedenja, 3 prestopki zglaševalnih predpisov, 3 prestopki obrtnega reda, 1 izguba psa. 9 prestopkov cestnega policijskega reda. 1 prestopek hoje po železnici in 8 prestopkov cestno-po-licijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer- 1 radi javnega pohujšanja in 3 radi beračenja. a— Gospodarsko in politično društvo za magdalenski okraj v Mariboru ima svojo odborovo sejo v soboto dne 18. decembra ob 20. uri v gostilni «Friedau» na Tržaški cesti. — Odbor. a— Ekspozitura delavske zbornice v Mariboru se je preselila iz dosedanjih prostorov v poslopje Okrožnega urada na Ro-tovškem trgu. Za stranke ie tajništvo na razpolago dnevno od 15. do 17. ure. Pozivamo vse delavske organizacije iu organizacije nameščencev, da se v slučaju sPO-rov, mezdnih gibanj, kakoT tudi slabega ravnanja z delavci in nameščenci obračajo vodno na ekspozituro Delavske zbornice. Tajništvo vodi bivši strokovni tajnfk g. Ceh V nujnih slučajih se lahko zglase stranke tudi dopoldne pri šefu Borze dela, ki ima svoi urad istotam. a— Legar in škrlatinka. Mestni fizikat javlja za čas od 8. do 14. t. m. 10 novih otolenj škrlattoke in 9 slučajev lesarja — kje? Na škrlatinki so umrli 3 bolniki. a— Otroški popoldan v Ljudski univerzu V nedeljo, dne 19. t. m. priredi Ljudska univerza zelo zanimiv in zabaven popoldan za. naše malčke. Mariborski mladini že dobro znana ga. Gorčeva iz Ljubljane bo pripovedovala pravljice, operna pevka gdč. Lubejeva pa bo zapela več otroških pesmi ob spremljevanju gdč. prof. Zacherlove na klavirju. Starši napravite veselje svojim malčkom ter jih pripeljite v nedeljo ob 15.30 v Ljudsko univerzo. Revna mladina ima vstop prost. a— Zimsko življenje pri Mariborski koči. V času od 16. decembra do 6. januarja priredi mariborska podružnica SPD pod vodstvom znanega turista S- Badrure smuški tečaj pri Mariborski koči, kjer se je že razvil živahen zimski šport, sankanje in smučanje. Koča je preskrbljena z vsemi udobnostmi za goste. Sneg ie izvrsten. Novo zgrajeno sankališče je izboruo urejeno. a— Solnčno Jadransko morje in slikovito obrežje Dalmacije od Sušaka pa doli do Boke Kotorske kaže pravkar v Grajskem kinu film Jadranske straže. Pri šolskih predstavah je spregovoril lene in poljudne besede o pomenu našega morja učitelj g. Kari Cibic. Film bodo predvajali še danes, v petek ob 14. in 16. uri iiu ga vsakomur tudi odraslim, ki so dovzetni za veličastno lepoto sinjega Jadrana toplo priporočamo. Iz Celja e— Vlaganje kandidatnih list za volitve v oblastno skupščino. Predsedstvo okrožnega sodišča v Celju je odločilo, da se zaključuje termiu za vlaganje kandidatnin list v pondeljek, dne 20. decembra ob 17. uri. Točno ob petih popoldne se zaprejo vrata vložišča. e— Nenadna smrt. V četrtek, dne 16. L m. je pripeljal v Celje grofico Neuhaus kočijaž Matija Sentačnik, ki ima v Ivenei pri Vojniku majhno posestvo. V neki gostilni ob Kralja Petra cesti je opazoval, kako so se trudili domačini s prenašanjem klavirja. Hotel je pomagati, toda predno je položil roke na klavir, je padel vznak in kmalu nato izdihnil. Zadela ga je kap. e— Občni zbor Muzejskega društva v Celju. Redni občni zbor celjskega Muzejskega društva za poslovno leto 1925-26 bo prihodnji pondeljek, dne 20. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi Celjskega doma. Na dnevnem redu je poročilo posameznih funk eijonarjev, volitve in slučajnosti. e- »Zlata nedelja«. V smislu sklepa seje načelstva gremija trgovcev v Celju od 13. t. m. se člaini obveščajo, da smejo imeti v nedeljo pred božičnimi prazniki dne 19 decembra trgovine odprte od 8. do 12. ure dopoldne. Načelstvo. e— Električni transparent Kakor dozna-vamo, je zaprosila tvrdka Vacuum Oil Co., mestni magistrat celjski za dovoljenje, aa postavi v reklamne svrhe v bližini poslopja Kreditne banke električni reklamni transparent z napisom «Sphinx Benzin«. Tozadevna komisija je sklenila, da se zaprošena reklama dovoli, toda ne pred omenjenim poslopjem, temveč pred tvrdko \Veren. e—. Mestni magistrat celjski razglaša: V smislu odloka komandanta celjskega vojnega okrožja z dne 26. oktobra odnosno naredbo komandanta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, se pozivajo vsi v mestu Ceiju bivajoči risarji in geometri. lito£ra-ii, litografski preriskači, kamenotiskarski strojniki, offset strojniki, offset litografi, bakrotiskovni litografi, tipografi. fotolito-grafi, vojni slikarji, kinematografski operaterji ter kamnoseki rojeni od 1876 do 19- 5. ki so pristojni v kako občino, nahajajočo se na teritoriju vojnega okrožja Celje, da se osebno zglasijo pri podpisanem uradu v sobi št. 14. od 16. do 24 decembra med navadnimi uradnimi urami od 9 do 12. dopoldne. S seboj naj prineso voiaško izpra-vo ter vojni razpored. Kdor se ne prijavi v določenem terminu, bo strogo kaznovan. e— Zgodovinska slika v porotni dvorani okrožnega sodišča v Celju. Na stropu porotne dvorane v okrožnem, sodišču, v tako-zvani Stari grofiji, ki ie last mestne občine, se nahaja, kakor smo že poročali, velika starinska slika, ki je po mnenju g. kon-zervatorja dr Steleta v Ljubljani edini umotvor te vrste v vsej Jugoslaviji. Restavracijska dela znamenite slike so se pričela pretečeaie dni na ta način, da so sliko snel s strop3 ter jo prepeljali v Ljubljano, kjer jo bo restavriral akademični slikar Sterner v družbi z akademičnim slikarjem Jakopičem. Nadejati se je, da bodo restavracijska dela do prihodnjega poletja končana in da bo ta umetnina služila v ponos mestu Celju. Naši onstran granic Narodna šola v Št. Jakoba in renegati Dne 4. novembra t. L je «Jutra» priobči« lo članek, v katerem opozarja jugosloven« sko javnost na naskok celovških Heimat« bundlerjev na Narodno šolo v -Št. Jakobu v Rožu. Navajeni smo laži. očitkov in farizej« skega zavijanja naših nasprotnikov »cdomo« Ijubnih Korošcev®, vsekakor pa ne more« mo prezreti hinavskega članka renegatske« ga glasila «Koroške Domovine® z dne 19. novembra, ki piše glede Narodne šole v St. Jakobu v Rožu sledeče: iMerodajni krogi so mislili: Narodna šola ima dovolj prostora, prosimo Sloven« sko šolsko društvo, naj nam da prazne Io« kale v najem, da se bo ija preselila sloven« ska šola (!). V nadi, da bo Slov. šolsko društvo z veseljem sprejelo to ponudbo, saj gre za slovensko šolo (!), je občina po« slaia društvu tozadevno prošnjo. A glej spaka! Namesto, da bi Slovensko šolsko društvo v svojem in interesu slovenskih otrok ustreglo želji, je prošnjo ogorčeno zavrnilo...» Temu hinavstvu ni primere! ».-Koroška Domovina® si upa govoriti o neki sloven« ski šoli. Vprašamo, od kdaj in kje pa imamo koroški Slovenci svojo slovensko šoio? Prosimo Vas za njo neprestano ce« lih šest let pri vseh oblastvih in vrhovnih inštancah, a do danes brezuspešno! Ali so mogoče utrakvrstične šole, kjer se v učnih berilih hujska proti Slovenstvu, slovenske, kjer se sinovi slovenskih mater sistematično pretvarjajo v slovenske jani« carje? In tako penči. Povedali smo že in danes na kratko po« navijamo: Narodna šola v št. Jakobu v Rožu ie se« zidana iz našega d~naria in bo služila le 1 svojemu namenu za izobrazbo slovenskega Roža. Niso zatrli narodnosti slovenskega Ro« ža razni baron-' in grofje in drugi taki g»r« manski nasilniki, še mani uspeha bodo imeli celovški naciionalistrčni . p— Pravica za Slovence pod Italijo. Znan je slučaj bivšega kanalskega župana Ange« lija, ki je bil obsojen na več mesecev ječe. ker je dal prepleskati zid svoje hiše, na katero so bili nekateri zlrkovci narisali Mussolirtijevo glavo. Nič manj značiln je sledeči slučaj iz Vogrskega blizu Gorice. Dva miličnika sta iz neznanega vzroka ustrelila v vrat nekega domačina, ki se ima zahvaliti k golemu slučaju, da je odnesel življenje, dasi mu je krogla prodrla golta« nec. Človek bi pričakoval, da bodo mili« carja, ki sta po nepotrebnem rabila orožje zaprta in kaznovana, toda v Italiji je stvar drugačna. Miličnika sta se samo prijavila pri orožnikih, ki pa so ju po zaslišanju kar sami izpustili, tako da je sploh od« padlo vsako nadaljnje postopanje proti njima. Ogorčenje proti takemu početju je med prebivalstvom seveda veliko. p— Rszst&va bikcev in žrebet v Kobaridu in Tolminu je pokazala, kako je lepo razvita misel za živinorejo v c-orenji So* ški dolini. Naše Iiudstvo bi rado uspešno kmetovalo, treba le pravega razumevania in vpoštevanja pri vladnh in deželnih či« mfel«h. V Kobaridu je b'Mo razstavljenih 33 bikcev in 28 žrebet, v Tolminu 46 bik. cev in 22 žrebet. Bikci so b:li belanske pasme, žrebeta pa domače kobariške pas« me. Ocenjevalna komisija se je izrekla o razstavi pohvalno. Nakazanih je bilo na« grad 7800 lir. Iz Trboveli Iz Kranja r— Kako se pucljevci norčujejo iz svo« jih zborovalcev. Pucljev «Kmetski list® prinaša v zadnji številki pompozno poro« čilo o volilnem shodu SKS, ki se je vršil pretekli pondeljkov tržni dan v Kranju. Med drugim pravi dobesedno, da je bil ashod zamišljen za celo Gorenjsko tn da je bila udeležba na shodu nad vse priča« kovanje velika Zato ni daleč čas. da bo cela Gorenjska stala strnjena kot en mož v slovenski kmečki stranki® In ta shod, o katerem bi sklepal čitatelj po tej bomba« stičnih besedah, da se ga je udeležilo na stotine zborovalcev, je posetilo komaj 60 oseb, ako vračunamo številne sklicatelje in vse tukajšnje radikale No. prav obilo apetita jim želimo! r— Iz gibanja Sokola in Čitalnice. Ples« ne vaje Sokola in Čitalnice bodo v soboto 19. t m ob 20 30 v Narodnem domu Dne 26. t. m. odpadejo vaje ter bodo prihodnje v novinah javljene. — Jutri ob 20, uri bo v Narodnem domu keglanje na dobitke. r— šolske zadeve. Prejeli smo: Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec® v eni zad« njih številk notico, v kateri hoče dajati dopisnik merodajnim krogom nekako po« učilo o vpeljavi poldnevnega pouka na tu« kajšnji deški in dekliški šoli Učiteljstvo pušča pisca napadov na šolo, ki se od časa do časa ponavljajo, v miru najbrže v do« bri veri, da se ne izplača reag rati na nje« gove jalove in demagoške utemeljitve. Vendar je treba stvar pojasniti Pisec želi, da bi se pouk na obeh šolah vršil samo dopoldne kakor na gimnaziji Na deški šoli je to absolutno nemogoče, kei so uči« telji zaposleni ob četrtkih na obrtno«na» daljevalni in gremijalni šoli. Od petega razreda višje ima po sedanjem novem uč« nem načrtu vsak razred 30 učnih ur na teden po poln'h 60 minut Ako bi veljal predlog estarišev® — morda sta to oba kranjska kateheta — potem bi imeli višji razredi dekliške šole vsak dan vštevši če« trtek pouk zaporedoma kar po pet ur Druž:nskemu redu bi to pač ne koristilo, ker pridejo gimnazijci prej h kosilu, ki je navadno pri vseh družinah opoldne Kdor pa je imel opravka v šoli temu je znano, da je pouk v četrtek ter posebno peta za« poredna ura otrokom in učiteljem težko breme. Nasvetovana izprememha bi ne ko« ristila, temveč bila obremenilna za otroke, za niih stariše pa napotie pri določitvi ča» sa obeda. Pouk naj se ne izpreminja na ljubo morebitnih komoditet, ki bi jih ime« le le posamezne osebe, katere oponrnia« mo na boli konciliian+no postopanje Si« cer na šolski zakon dovoli odločno pre« povfduie uvedbo poldrr-vn-^a nerazdelje« nrga pouka na večrazrednih šolah. bremensko poroo;lo Me»e rotuški mod » UbKenl r'rc n-r. ? ns» tvvoK <0X" Kra La Ssiom. Temper. HI. «la ga v >/, ■mei vetra i brzina v m Ob a -nost * h Vrsiw p ob op ztnan u ariavint « mm do 7 ur« vanja 68 1 1 0 91 NE 1 10 megleno 0.1 Liubiian? \ \ 76« 1 14 8M NNE 0_5 10 megleno 'dvorec! ) 14. 767 . 81 ESE 0.5 10 t 21 ?67 o - 82 mirno 10 Marboi . . 4 8 7-8 4 00 vts S\V 3 10 meela iagreb . • • * / 81 2 0 91 \V 1.5 Beograd . • • i 76- 4 1-0 98 mirno 10 -nesrla ->araievo . • • -koplie . • • 767-3 -1 0 96 mirno 8 Dubrovnik 63-4 no 68 N 3 u Solit . . . # J 't-4-5 «0 92 ENE 3 10 morje raeruo 4.0 kralia . . • 765-5 3-0 - W 7 7 02 t— Z občnega zbora CiriLMelodovih po* družnic. Preteklo nedeljo se je vršil v Tr« bovljah občni zbor moške in ženske po« družnice CMD. Navzočih je bilo 50 do 60 članov in članic. Občni zbor je otvoril predsednik moške podružnice g. Letnik, ki je pozival članstvo k čim intenzivnej« šemu delovanju za družbo in se spomnil v toplih besedah umrlega predsednika CMD g. Senekoviča. Blagajnik g. Kos je poročal o denarnem stanju podružnice in 0 skupščini v Rogaški Slatini. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik J. Letnik, oskrbnik bolnice; podpredsednik F. Fe« štajn, poduradnik; blagajnik M. Kos. urad« nik; tajnik £. Pavlič, učitelj,- v ostali od« bor pa gg.: J. Naglav, I. Miklavčič. A. Babič in J. Novak. Kot pregledovalca ra» čunov: J. Ferenc, stavbenik in J. Tori, uči« tel j. t— Zanimanje za oblastne \>oritva. Ves čas reklamacijskega roka je bilo v taka obsežni občini kakor je naša. izvršenih sa« mo 26 reklamacij. Znano je, da so stari volilni rnaenki zelo nepopolni in da gredo diference do števila 1000. t— Smrtna kosa. Na pljučni jetiki je umrla Tereza Tržan, žena rudarja, 30 let, Loke 155. t— Zemljišče za okrevališče v Gaber* skem bo šlo v najem, ker ni denarja za zi« davo. Šport Smuški tečaj na Pohorju Mariborska podružnica SPD. priredi za Božič (med katoliškimi in pravoslavnimi božičnimi prazniki od 24. t. m. do 3. oziro« ma 9. januarja 1927.) redni smuški tečaj za novince in dr. pri Mariborski koči 1080 m na Pohorju. Pouk bo brezplačen, tečaj bo vodil g. Rudolf Badjura, referent za tu« rizem iz Ljubljane. Celokupna oskrba (zajtrk, kosilo, večerja in zakurjena soba) i za dan m osebo znaša za udeležence teča« j a 40 Din. Snežne razmere so zelo ugodne. Novince opozarjamo, naj se pri nabavi smučarske opreme obrnejo na starejše smučarje, da ne prineso s seboj napačne al; nerabne opreme. Najbližji dohod v Ma« riborsko kočo (od juga) je iz železniške postaje Hoče (3 ure) aii iz Maribora 3 ure. Priporočamo odhod z jutranjim vlakom. Prijave za udeležence smuškega tečaja sprejema Mariborska podružnica SPD Ma« ribor. Službeno iz LNP. Seja poslovnega od« bora se vrši danes, v petek ob pol 20. v stranski sobi kavarne «Evropa», seja ka« ženskega odbora ob pol 21. istotam. Go« spodje odborniki se naprošajo polnoštevil« ne udeležbe. Na sejo kazenskega odbora sc vabita igrača gg. Marchiotti Viktor in Čirovič Blagoje (SK Ilirija). — Tajnik IL /1SK Primorje. Danes, v petek, odpa« de jo plesne vaje. Sklepi JNS glede tekem naše nogo« metne reprezentance. Na svoji zadnji seji je upravni odbor JNS razpravljal o vpra. šanju reprezentativnih tekem v letu 1927. Termini za te tekme in tudi za treninge so že rezerviran:. Najprej se bodo vršili trije veliki trening matehi, in sicer 6. mar« ca in koncem aprila v Zagrebu in 3. aprila v Beogradu. Pred tekmo Rumunija : Ju« goslavija namerava JNS prirediti dve re« prezentativni tekmi v Zagrebu ali Beo« gradu. V poštev prideta Avstrija in Švi« ca JNS bo storil vse potrebno, da pride do tekme z Avstrijo, ki naj bi se vršla v Zagrebu, in ne, kakor je hilo prvotno na« meravano, na Dunaju. Kar se tiče igračev je bilo sklenjeno sledeče: Vsak pod;avez« ni kapetan mora do 15. januarja p. I. ime« rovati vse one igrače, o katerih meni, da prihajajo v poštev za našo državno repre« zentanco. Poleg tega mora vsak podsavez« n; kapetan do istega roka javiti reprezea« tativno moštvo, o katerem misli, da bi bi« lo najboljše. Težkoatleti S K Slovani Danes med treningom ob 20. uri sestanek vseh atletov v klubov; telovadnici Sestanka naj se udtf 1 leže tudi oni atleti, kateri ta večer ne na« j meravajo trenirati, ker je zelo važen. Opo« [ zarjam pa istočasno vse one adete, ki iz« i ostajajo od rednih treningov, da prihajajo 1 v bodoče redneje. ker bodo v nasprotnem ! slučaju črtani iz seznama rednih članov ' sekcije — Načelnik Zagreb : Dunaj Z zagrebške strani se je sprožila misel, d« bi se odigrala med« mestna tekma Zagreb : Dunaj Avstrijski sa vezni kapetan Meisl je sprejel ta zagreb« šk; predlog ter bo prvi prosti termin še sporočil zagrebškemu podsavezu. Zagreb« ška reprezentanca bo torej po tekmi z Bu« dimpešto imela priliko meriti svoje moči z dunajsko reprezentanco. Nekaj važnih sklepov z glavne skupi ščme JPS Zadnja glavna skupščina JPS je sklenila, da se bo naša reprezentanca pla« vačev. škakačev in waterpolo moštvo ude« ležila mednarodnih tekmovanj, ki se vrše prihodnje leto v Bologni Sprejet je bil predlog Dubrovčanov, da se organizira Vseslovanska olimpijada, ki bi se, ako bo« do pogajanja uspela, vršila leta 1927 v na« ši državi Istotako je bi! soglasno sprejet predlog glede Balkanske olimpijade Ta ideia ni nova, ker se beograjski klubi v tem oziru že pogajajo z Rumuni in Grki. Kakor se vidi, bo nova uprava vpričo te« ga programa imela dovolj prilike, da po« kaže svoje zmožnosti. Madrid : Budimpešta. Včeraj v četr« tek je madridska nogometna reprezentan« ca porazila budimpeštansko reprezentanco s 5 : 2 Gospodarstvo Solnce vzhaja ob / 31 zahaja ob 1614 luna vzhaja oh 14 40 ohaia ob C403 Najvišja temperatura danes » Ljubljani 3 8 aajnižia 0 2 C Povprečni barometer je danes » Ljubi lani viši za i-7 mm kot včera). Dunajska vremenska napoved za petek: Izpremenljivo, deloma živahni zapadni vetrovi; v nekaterih krajih severnih Alp sneg, v dolinah temperatura podnevi malo nad ničlo. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi s severovzhoda, nebo večinoma jasno, temperatura od 6 do 11 stopinj, morje skoraj popolnoma mirno. najbolje. najtrpažnejše, Z0io najcenejše. Situacija u Slavenskoj Banci Inšpektor ministrstva trgovine ia industrije gosp. St. Subič nam pošilja sledeči članek: Poslednji zbor akcionara Slavenske banke, održan 1925. god., na kome je otpisano Din 40 milijona od glavnice i vrednost akcija smanjena, pokasao je za svakoga, ko ume i može gledajuži da vidi stvarno, da se Sla-venska banka nalazi u teskoj krizi, koju bez večeg {Miliva gotovine i mirnog a uspešnog rada nije moguče podifii na niveau solvent-nog instituta. Pa ipak je vladalo pogrešno uverenje, da fe se Slavenska banka iz teške krize izvuči, jer se verovalo, da Trbovlje sa Landerbankom ima do voljno mogučnosti, da najde način i sanira bančino stanje, a to u toliko pr«. š«® je LSBderbaiika i mala srojf predstavnike u Slavenskoj Banci, koji so imali pravo veta. Veza Landerbanke sa Slavenskom bankom datira iz vremena nacionalisovanja Trbovlja, iz koga LSnderbanka in njeni predstavnici nose glavnu korist več od prvog dana nacionalizacije kao i danas. LSnderbanka znajuči stvarno stanje Slavenske banke, preuzela je zavod i time pc-svedočila, da je aktivan i likvidan, a ako Slavenska banka nije bila aktivna i likvidna, onda je trebala LSnderbanka odmah kod pre-uzimanja agenda i vodstva najaviti stečaj. Ona to nije učinila. Nnprotiv, čim se je stanje pod njezinim vodstvom i odgovornošču pogoršalo, ona je uspiela, a uz saradnju ne- ■ kih svojih članova upravnog ortbora, da svo- I je potraživanje potpuno obezbedi raznim vrednosnim papirima, koje je pokupila iz tresora Slavenske banke i portfeljskim menicama za koje je smatrala, da se mogu unovčiti. Kad se Landerbanka obezbedi!a, član«ii Upravno«? Odbora, koje (e detaširala liinder-banka. dali su svoje ostavke i brisali se iz trgovačkog re«i-'ra. Kada su predstavnici Landerbanke istupili iz Upravnog Odbora Sl-venske banke, landerbanka je otpočela Tršiti realizaeiju meničnor portfelja energif-no i berobiimo stvarajuči tini pntem ne samo kriza Slavenske banke nrm i industrije, koja je vezana uz Slavenska banku. I Sta se posle ovoga dogodja? Prva preventivna mera učinjena je od sprane kr. sudbenog stola u Zagrebu na taj način. sto je prema trgovačkom zakonu i ste-čajnom postupku otvoren predstečaini postu-pak i stavljena nad bančinom imovinom od-svojna zabrana, prema kojoj nema nitko prava vršiti naplate iz imovine Slavenske Banke sve dotle, dok se ne utvrdi njeno stanje i ne dio da je Lrnderbanka ga izve-snim proračunom povukla svoje članove iz Upravnog Odbora Slavenske Banke a u cilju, da onenio«u#i rad Upravnam OdbTi. pošto je Odbor posiao nesnosoban za donošenje od-luka, koje su zakonski obavezne i provodive. Da je Uoravni Odbor ootpun, moqao bi donesti odluku, da se satvore sve tilijale i time reiija srede na minimum u prvom redu, a za tim bi otpale neiednake in napla-te poverilaca iz raznih pokrajina. Lično verujem, da ie Landerbanri stal« do tegv da se Slavenskoj Banei otrori stečaj. jer LSnderbanka je za svoje potraživanje obezbedjena, pa se čini, da izvesni knigovi poveril r ca nasedaju intrigama i nasloie, da se protiv članova Upravnog Odbora i Nadzor-nog Odbora pro vede krivični postupak bez obzira hočeli time izazvati stečaj Slavenskoj Banci. Dva su momenata u nitaniu. oba su pojednako važna, samo njihovu važnost treba ladno i mirno postaviti na pravo mesto. Sedanja imovina Slavenske Banke i odgovornost njenih upravljata, to su ta dva momenta. Moie duboko uverenje. da je sada jedino i na;važnije pitanje likvidacije imovine Slavenske Banke, koje treba mirno in bez temperamentnih strasti privesti u delo, te na 'aj način prožiti ron«»"?n«st norerinrima. da dn-dju do svoje imovine u što kračem vremenu. Pitanje odgovornosti članova Upravnog i Nadzorno« Odbora u ovim momentima treba da bude sekundarnog značaja sa razloga, što to pitanja po zakonu ne zastarava 10 codina od dana kada članovi Upravnoe i No rt zoni og Odbora istupe iz Upravnog i Nadzomog Odbora. Ako se duhovi ne smire. te ako intrigama uspe, da se postavi na prvo mesto pitanje odgovornosti za stanje u Slavenskoj Banci, nastuniče mrmennt. da če ex oflicio morati otvoriti Banci stečaj. Otvaranje stečaja Slavenskoj Banci u =a-danjem momentu izazvače šest stečainih p<>-shipaka. a što to znači. to nije potrebno veliko objašnjenje, dovolino je fet^či, da ce odmah biti postavljeni šest tečajnih upravitelja. koji te pojesti največi deo imovine Baneine, jer bu stroškovi stečaja osTomni, te če u tom slučaiu poverioci dobiti neki pro-cenet i to tek posle nekoliko godina. Nije mi namera, da govorim o posledicama ^tečija nego naprotiv. aPelmem na mimo rasudjivanje momenta i izbegavanje intriza te kažem, da oni. koji stoje uz narod Slove-nački, treba da imarfu prvo pred očima, da se tome narodu obezbedi, da primi iz imovine Slovenske Banke ouoliko, koliko moie dobiti mirnim putetn tihe a brze likvidacije imovine Slavenske Banke, a po likvidaciji ostaje još uvek otvoreno pitanje odgovornosti. Ovo sam smatrao za potrebno, da istaknem i napišem aa razloga, što su mojim dolaskom u Liubljann odpočete noTe intrige, koje ni u kom slučaju ne motru koristiti interesima poverilaca Slavenske Banke u Sloveniji nego samo štetiti. Stanimir Babic, komesar Miuistarstva Trgovine i Industrije. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (16. t. m ). Pšenica: baška 283 — 290. T u r S S i c a: baška, kakovost garantirana, I vagon 13250; baška, okolica Novi Sad, januar, 10 vagonov 140; baška, Kelebija, neocarinjena, 45 vago- na 145; baSka, januar - februar - mare-april, 10 vagoo-ov 150; banatska. 3 vagoni 130; sremska, Indjija, 16 vagonov 160; banatska, sušena, 2 vagona 145. Moka: baška, , 2 vagona 455 — 465; baška, <5- , 1 vagon 350. Fižol: sremski, pisani, 1 vagon 160. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (15. t m.). Z inozemskih tržišč so dospela poročila o oslabitvi cen. ker se kupčija povsod omejuje zaradi pričakovanja nadaljne-ga padca cen. Dunajsko tržišče je pokazovalo spričo tefc vesti slabo kupčijo. Uradno notirajo vključno blagovnopromelni davek brez carine za 100 kg v šiliaeih: pšenica: domača 40.50 _ 41.25, madžarska Tisa (79 do 80 kg) 45,75 _ 46.75: r ž: 90.75 - 33.50; ječmen: I. 317 — 40. slovaški 37 — 41; turščica: 23.25 — 24.25; oves: domači 24.50 — 25; pšeničua moka <0»: do mača 74 — 77. = Lipski velesejem in Jugoslavija. Pomladni velesejem v Lipskem se bo vršil od 6__12. marca 1927. Lipski velesejmi so, kakor znano, največje prireditve te vrste na svetu in nudijo interesentom uajvečjo izbiro raznovrstnega blaga ue samo iz Nemčije, nego tudi iz številnih drugih držav. Na lanskem "pomladnem velesejmu v Lipskeui je imela med drugimi državami tudi Jugoslavija svojo izložbo, in sicer so bili razstavljeni naši tobačni izdelki. Ta sejem je posetilo okrog 280 trgovcev iz Jugoslavije, ki so bili zelo zadovoljni s tvojimi poslovnimi uspehi na velesejmu. V našem interesu bi bilo, da bi se tudi sedaj priredila jugoslovenska izložba na velesejmu v Lipskem, toda v večjem obsegu kakor lani. saj imamo pri nas veliko število produktov, ki bi se dali uspešno raz-peoavati v Nemčiji, kakor tobak, rude, boksit, olje, umetniškoobrtne proizvode, preproge, čipke, sube češplje, jajca, mesna izdelke in drugo. Izložbo naj bi organizirala država. Kakor poročajo, se z našo vlado že vrše zadevna pogajanja. Pomen bi imela jugoslovenska izložba v Lipskem ne le za Nemčijo, temveč bi se z njo delala propaganda za naše proizvode tudi med izvennemškimi trgovci, kajti velesejmi v Lipskem tvorijo shajališč® veletrgovcev z vsega cveta. = Gibanje francoskega franka in Jire. Francoski frank in italijanska lira sta včeraj v Curihu zopet poskočila. Deviza na Italija ki je predvčerajšnjim oslabela od 23.15 na 22.60, je že popoldne istega dne porasla na 22.90 ter dosegla včeraj na borzi 23.20. Francoski frank pokazuje zadnje dni manjše valovanje; včeraj je deviza na Pariz porasla od 20.51 na 20.65. V splošnem pa se opaža, da hoče francoska vlada, odnosno Francoska banka frank stabilizirati na sednjem nivoju »■gaj začasno, kar je razumljivo glede na težke posledice, ki jih je hausse franka prinesla francoskemu gospodarstvu. Pri italijanski liri pa nasprotno še ui opažati enakih prizadevanj. = Povišanje glavnice industrijskega podjetja v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da je upravni odbor Franc<*ko - srbske industrije cementa in premoga v kraljevini SHS sklonil povišati delniško glavnico od 8.3 milijona na 10 milijonov dinarjev, in sicer najprej samo na 7 milijonov dinarjev. Noniinala delnic je 1000 Din. Vplačevanje vpisanih delnic se bo vršilo od 20. do 31. t. m. Borze 16. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, drtige ponudbe in v oklepajih kupčii-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 79 — 81, Vojna škoda 342 — 0. zastavni iu komunalne Kraniske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Merkantilna 95 — 95 (95), Praštediona 885 — 0. Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 90—0, Trbovlie 320 — 0, Vevče 112 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 _ 0. — Blago: Zaključka: brzojavni drogovi, borovi, zdravi, obeljeni, stegnjenj, ravni (z dopustom male enostranske krivine), ravno odžagani, dolž. 6K m, najmanjši obseg: v vrhu 38 cm in 2 m od tal 53 cm, 5 vasonov 40—40 (40); in dolž. 8K. najmanjši obseg: v vrhu 40 cm in 2 m od tal 56 con, za komad fco vagon meja, 10 vagonov 63 — 63 (63). Povpraševalo se je po kostanjevem lesu brez ponudb. Ponudbe običajne. V petek 17. t. m. in soboto 18. t. m. borza ne posluje. ZAGREB. Zasebne vrednote brez sprememb. Vojna škoda čvrstejša; tečaj ji je dalje malo poskočil. Promptna se je trgovala po 345.5. Promet malo živahnejši. — Na d e-v i z n e m tržišču je Italija jx>novno porasla za nekaj točk. Za malenkost čvrstejši je tudi Pariz. Ostale devize nespremenjene. Skupni devizni promet 8.7 milijona dinarjev. Notira-le fo devize: Ams'erd3m izplpčilo 2269.3 do 2275 3, Dunaj izplačilo 798-5 — 801.5, Berlin izplačilo 1348 5 — 1351.5, Budimpešta 0.079425 — 0.079725. Italija izplačilo 253.06 do 255.96, London izplačilo 274.85 — 275.65, New Vork ček 56.57 — 56.77. Pariz izplačilo 225.5 — 227.5, Praea izplačilo 167.85—168.65, Švica izplačilo 1094 — 1-097: efekti: bančni: Eskomptna 100 — 100.5. Hipo 58 — 60, Jugo 97 — 98. Obrtna 49 _ 50, Praštediona 0 — 890, Srpska 132 — 133, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Narodna zaključek 4280 — 0; industrijski: Dubrovačka zaključek 375, Isis 45 — 47. Slavonija 32.5 — 33, Trbovlje 325 do 335. Vevče 112 — 0; državni: investicijsko 81 — 83, agrarne 46.25 — 47, Vojna škoda promptna 345 _ 345.5, kasa 345 — 3455, za december 345.5 — 346, januar 0 —350. BEOGRAD. Devize: Dunaj 799 — 800. Beri i u 1349.5 — 1350. Budimpešta 0.07965 do 0.07975, Bukarešta 29 — 29.5, Italija 254.5 do 255, London 275.2 — 275.25, New York 56.67 — 56.68. Pariz 225.5 — 227, Praga 168.2 — 168.25 Švica 1095.5 — 1096. CURIH. Beograd 9.125. Berlin 123.10. New York 517 in tri šestnajstinke, London 25.10 in ena šestnajstinka. Pariz 20.65, Milan 23.20, Praga 15.3375, Budimpešta 0.007245. Bukarešta 2.6625, Sofija 3.75, Dunaj 72.9875. TRST. Devize: Beograd 39 — 40, Dunaj 310 — 325, Praga 65.75 — 66.75, Pariz 88.25 do 80.25, London 107.25 — 108.25, New York 22.20 — 22.35. Curih 425 — 435, Budimpešta 0.0305 — 0.0320, Bukarešta 11 _ 12; valute: dinarji 38.50 — 40, dolarji 22 — 22.25. DUNAJ. Devize: Beoerad 12.475 do 12.515. Berlin 168.27 — 168.77, Budimpešta 99.02 - 99.32. Bukarešta 3.64 — 3.66. London 34.33 — 34.43. Milan 31.80 — 31.90, Ne\v York 707.35 — 709.85, Pariz 28.37 — 28.47, Praga 20.9475 — 21.0275. Sofija 5.0925—5.1325 Varšava 78.35—78.85. Curib 136.70—137.25: valute: dinarji 12.445 _ 12.505, dolarji 705.90 — 709.90. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.325. v Berlinu 7.395, v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (15. t m. po borzi) 1.76 in tri Jetrtinke. Noblove mirovne nagrsde so bile za 1. 1926. podeljene Briandu in Stresemannu ter za leto 1925. Chamberlainu ln generalu Da\vesu (Lansko leto Noblove mirovne nagrade niso bile razdeljene). ■-6S9- vesoljnemu svetu. Sv. Frančišek je Mussoiini - tretjereemik Bratovščina sv. Frančiška v Rimu je imela nedavno svoj običajni vsakoletni občni zbor, na katerem je bilo sklenjeno tudi to, da se imenuje Mussoiini za drugega častnega predsednika ustanove. Prvi častni predsednik je sedaj italijanski kralj. To imenovanje ni bilo sprejeto v vseh krogih klerikalne Italije z enakim zadovoljstvom, marveč je pri mnogih duhovnikih naletelo na oster odpor. Seveda ne pri frančiškanskih redovnikih; ti so krščansko pokorni in poslušni kot jagnjeta in gredo kamor jim veli pastir. Drugače pa je s svečeniki izven redov; tem so se frančiškani s svojim sklepom zamerili. Pravijo namreč, da jih je Mussoiini premočno udaril po levem licu, da bi mu nastavili še desnega. Posebno po zadnjem atentatu so fašistovske tolpe podivjale, napadale in uničevale kaplane. župnike in celo škofe. Tega duhovščina ne more oprostiti fašistom in Mussoliniju, ki ni le njihov poglavar, ampak tudi predstavnik. V ostalem pa izgleda dokaj protislovno, da so frančiškani izvolili Mussolinija za častnega člana svojega reda. Vedno se povdarja — in letos ob 700 letnici sv. Frančiška še posebno — da je imel svetnik vsa bitja za brate in sestre. Izgleda torej, da se frančiškani z Mus-solinijem v svoji sredi hočejo rogati 2mu iskreno ljubil ljudi in jih ni ubijal ter je bil tudi zoper to, da napravijo iz njegovega imena red, ki bi podpiral katerokoli papeško ali posvetno politiko, najmanj seveda politiko s fašistovsko moralo. Naslednik japonskega cesarja Japonski mikado Joshihito je umrl. Bil je zelo priljubljen vladar in podlož-niki so ga imeli radi posebno zato, ker je umno nadaljeval tradicije svojega očeta Mutsihita, ki je začel svojo državo urejati po vzorcu evropskega za-pada. Naslednik Joshihita je princ Hiro-hito, mladenič, ki mu je šele 26 let. Kljub mladim letom pa je Hirohito uravnotežen, evropsko naobražen človek z vsemi vrlinami rojenega aristokrata. Poleg vse svoje priljubljenosti pa je bil Joshihito znan kot zelo strog in v nekem pogledu naravnost krut vladar. Imel se je za neke vrste boga in je posebno pazil na etiketo. Gorje njemu, ki se je pregrešil zoper predpise na dvoru! Čakala ga je huda kazen, ne baš redko harakiri. Kaznjenec si je moral sam prerezati trebuh, da so mu izkipela čreva ter je nastopila smrt. Od Hirohita si obeta japonski narod izboljšani:' tnd' v te"1 noeledn Vzgo- jen je demokratično. Njegov učitelj je bil znani admiral Togo, ki mu je vcepil vojaško in civilno vzgojo. Hirohito je navdušen športnik. V domovini ga poznajo kot strastnega jezdeca. Na sprehod ne gre nikoli drugače kakor jahaje na konju. Avtomobil uporablja samo za službena pota tn pri reprezentancah. Cim je mikado Joshihito zbolel in ni bilo upanja, da ozdravi, je bil princ Hirohito proglašen za regenta Japonske. Po cesarjevi smrti je nastopil čas njegovega dejanskega vladanja in v kratkem bo pač tudi formalno izklican za cesarja dežele Vzhajajočega Solnca. Izvor besede dolar Beseda dolar je nastala iz nemške besede «Thaler», iz katere izvira tudi naš «tolar*. Zanimivejše pa je, kako je nastal nemški «Thaler». Početkom XVI. stoletja so začeli grofje Schlicki. lastniki srebrnih rudnikov v Joachimsthalu na Bavarskem, kovati novce iz srebra, ki so ga izkopali v svojih rudnikih. Te novce so sami nazivali Joachimsthalerje, a ker je bila beseda predolga, se je kmalu udomačila med ljudmi, okrajšanka, «Jochen-thalers«. Slednjič je postala ljudem tudi ta beseda nepriročna in tako so nekdanji Joachimsthaler prekrstili kratko-inalo v Thaler. Iz Nemčije je srebrnik nastopil pot čez morje, prišel na Angleško in se pretvoril v «doller», pozneje pa v »dollar». To besedo srečamo že početkom 17. stoletja, vendar se v Angliji ni obdržala. Od tam je prišel dolar v Ameriko, kjer se je ohranil do danes. HonufoKfur>. no darila Krasno blago za damske plašče, double blago za suknje in raglane, fino blago za damske in moške obleke priporoča najcenejša Družinska oblačilnica M, BAN na Resljevi cesti št. 7. Megla v Parizu Pred dnevi, ko je Ljubljano zagrinjala megla, da skoro nisi videl pedi pred seboj, je tudi Pariz obiskala tako gosta megla, da so morali o belem dvenu prižigati švetiljke po trgih in ulicah. Naša slika prikazuje «Placo de la Concorde® v petek, 10. de* cembra, opoldne. Nesrečni samci Mussoiini, ki na vse načine obrača žepe svojih nesrečnih podložnikov, je pred kratkim usvojil predlog za obdavčenje vseh samcev, ki so dosegli 25. in niso prekoračili 75. leta. Samec bo odslej v Italiji podvržen davku; kdor ne bo hotel imeti žene in roditi otrok, bo moral še odriniti vsotico za svojo samsko pokoro. Enaka se pripravlja samcem v Avstriji. Tam eksistira že več let poseben zakon, ki zabranjuje odpravljanje človeškega plodu. Seveda prihaja ta zakon predvsem v poštev le za revne sloje. Kajti bogate ženske si lahko privoščijo sanatorij, kjer se izvrši operacija, ne da bi se bilo treba bati zdravniške ali kakšne druge prijave. Ker na ta način število nezakonske dece ogromno narašča, išče dunajska vlada izhoda ter bi rada za vsako ceno vzpostavila ravnotežje. In pojavljajo se glasovi o načrtu za obdavčenje samcev."Davek bi bil samsko breme in denar, ki bi prišel potom posebnih iz-tirjevalcev v državno blagajno, bi se uporabljal kot pomožni fond za vzdrževanje nezakonskih otrok in mater. Ta davek bi v Avstriji plačevalo okoli pol milijona mož. približno toliko je namreč samcev v avstrijski republiki. Najmanjši znesek za samca bi znašal mesečno 12 šilingov (96 Din), največji pa 50 šilingov (400 Din). Država bi od samcev pobrala na leto 12 do 15 milijonov šilingov (96 do 120 milijonov Din) in bi podarila te zneske zavodom za podpiranje materinstva. Projekt je torej tu. a boj za uvedbo samskega davka se šele začenja. Ce pomislimo. da eksistirajo v Avstriji društva za zaščito moških pravic, je na dlani, da načrt za obdavčenje samcev ne bo sprejet brez hudega odpora. pere vol no m flsnel ln prepreči, da vskoJ. Za p ame zimskega Sokolstvo Važna odborova se a 3S v bJf ,Udeležba iz cele države. — Sanacija JSS. — Jugoslovenski II. sokoiski zlet bo 1. 1929 ali 1930. — Pokrajinski zlet L 1927 v Ljubljani. — Odlikovanje zaslužnega sokolskega delavca. Dne 12. decembra se je sestal celokupni odbor Jugoslovenskega Sokolskega Saveza k svojemu jesenskemu zasedanju, da odo« bri gospodarsko poslovanje za preteklo Ie« to potrdi proračun za leto 1927. in reši še celo vrsto drugih važnih zadev. Zasedanje je otvoril Savezni starosta brat E. Gangl ki je prisrčno pozdravil vse navzoče ter ugotovil sklepčnost. Zastopane so sledeče sokolske župe: Banja Luka, Beograd. Bit« lovar, Celje. Kragujevac. Kranj, Ljubljana. Maribor, Mostar. Niš, Novi Sad, Novo mesto, Osijek, Rijeka, Saraievo, Skoplje, Split,'Tuzla, Užice, Veliki Beekerek, Za* gieb in Zaječar, skupno 22 od 23 v save. zu včlanjenih jugosiovensk:h sokolskih žup. Opravičila se je župa v Šibeniku. V daljšem govoru je pozival br. starosta vse prisotne k čim ekspeditivnejšemu delu ter orisal najvažnejše dogodke od zadnje od« borove seje. Bratski Ceškoslovenski =okol« sk' zvezi ie bil poslan brzojavni pozdrav Br Paunkovič (Beograd) se je v krat. kem spominjal utr.rleca državnika g. Ni« kole Pašiča, nakar je bila poslana sožaltia brzojavka njegovi rodbini. Tajniško poročilo jc podal br. dr. Riko Fux. Omenil je m dr praški zlet, premotri! kritično naše so« delovanje na njem, dotaknil se je dogod« kov o priliki odkritja spomenika vladike J. J. Strossmajer ja v Zagrebu ter pojasnil okoliščine, ki so vrx. avezno starešii.* stvo, da se je udeležba jugoslovenskega SoVolstva morala odpovedati. Tajniško po« rr>či'o je Kilo po nekaterih pojasnilih so« g!a=no odobreno. Načelnik JSS. br. dr. V. Mirrnik je nato v imenu zbora župnih načelnikov stavil sledeče predloge: 1.) Prireditev pokrajinskega zleta v Ljubljani l. 1927. ob priliki otvoritve so« kolskega doma na Taboru pri sokolskem društvu Sokol I. na Vidovdan z obveznost« jo za župe: Kranj, Ljubljana. Celje, Ma. ribor, Novo mesto, Zagreb in Riieka. 2.) V letu 1927. se naj vršita dva predi niačka tečaja za moške in en tečaj za žen« sko prednjaštvo. 3.) Z ozirom na mednarodne tekme in čim večjo izvežbanost naših vrhunskih te. lovadcev se naj vrši specijelno zanje po« sebni tečaj. Odbor ie soglasno odobril vse tri pred* loge. Za gospodarski odsek je podal poročilo br. Čobal, po stanju sa« veznega gospodarstva z dne 31. oktobra t. 1. Gospodarskemu odseku se je posre« čilo znižati savezni dolg, ki je znašal nad 2 in peri milijona Din, na okoli 400.000 Din, k; pa bodo, kakor vse kaže, tekom pri. hodnjega leta tudi popolnoma odplačani. Na drugi strani ima Savez pri svojih dru. štvih in župah na dobrem okoli 800.000 Din, ki se v zadnjem času pričenja tudi redneje odplačevati. Sokolska društva so prispevala za sanacijo Saveznega dolga okroglo 629.000 Din, vendar pa ta akcija danes še ni zaključena. Tudi sokolska lo« terija, ki se je vršila letos, je pripomogla Savezu do nekaj sredstev, ki so se izključ« no porabila samo za sanacijo. Sa vezno sta« rešinstvo je uvedlo strogo štednjo ter je letos od denarja, dovoljenega po proraču« nu za leto 1926. porabilo le okroglo 65 od« stotkov. Po kratki razpravi se je sprejelo končno nekoliko predlogov gospodarskega odseka, k: se tičejo v prvi vrsti plačevanja pore* zov, uporabe saveznih tiskovin, sokolskih manjšinskih kolkov in drugega materijala, ki ga je savez izdal. Najvažnejša je do. ločba, ki predpisuje plačevanje poreza di« rektno po župah, toda z dodatno določbo, da se lahko s sklepom starešinstva odvza« me onim župam, ki bi nemarno ali netoč. no izpolnjevale dolžnosti, ta pravica ter se vrši nato denarni promet saveza z dru« štvi direktno. S tem je odbor soglasno odo bril poročilo saveznega gospodarskega od« seka. Br. Vilko Turk je kot savezni blagajnik otvoril proračunsko debato. Priporočal je, da ostani tudi še za leto 1927. savezni porez po 10 Din za člana, da se savez popolnoma reši vseh dolgov. Ko bo to doseženo, bo mogoče misliti na izdatno znižanje poreza. Po kratki raz« pravi se je proračun sprejel z edino spre« membo, da se ie dvignila postavka dohod, kov saveznega dne za 50.000 Din. Savezni proračun obsega na dohodkih 1,132.552 Din, na iz« datkih pa 1.082.552 Din, ki se razdele sle« deče: a) izdatki: tajništvo 230.180; tehnič« ni odbor 203.000: prosvetni odbor 42.500; statistika 13.000: zdravstveni odsek 3000; gradbeni odsek 2500: manjšinski odsek 10.000- Sokoiski glasnik 165 000: gospodar« ski odsek 244.720.46; b) dohodki: prosvet« ni odbor 11.000; statistika 11.100: Sokoiski glasnik 165.000; gospodarstvo 545.452 in savezni porez za 40.000 članstva 400.000 Prebitek proračuna se ves porabi za sana» cijo še preostalih saveznih dolgov. Sledila so poročila saveznih odsekov. V imenu statističnega odbora je poročal br. V. Švajgar. da je savezni članski kafa* sler urejen pri 366 društvih, pri ostalih pa je dovršitev v polnem teku Savez šteje po katastru z 6. decembrom 60.778 prijav ir. 16.267 odjav na članstvu, tako da znaša sedanji stalež 44.511 članstva Včlanjenih je 23 žup z 457 sokolskim- društvi in od= seki. Nova društva, ki so bila zadnje čase prijavljena v Savea ie odbor na pred'og poročevalca definitivno sprejel Ta so: Mr« koniičgrad (Banja Luka) Loznica (Beo« grad). I 'lianik. Vnkovje fR;elovar). Avto« vac (obnovljeno). Danilov grad. Djvno, NiVšč, Vrgorac (Mo-tar). Bački B--esto* vac. Kisač, S'apar. Stara Kaniiža (Novi Sad). D"garesa (Novo mesto), Darda, Mir. kovci. Cepin. Voftti (Osijek). Bogdanovac, Gnjilanc, Pirova, Ohrid (Skoplje), Tešanj, Zavidoviči (Tuzla), Guča (Užice), Jaša Tomič, Kovačica, Potiski Sv. Nikola (Ve« hki Bečkerek), Boljevac, Kraljevo selo in Lasovo (Zaječar). Odjavijenih je bilo društev. Glede ustanovitve nove obmejne notranjske župe in ponovne ureditve mej med osiječko in zagrehačko župo se je po« verilo savezno starešinstvo z nadaljnim proučevanjem teh zadev z dolžnostjo po« ročila na glavni skupščini. Po statističnem poročilu je podal referat o delovanju organizacijskega odseka brat N. Marolt, nakar je poročal brat dr A. hošir o delu zdravstvenega odseka O sobi* to je povdaril pažnjo. ki jo mora Sokol, stvo posvetiti vzgoji svojega naraščaja, abstinenci in zatiranju prekomernega uži« vanja alkohola itd Zdravstveni odsek pri. pravlja za članstvo posebno zdravstveno čitanko, ki izide leta 1927. V imenu manjšinskega odseka je podal br. Smertnik važne podatke o tej panogi sokolskega delovanja. Poškodbeni odsek, ki ga vodi br. M a* rolt izkazuje koncem t. L skupno denarno stanje 139.599 Din; dosedaj se je letos iz. plačalo v 14 slučajih 4260 Din podpore. Odbor je odobril proračun poškodbenega zaklada za prihodnje leto V imenu gradbenega odseka je poročal br. ing. Zelenko. Sklene se, da morajo vsa sokolska društva, ki nameravajo zidati svoj dom predložiti v odobritev savezne. mu gradbenemu odseku vse načrte in pa način finansiranja. Za že obstoječe sokol« ske domove se bo zahtevala naknadna predložitev načrtov. Na predlog delegata beogradske župe sklene odbor, da se skliče savezna skupščina na 26. in 27. marca 1927. v Beograd. Ob isti priliki se tamkaj izvrši polaganje temeljnega kamna za bodoči veliki sokol« ski dom Beogradskega sokolskega društva ter se ob enem vzida v telovadnici Istega društva spominska plošča z imeni vseh v borbi za ujedinjenje padlih Sokolov. Po referatu br. dr. Fuxa, se sklene, da se mora v vsakem sokolskem društvu usta« noviti posebni socijalni odsek, ki mu ie na skrbi socijalno in karitativno delo za članstvo, naraščaj in deco. Ustanovijo se ferijalne kolonije za naraščaj in članstvo. Uvedla se bo ferijalna izmen fava sokol« skega naraščaja med posameznimi društvi. Mnogo več pozornosti bodo morali sokol« ski socijalni odseki posvetiti tudi sedaj vladajoči brezposelnosti, ki silno pritiska tudi na sokolsko članstvo. Debata o tej temi je bila zelo živahna. Nekateri govorniki so zahtevali, da naj se za glavno skupščino predloži tudi že kon« kretne predpise in navodila. Prihodnja točka dnevnega reda je bil razgovor o drugem vsesokol-skem zletu, ki naj bi se vršil nekako leta 1929. Po m/-. govoru se je sklenilo predlagati glavni skupščini naj se z ozirom na razmere vrši II. jugoslovenski vsesokolski zlet leta 1929 ali 1930. Določitev kraja se prepušča glav« ni skupščini. Odbor je sklenil nato celo vrsto inter« nih sklepov, nakar je glede ljubljanskega Narodnega doma zavzel tudi odločno stališče v prilog ^Ljubljanskemu Sokoluo. Tozadevna reso« lucija se objavi v vseh Sokolstvo naklo« njenih novinah cele države. Glede sprejema ^Madžarske telovadne organizacije« v »Mednarodno Telovadno Zvezo® ji:goslovensko Sokolstvo nima po. voda temu sprejetju nasprotovati To stali« šče se sporoči MTZ in ČOS. S tem je bila redna seja zaključena. V izredni seji je bil v tajnem glasova« nju soglasno sprejet predlog sarajevske, mostarske in tuzlanske župe za odlikovanje starega sokolskega borca Stevana Zakule z veliko savezno plaketo za njegove izred. ne zasluge za Sokolstvo v Bosni in Her« cejjovinL Savezni starosta je nato zaključil jesen« sko zasedanje saveznega odbora s primer, nim govorom. Popoldne so si vsi delegati ogledali ve« liki sokoiski dom na Taboru, kjer jim je društveni starosta br. dr. Pavel Pestotnik razložil ves potek gradbe in razkazal dru« štvene prostore. Izšel je ^Sokoiski koledar za I /927.» Bratje in sestre, naročite ga takoj pri Ju* goslovenskem Sokolskem Savezu. Narodni dom. Cena 10 Din. Zaključek sokolske prosvetne šole pri Sokolu I. na Taboru V soboto, dne 18. decembra ob 8. zvečer bo zadnje predavanje iz ciklusa prosvetne šole v letošnji zimski sezoni. Prvi predava br. dr. Blumauer, ki nadaljuje že zadnjič za-početo temo o prvi pomoči pri nezgodah ter bo svoja izvajanja pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Takoj nato ima predsednik PO br. Ba:želj zaključni referat: Telesna vzgoja in prosvetno delo. S tem bo zavržen osmi pre-davalni večer točno po pro sramu, ki si ua je zasnoval PO kot svojo nnloco za letošnie leto._Skupno bo v osmih večerih absolvira-nih šest sokolsko - prosvetnih referatov in štiri zdravniška, ki tvorijo nekako celotno in zaokroženo snov. ki ie za vsakega člana podlaga za pravo sokolsko vzgojo. Pole? teb predavanj so se vršila še tehnična predavanja in praktična vadba, kar je s prosvetnim delom vred tvorilo društveno prednjaško šolo. Predavanja so bila še dokaj dobro povečana in je znašalo število obiskovalcev od 50 do 110. Upamo, da bo tudi zaključni večer imel dovolj poslušalcev Predavanje se vrši v prostorih kakor zadnjikrat. Po novem letu priredi prosvetni odbor še nekaj poljudnih predavanj znanstvenega značaja, za kar ima svoi spored že pripravljen in tudi predavatelje že preskrbljene Kraj in čas teh predavanj bomo objavljali vsakokrat v časopisih, na kar ie zdaj opozarjamo svoje Članstvo, Porote Redek slučaj skrajne posuro-velosti v naši kriminalistiki Celje, 16. decembra Otroci požigalci Da bi se maščevali nad nemoralnim življenjem svojega očeta, najmejo končno človeka, ki ga na bestijalen način spravi iz sveta. Umor pride na dan šele po sedmem letn vsled pooovnesa bestijalne-ga umora Lah-ko se reče. da so sedeli danes na zatožni klopi celjske porote pravi irrodki človeške družbe. Dvakratnega umora je bil možen 29!etni Josip Podgoršek, samski tesar, hudodelstva naročenega umora Josip Hudina, Neža Hudina por. Jagodič in Anton Hudina, vsi Iz Brezovice pri Bizeljskem. nadalje hudodelstva naročenega umora Al. Bt-nkc, čevljarjeva vdova iz Brezovice, hudodelstva požiga pa še posebej Anton Hudina in Ana Žgalin iz Brezovice. Prvi umor, katerega je obtožen Josip Podgoršek in katerega so glasom obtožnice naročili njegovi soobtoženci. se je izvršil pred sedmimi leti dne 10. novembra 1919. V temni noči so čuli sosedje v Bresini dva strc'3 iz samokresa, drugi dan pa našli ob cesti v vasi umorjenega posestnika Antona Hudino, ki je bil takrat 5? let star. Pri raz-teleseniu se je ugotovilo, da je dobil umorjeni najprej dva strela, enega v hrbet ia enega skozi stegno, nato pa še spredaj na prsih in na trebuhu 21 na hrbtu pa 5 ubod-ain. Čeprav so vaščani večkrat s prstom kazal! za morilci, ki so živeli pod streho umorjenega očeta, se je posrečilo izslediti zločince šele po preteku celih 7 let. Dne 31 avgusta je dobilo okrajno sodišče v Brežicah anonimno ovadbo, da je izvršil umor Josip Podgoršek iz Brezovice in da je vse to dobro znano v domačem krajn. le da se nihče ne upa morilca izdati Obdolženi Josip Podgoršek je krivdo na tem umoru dolgo talil. Prizna' je šele po cbremeniluih navedbah Josipa Zidaniča. od katerega je do-bii samokres, ter Josipa in Antona Hudino Priznal je, da sta ga dva meseca poprej Josip in Neža Hudina, pa tud' Anton Hudiča neprestano nagovarjala, naj bi njihovega očeta umoril, ker se vedno peča z ženska mi ter s tem zapravlja svoje premoženje Kot nagrado mu je bilo obljubljenih 1000 kron. Izpovedal pa le tudi. da je Josip Hu-dma, preoblečen v staro vojaško obleko, ponovno stregei očetu po življenju. Ko je šel kritičnega večera obdolženj Podgoršek okrog 20. ure mimo hiše Ane Pečnik proti domu, je zagledal blizu njenega vrta Antona Hudino st., katerega je zaradi zanesljivosti v temi najprej poklical po imenu. Ko ga je nato v razdalji dveh korakov točno spoznal, je ustrelil dvakrat zaporedoma za njim Nato pa je iz samokresa padlo pero. vs'ed česar v tretjič ni mogel več sprožiti. Anton Hudina se je medteim zgrudil na tla. Obdolženec je segel takoj v žep ln s svojim precej dolgim nožem tako dolgo zabadal Antona Hudino, dokler ta ni izdihnil. Obtoženi Josip Hudina trdi v svojem zagovoru, da so Imeli njegovi starši Anton in Terezija Hudina srednje veliko posestvo, njun zakon pa zaradi očeta ni bil srečen, ker se je pečal z drugimi ženskami ter zapravljal premoženje Otroci so morali zaporedoma zapustit' svojo domačijo. Tako je zahajal oče dolgo časa k neki Tereziji Iljaš dokler ni ' 1917 njena hiša pogorela. Pozneje si ie izbral vdovo Ano Pečnik. Tudi tej je 1. 1919 pogorela hiša, a Hudina st ji je dal postaviti novo hišo. To zapravljanje denarja je otroke hudo jezilo. Brat Anton Hudina je ob neki priliki naravnost rekel, da oče ni drugega vreden, kakor da bi ga ubil. Obdolženec se je nekoč v navzočnosti brata Antona Hudine razgovarjal z Josipom Podgorškom o svojih starših, nakar je Podgoršek pripomnil, da bi aa takega očeta ubil. Brat Anton Hudina mu je baje kmalu nato naročil, naj vpraša Josipa Podgorška. aH bi bil pripravljen usmrtiti očeta. Podgoršek je takoj privolil z besedami: sKai to meni, za 500 K ga ubijem, ua Italijanskem sem jih mnogo, pa bom še tega..« Pogovor se je vršil tri tedne pred očetovim umorom Po umoru je obdolženi Josip Hudina vprašal Podgorška, ali je osebno usmrtil očeta, uakar mu je ta izjavil dobesedno: »Sem ga, samo molči, drugače bora s teboj ravno tako napravil.« O kaki nagradi se ne ve ničesar povedati. Obtožena Neža Hudina por. Jagodič krivdo taji ter trdi. da se hoče brat Anton Hudina nad nje le maščevat*. ker ga je tožila zaradi očetove dedščine Obdolženko pa obremenjujejo ne le Anton Hudina. temveč tudi Josip Hudina ki Josip Podgoršek Ta ji je tekom pre'skave zabrusil v obraz: »Ti si nama. namreč meni in bratu Josipu, nosila v hlev kruha, ko sva tam zakrita radi mraza čakala'na tvojega očeta. Tedaj je bil lože preoblečen v vojaško obleko iu ie imel pri sebi bajonet, ti si pa naju vprašala ali smo že bili z očetom skupaj.« Obtoženi Anton Hudina je bil s sodbo okrožnega sodišča v Celju 1. 1919 obsojen zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, ker jc ranil svojega očeta z nožem. Nato se je za nekaj časa odstranil z doma. Ko je nato poleti prišel nekoč na Bizeljsko, mu je sestra Neža potorla. da z očetom ni mogoče več izhajati. Takrat je slučajno prišel mimo Josip Podgoršek, ki ga je naravnost vprašala, ali bi on hotel očeta »končati«. Podgoršek je izjavil, da se to lahko stori, obdolženec pa da je baje dejal, naj napravita, kar hoč»ta Dokazano ie da ie kmalu po umoru izgini' materi obtoženih otrok tOOO-kronski bankovec in je prav verjetno da It od tega dobil .Podgoršek za svoj bestijalni zločin dogovorjeno nagrado 7 umorom, ki ga ie izvršil Podgoršek nad Antonom Hudino. na je prišlo tudi na dan. kdo je bil pravzaprav povzročitelj 3 požarov I. 1917 in 1919 Ponoči 7 6. 1917 je pogorela hiša Mart;nu in Barbari Kovačlč, v kateri sta stanovala kot najermrika Franc irn Terezija Iljaš Terezija Iljaš le imela »akrat ljubavno razmerie z Antonom Hudino st,. vsled česar Je Anton Hudina v jezi zapalil hišo. v kateri je stanovala Iljaš in bj ga pri tem bil oče skoro zasačil Tekom preiskave je tudi Ana Žgalin odkrito priznala da je ponoči 21. 6. 1919 zažgala Ani Pečnik hiš.-, 'n sicer zaradi tega ker sta jo k temu zločinu zapeljala Anton in Neža Hudina. da bi se maščevala ua Ani Pesnikovi, s katero je oče živel in jo tudi večkrat povabil v svoj vinograd Ta skrbno zasnovani umor je ostal ceSh 7 let prikrit kljub .emu, da so si obtoženi ponovno ined seboj očitali sokrivdo na umoru. Nihče se ni upal zadevo naznaniti, ker je Podgoršek na skrajno slabem glasu, podvržen tatvini in sploh človek, ki se ničesar ne ustraši To ie dokazal s ponovnim umorom, katerega je istočasno obtožen in ki ga najbolj obremenjuje tudi kot krivca v prvem slučaju. Ponoči dne 24. septembra 1936 je bil umorjen čevljarski mojster Mihael Benko iz Brezovice ter iz okrajne ceste zavlečen v koruzno polje. Sodni zdravniki so ugotovili na njem 24 poškodb, ki so bile prizadejane z malo sekiro Orožniki so že drugi dan aretirali Josipa Podgorška in umorjenčevo ženo Alojzijo Benko. s katero je imel Podgoršek ljubavno razmerje in vsled česar je vladalo med zakoncema Benko zelo napeto razmerje. Čeprav so se ku-pičili tekom preiskave dokazi za dokazom, oba svoj zločin trdovratno tajita Ugotovilo se je, da se je odpeljal Miha Benko v petek 24. 9. okrog 5. popoldne s svojim kolesom v Spodnjo Sušico, kjer je ime! pri raznih strankah opraviti. Ponoči se je vračal peš doVnov. kolo pa je vodil poleg sebe. Neka priča je slišala ob en četrt ua 3. zvečer v daljavi 400 korakov obupen klic ter je takoj s'utila. da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Istega večera v mraku je prišla Alojzija Benko k Neži in Mariji Pin-tarič z vabilom, da gresta skupaj k nekemu sosedu kožuhat. kamor bo pozneje pri-štbl tudi njen mož M'ha Benko Podgoršek je bi; ves popoldan prej umorom pri Ben-kovih. zvečer p?, ko 5e ;e Alojzija Benko že nahajata pn k^žuhaiju ie naenkrat vstopil Alojzija B-jriko ie bila prej povsem mirna kornai pa se je Podgoršek prikazal se ie začela tresti po vsem života m se je nato opetovauo izrazila, da se boji, da Je nekdf njenega wža ubii Napram nekaterim pričam, ki so j<- vprašale zakaj izraža to bojazen, ie trd:!a, d? 'ma Miha Benko sovražnike, da ie gotove ubit in da mora ležati v kaki koruzi Strah ki se je lotil Alojzije Benko se da izvajati iz tega, da K je najbrž Podgoršek namignil, da le dogovorjeni zločin že izvršil Še bolj značil-uo je postopanje obtoženega Josipa Podgorška. Priča Franc Beaiko, brat umorjenega čevljarja, izpoveduje, da ga je okrog polnoči zbudila svakinja Alojzija Benko in ga začela siliti, iiaj bi šel pomagat iskat Miška Benka, češ da se mu Je gotovo nekaj pripetilo. Brat ji je rekel, naj počaka, saj se bo itak pravočasno vrnil Kljub temu mu je naročila, naj gre po Josipa Podgorška ter naj ž njim išče moža Ko sta pozneje prišla s Podgorškom skupaj, je obdolženec sili! vanj, da ga morata iti iskat Medtem, ko ga je Franc Benko iskal ob cesti, je Podgoršek neprestano silil v oddaljeno koruzo, češ da ga bosta tam gotovn našla Ko sta že preiskala precejšnji teren ter dospela v bližino mesta, kjer je leža! umorjeni Benko. je krenil obdolženec naravnost v smeri proti oni koruz' ter ga jt- po kratkem času takoj tudi iztaknil Priča Franc Benko izključuje, da bi ga moge1 sicer take hitro najti. Tekom sodne razprave se je tudi pokazalo, da je bil najbrže umorjeni Benko tisti, ki je napravil anotiimno ovadbo o prvem Podgorškovem umoru na okrajno sodišče v Brežicah Ta korak je moral poplačati s svojim življenjem Porotnemu senatu predseduje v. d. sv dr. Premschak, votanta sta Sj. Tiller in okrajni sodnik Konipara Obtožnico zastopa drž. pravdnik dr Rus Zagovarjajo pa Podgorška in Ano Žgalin dr Orožen. Josipa Hudino dr Rakun Antona Hudino dr Božič. Nežo Hudino, poročeno Jagodič dr Ogrizek in Alojzija Benko dr Kalan Razprava je trajala ves dan ter jo je predsednik ob 20 zaključil. Jutri se ob pol 9 nadaljuje in bodo govorili obtožitelj in zagovorniki Razprava bo trajala najbrže pozno v popoldanske ure. i)o$fsi TRŽIČ. Tukajšnja meščanska šola je zaključila prvo tromesečje v četrtek 2 decembra. Prvi razredi pokazujejo čisto zadovoljive uspehe, medtem ko so učni uspehi v tretjem iu četrtem razredu nezadostni, padla je namreč skoro polovica učencev Da ni uspehov, ni kriv učiteljski zbor, temveč šolska oblast, ki tti pravočasno poslala za one, ki sc odšli na študijske dopuste, nadomestnikov tako, da je bila šola skoro dva meseca brez štirih učnih moči. Kje je vzrok, da ui mogoče v pravem času poslati namestnikov, je seveda vprašanje, ki ga bo treba v interesu našega šolstva nujno io ugodno rešiti. Ljudje so bili radi nereda v tem pogledu v velik nejevolji in so gro-ziH, da vzamejo deco i-z šole in jo dajo drugam. Sedaj je vse v redu in bo treba pač hiteti, da se zamuda nadomesti Nove učne moči bodo imele torej posla čez glavo, da popravijo, kar se popraviti da — Podružnica sadjarskega in vrtnar društva za Tržič m okolico ima v nedeljo, dne 19 decembra svoj redni letni občni zbor v šoli v Ko-vorju. Začetek občnega zbora je ob devetih. Na dnevnem redu so letna poročila odbornikov ter strokovno predavanje o splošnem sadjarstvu Od centrale pride najbrže g. predsednik svetnik Rohrman sam. Vsi, ki se za sadjarstvo zanimajo, naj se udeleže občnega zbora, nekaj bod-> prav gotovo pridobili. — Novi trffški gostilničarji so. tako vsaj pravijo, s svojim položajem kar zadovoljni Gostilno »V rdečem konju.nu. je prevzela ga Fani Vebovčeva, »Pri Jošku« tržlgki »doforodelniiki«, katerim &o vse do- sedanje klerikalne gostilne preslabe m ki bi bili vendarle radi tudi na trgu, gostilno »pri Jegliču« pa je prevzel Hribarjev Blaže. Kot že rečeno, so vsi zadovoljni, birtje in gostje — Brivec Ziblar preurejujc 'tikal v občinski hiši kier bo napravil moderno brivnico, kakršne menda še Ljubljana nima. Še boljše pa bo opremi! svoi brvec Godnov v Bidelnovi tiši, kjer bo tudi jako moderno napravljena mesnica Kar se slednjih tiče, se ž njimi Tržič resnično lahko postavi. — Urar Slavko Kompare je zapustil Tržič. kjeT si je baje pridobil docela lepo premoženje, saj i e bil za celo okolico edini urar Tako je prostor za novega na razpolago. Odšel ie v Ajdovščino. — Zima lepo pritiska Jutra so mrzla, drevje pokrito z debelim ivjem. in mladina komaj čaka, kdaj pride še sneg Smučarjev je pa vsako uedeljo dosti, ki hite na Kovce ali na Korošioo, ali pod Storžič, ali na Zelenico. Ker je vrh tega še lovska sezona, je ob nedeljah malo Trščanov doma, če niso na hribih, so pa na lovu, odkoder prineso navadno — opice. SODRAŽ1CA. V nedeljo, dne 12 t m se je vršil pri nas ustanovni občni zbor »Streljačke družine«. Udeležba Je bila nadvse zadovoljiva in sicer do 100 fantov in mož Občni zbor je otvoril g. Stanko Vo-dopivec in pojasnil namen družine. G. ka-petan Bratuž ki je prišel kot delegat iz Ljubljane, je točuo pojasnil korist, ki '<<> imajo mladenči, posebno oni, ki še niso bili vojaki Nadvse krasen je bil govor g. Vrbiča, ki je z vzhičenimi besedami navdušil navzoče za delo v streljački družini. Pojasnil je stališče naših grabežljivih sosedov in njihovo delo v tej smeri Pravila so bila z malimi spremembami soglasno sprejeta ter je takoj pristopilo nad 70 članov. Izvolil se je odbor z g Vodopivcem na čelu, ki bo gotovo kos svojim dolžnostim. Zborovanja so se v večjem številu udeležili tudi naši somišljeniki iz Kočevja kj bodo ponesli ta pokret tudi v našo okolico, da sa strne mo enkrat v mogočnem »Streljačkem okrožju« Streljački Zdravo! ROGATEC Dne 1. decembra je tukajšnji Sokol priredil te'ovadno akademijo v proslavo narodnega praznika »Ujedinjenja« v prostorih hotela Sponi ki so bili napolnjeni do zadnjega koučka Nastopili so člani, članice moška in ženska deca in končno skupina članov in članic Vaje so se izvajale prav čedno pod načelništvom učitelja Srečka Sekirnika Sodeloval je tudi pevski zbor, ki je pod vodstvom učitelja Toneta Stefanciosa zapel nekaj narodnih in umetnih. Še prav posebno pa je pripomogel k sijaj-nosti večera slatinski salonski orkester pod mojstrskim vodstvom g. Bizjaka in vijoliao g. Dežela, sodnika v Šmarju. Društveni pro-svetar je imel daljši nagovor o ujedinjenju in njegovi predzgodovini. Proslave se je udeležilo dosti okoličanov to- in onkraj Sot-le in pa malodane ves trg, ki je s tem dokazal, da oeni resno in vzgojno sokolsko delovanje i. BREŽICE. Dne 6. decembra t. 1. je priredil naš Sokol Miklavžev večer, popoldne za mladino in zvečer za odrasle Pri popoldanski prireditvi je bila velika dvorana Narodnega doma natlačena z občinstvom. Po lepo uspeli mični otroški iigri s petjem je nastopil Miklavž s spremstvom in obdaril preko 120 uaših malčkov Zelo animirano le potekla rud' večerna prireditev in lepa dari'a so povzročila obilo veselja, pa tudi smeha pri obdarovanih Marljivo je sodeloval tudi salonski orkester »Godbenega kluba«, kj se prav lepo razvija. — Vsem, ki so pripomogli k leno uspeli prireditvi, uaša iskrena zahvala. — Sokol priredi tudi letos svoj običajni »Silvestrov večer« z zelo pestrim sporedom, na katerega vabimo že danes vse one, ki žele ta večer prijetno preživeti v krogu svojih prijateljev in znancev in vstopit; dobre volje v novo leto 1927 LJUIOMER. Naš Sokol se prav pridno giblje Dne I decembra le priredil proslavo ujedinjenja. ki je privabila lepo število občinstva v dvorano Ko je salonski orkester odigral »Bože pravde«, je br. starosta orisal pomen ujedinjenja ter delo Sokolstva za to idejo Nato je sledila zaobljuba Šte- vilnih novih članov in članic. Šestnajstoii-ca telovadcev in teiovadk je izvajala že znane krasne vaje Zelo efekten je bil nastop sedmih članic v simbolični »Jubilar ki«. Konec je tvorila lepa skupina vseb dru štvenih odsekov V odmorih in med nasto pi je sviTal društveni orkester — Dne 5 decembra ie prispe. Miklavž najprej za de co, zvečer pa za odrasle Po oficijelnem go voru in obdarovanju se je razvila živahna, neprisiljena zabava. — Dramatski odsek pripravlja za 19. t. ni. »Charieyevo teto« Silvestrov večer pa obeta obilo zabave in veselja. anos FRANC KOCER v. uradnik drž žel LEOPOLDINA KOČtR vd. Koder §00. e Stal ca poročena □ „ g Studenci pri Mariboru, decembra 1926. O Zastopniki zanesljivi, gospodje ali dame, ki so spretni za obisk privatnih odjemalcev se iš&ejo Vprašajte v kavami Emona pn blagajni med 2. in 6 u>o. 12776 NAZNANILO! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da bom jutri, dne 18. t, m. otvoril MESNICO NA SELU, poleg žrebčarne. Postregel bom vedno z dobrim blagom po najnižiih cenah. Franjo Keber mL Fronže zo omette v vseh Barvah se izdelujejo TONI J A G E R, Ljubljana. Dvorni -rti štev i Prostovoljna javna dražba dobro ohranjene sobne oprave (spalnice) ter zaves, postelme opreme, obleke, perla, porcelana m raznih drug'h pred me»ov se bo višila dne 20. in 21 decembra ob 9. dop. Karlovska cesta 18. Iščem 12712 zastopnika z zalogo v Ljubljani, Celju in Mariboru za prodajo pražene turške kave. Prednost imaio gospodje, ki posedujejo lokal ter morejo položiti v go'ovem kavči io od 3.000 Din do 5.000 D n. Pismene ponudbe z referencami na Poštanski pretinac 377. Sarajevo. Vsaka dama ki ljubi lepo opremljeno stanovanje dobi najlepSe in najcenejše zavese. store, pokri-vare prte n prtiče v specijalm irgovmi za čipke no PolM cesti 11 Dimitrij Lapaine. U. Dobro vpeljana veletrgovina žita išče družabnika s kaptjalom. Ponudbe pod .500.000" na oglasni oddelek ,.Jutra" 12 '67 r 1 ■ I ■ I ■ I ■ I Lsri V Avstriji živeči rojaki! 4 besede n igrajo srečno! Naročite torej Se danes v zaprtem pismu za božično žrebanje, ane 28. in 30. decembra, pii ALBERT BAUER, WIEH Itf. Favuritenstrasse 4./G. Vsako naročilo se izvrši takoj. Plačilo po pre jemu naročenih srečk. 2 eno samo srečko z?denete v srečnem slučaju 750000 šilingov luO.OOO srečk, W 000 dob.tkov v znesku 10,640.000 šilingov. ; Cene srečkam: I cela S 32-Din280 s polovica : S 16 - Din 140 ■i četrtinka $ S 8-Din 70 ! osminka I S 4- I ■ I ■ I ■ I ■ I -Din Koncipijent s substitucijsko pravico išče mesta. Nastop 18 teoruarja Ponudbe naj se blagovolilo poslati na oglasni oddelek ,Jutra* pod: Dr. I. -* R MARIBORČANI! Praktična 12729a božčna darila _ si nabavite v manutaktum uguviui Franjo Majer. Marbor. G evni trg 9 Velika razprodaja! galanterijskega in modnega blaga lepa darla za Božič in Novo leto 12696 IGO BALOH, Maribor, Gosnoska ul. 15. Ift^lD lip \ IVI špecuain* trgovina JUCJsr i^lv/in božičnih okraskov Ljubljana, Mestni trg 11. Papu svilen, taletin, zuii m aiebrm, sJuet>eč> m erep. Clat* u srebrna penca Žica ea rože. iica ta obešanje okraskov Briljantn:-vrvica, svečke držite za svečke, čudežnt svečke Prtički ta v koi res erasm in poceni, 2o w*orcev in veličin Obraici iKnppenbildei i rojstva (štahce;, ameta. unkic Stvce okraski od amete te> Rlasnifenvs rir >fi! Hn»k> m stika td td Sprejme se TRGOVSKI POTNIK za Slovetuto, marljiv Ln soliden, z dobrimi nripo-ročili. od ugledne ivrdkt za prvovrsten stoveč oredmet. Dobri dohodki. Potovanje z auiom. — Ponudbe z opisom doseda/. delov, pod .Zmožen' na oglasni oddelek „Jutra". v LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov rseti kakovosti, f cel b vagon b po originalnih cenah premogovnikov u domačo nporabo kakor tadi zi industrijska padjetja io razpetava aa debelo inozemski premog in koks vsake mte in vsikega izvora tet pripo ra£a posebno prvovrttal Češkoslovaški to angleški koks za Uvarne ia donate uporabo. kovaški premog, trni premog ib bnkete Naslove za Miklošičeva cesta itn. 15/1. M. Zevaco 33 Papežinja Favsta Roman »Kajetan,« mu je velel, »odpravi se neutegoma. Zunaj Pariza prečitaj z vso pažnjo ta navodila; ko si jih vtisneš v spomin, jih uniči...-.< »Kam pojdetn. Vaša Svetost?« je vprašal kardinal. K edinemu, ki je zmožen rešiti Cerkev in obnoviti v Franciji kraljevsko oblast...« »Kdo je ta edini, sveti Oče?...-; Sikst V. jc strmo pogledal kardinala ter odgovoril: »Ta edini je hugenot. Ime mu je Henrik Burbonski, navarski kralj... in kmalu tudi kralj francoski... Idi, Kajetan!...-« XV. Saizuma. Tri dni Sta vitez de Pardaiilan in Karel Angoulemski iztikala po Parizu, da bi našla kako sled o cigančici. Bilo je zaman. Še Pipeau, ki ga je vitez spet privel od »Vedeževalke«, jc to pot sramotno odrekel. »Vse je izgubljeno,« je rekel Karel s solzami v očeh. »Nikoli več je ne bom našel.« »Zakai?« se je nasmehnil Pardaiilan. »Ženska se vselej spet najde, verjemite mi.« »Ne norčujte se, Pardaiilan!« je vzkliknil mladi mož, »Ali ne vidite mojega obupa?« In res se mu ie poznalo, da bi se najrajši razjokal. Vitez ga je pogledal z bratskim sočutjem. In vzdilinil je, kakor da se 'mu samemu toži po srečnih mladostnih dneh, ko jc bil še zmožen plakati zaradi izgubljene devojke. »Siromak!« je dejal. »Nu, nikar tako ne tugujte. Edino, kar je na svetu nepopravljivega, je smrt. Vse ostalo je moči urediti. Da, če bi bila Violetta mrtva, bi razumel vaš obup. A tako ...« »Kdo ve, ali ni res mrtva!« je zamolklo vzkliknil Karel. »Morda jo je doletelo še kaj hujšega. Ce ie v oblasti tega človeka...« »Naj bo zastran mene tudi to! Ženska, ki ljubi, je zmožna vsa-katere zvijače in vsakaterega junaštva, da se ohrani za svojega izvoljenca. Ako vas Violetta ljubi, bodite uverjeni, da se kmalu spet vidita.. .« Še dolgo mu je prigovarjal s takimi besedami. Tisti, kdor bi ga bil poznal samo iz bojne vihre, bi bil gotovo strmel, odkod jemlje srditi junak toliko mehke tolažbe za nesrečno mladeniško srce. Karel, ki so ga napori dolgega in jalovega iskanja utrudili, se je bil vrgel v naslanjač. Njegove oči so se po malem zaprle. Znočilo se je. Pardaiilan ie tiho zaprl okno in še enkrat sočutno pogledal tovariša; nato je pomislil nase. »In jaz?« je zamrmral. »Kdo bo tolažil mene?.,. Hvala Bogu, da ne potrebujem tolažbe!« Tako misleč je po prstih odšel iz sobe. Na levi strani dvorca v Progarski ulici je bilo majhno dvorišče s hlevom, kjer sta konja viteza de Pardaillana in vojvode Angou-lemskega složno mulila svoje težko prisluženo sei.o. Gredoč po tem dvorišču, je vitez zagledal pri vratih konjarne dva moža, ki sta sedela na kupu slame in sta se otožno razgovarjala. Bila sta Picouic in Croasse. Ko sta uzrla žrtev, ki bi jo bila morala umoriti, sta jad-rno skočila na noge. Pardaiilan jima je bil takrat res ponudil prenočišče: a v teku naslednjih dni ju je zdavnaj pozabil, meneč, da sta se preselila v kako drugo zavetje. »Kaj vraga pa delata tu?« je vprašal. »Sveži zrak uživava, kakor vidi vaša Svetlost,« je odgovoril Picouic. »Vidim, vidim. A zakaj baš tukaj in ne drugod? ...« Picouic in Croasse sta se bolestno zavzela. »Ali je mar vaša Svetlost izvolila pozabiti, da naiu je povabila s seboj na počitek?« je vprašal £roasse, kriveč svoj dolgi hrbet. Pardaiilan se je zagrohotal. »In ta počitek naj traja na. vekomaj? Prebito trudna morata bitik »Vaša Visokost iiaj nama verjame, da sva imela pri Belgoderu peklensko delo!« je vzkliknil Picouic. »Pri Belgoderu?« se je zdrznil Pardaiilan. »Pri glumaču, ki je stanoval v Tkalski ulici, v gostilni pri ,Dobri nadi'?« -Pri njem, pri njem!... Oni dan sva se bila okoristila z njegovo odsotnostjo in sva se spustila na potep. Toda, po pravici povem, vzlic vsemu se nama je že tožilo po njegovi prašičji hrani, ko naju je sreča privela mimo .Vedeževalke'... Ce mi vaša Svetlost dovoli,« je nadaljeval Picouic, »bi pri tej priliki obrazložil misel, ki me ie obšla v gostoljubnem hlevu vaše Svetlosti...« »Govori!« je velel Pardaiilan. »Gospodarja iščeva, vaša Svetlost, gospodarja, ki naju ne bi tepel od zore do mraka, ali pa naju vsaj po batinah ne bi hranil s kamenjem. Želela bi si gospoda, ki bi umel ceniti najin pogum.. »To pa, to!... Vsa čast vajinemu pogumu!...« »Najino razboritost, najino spretnost in vse druge dobre lastnosti, ki se v najinem dosedanjem položaju niso utegnili razviti... Zakaj ne bi bili vi ta gospodar?...« »Povejta mi,« je vprašal Pardaiilan. ki ie premišljal sam svojo stvar, »kako je bilo ime dekletu, ki ie živela pri Belgoderu?...« »Vaša Svetlost misli pevko Violetto?« »Baš njo. Ali se vama sluti, kaj bi utegnilo biti ciganu do nje, da io je imel pri sebi? .. .<; »Nisva je poznala bliže. Ko naju ie Bclgoder pred petimi leti najel, obljubljaje nama kneževsko življenje, potovanja v kočiji, lahko delo in gospodsko hrano, sta Violetta in Saizuma že živeli pri njem.« »Saizuma?« je \-prašal Pardaiilan. »Da, vedeževalka... Blazna ie.« Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par8 Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. NajmanJSi znesek Din 19'-% Tovarniško množinsko blago ne more biti tako trpežno ===== kakor ročno delo! — „DOKOu čevlji so zajamčeno ročnega izdelka. Zato so najtrpežnejši, najlepše oblike in poleg tega tudi cenejši, kakor tovarniška' obutev.' Kupujte zato k praznikom sa darila ie „H0k0" ©tmta¥ v Prešernovi ul. 9, dvorišče Qgjejte si izložbo v veži in obutev v trgovini. Ivan Čaraian. Ondulacija, vodna, ondulacija, striženje, barvanje las, •nanikura, najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu «KELŠL\'». Kopitarjeva ulica l. Galoše popravlja a r n a vuikanizaciia P. Škafar. Ljubljana. Rimska cesta 11. 270 f* T. RABIČ i Ljubljana OKSK&. Fina šivilja ta obleke in nlašre bodi f-iv.ir na dom. Ponuiibe po5> na oglasni n.i-delek * Jutra • 36965 dobe Učenko trgovino z električnimi predmeti sprejmem takoj. rVnaudbe na oglas. oddelek «Jutra> pod «UČenka 15*. 368S8 Lep postranski zaslužek nudi resnim in poštenim državnim vpokojeucem in rudi drugim s prodajo do-.mačih državnih srečk na obroke. Reflektanti za tako zastopstvo naj pošljejo pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro «Domau ljubljanski zavod*. 36877 Strojnega delavca k f resnem stroju, sprejme Matija Perko. mizar, tvornica, Šiška - Ljubljana, Celovška cesta 12. 36800 Pletiljo dobro iztirjeno v vseh delih, iščem 7a takoj. IIrana in stanovanje v hiši, plača ]»o dogovoru. Ponudbe pod •Nujno 68 > na oglasni oddelek «Jutra*. 36568 Plačilno natakarico popolnoma veščo — boljšo moč takoj sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek . 36916 Šofer ključavničar. . razume tudi sirugarska dela. aeoženjen, išče službe z nastopom takoj ali pozneje. Ponudbe na naslov: Tarman, Mojstrana, pri kolodvoru 98. Gorenjsko 30937 Vpokoienec 45 let star. išče v svrho ženitve gospodično ali vdovo brez otrok, od 35—40 let staro. Poleg pokojnine ima tudi majhno premoženje. — Ponudbe na ojrlas. oddelek cJutra* pod «Vpokojenee». 36979 Kot potnici oziroma zastopnici pri kakem večjem podjetju želita nastopiti 2 gospodični, kavcije zmožni. Cenj. ponudbe na podružnico cJutra-* v Mariboru pod cPotnici 2 — kavcija*. 36579 Radiomehanik elektrotehnik, dobro izvež-bau v gradnji aparatov vseh sistemov, popravi! iD drugih v to stroko s padajočih del, tudi predvajanja aparatov pri strankah, išče primerno mesto — Cenjene dopise pod šifro clladiome-hanik* na oglasni oddelek cJutra*. 36661 Inštruiram vse srednješolske predmete. Gotov uspeh! Ponudbe pod oFilozof-matematik* na ojrl. oddelek cJutra*. 36900 Železno peč veliko in srednje veliko, prod a Sever & Komp. v Ljubljani, Gosposvetska c. Št. 5. 36883 Oglejte si baržunaste iu filcaste klobuke od 80 Din naprej — samo v modnem ?alonu Stueldy-Maške, Židovska ul. št. 3. 36787 «Ford» avto v brezhibnem stanju, še dobro ohranjeu, ugodno proda Golob & Ko., Vič. 36837 Polenovka namočena, se dobi vsak petek pri I. Bužzolini, najstarejši delikatesni trgovini v Stritar-Liugarjevi ulici. 156870 Zastonj skoraj prodam dobro ohranjen Puch avto, mod. 7. — Naslov v oglasnem oddelku . 369.93 Zlata damska ura in ziati uhani z diamanti poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36912 Vreče jutaste, stalno prodaja in kupuje Podbevšek, Ljubljana., Vošnjakova 4. 36945 Kožuh za noge buteljske steklenice in ročke za mast ali slično, prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36975 Umivalna miza pločevinasta, nova, za umivanje kozarcev, naprodaj v Tavčarjevi ulici 4. 36954 Steklena omara velika, za gostilno, v dobrem stanju, po nizki ceni naprodaj. Na ogled pri slikarju Rožiču. Vegova ul. S. 36955 «Ford» avto v dobrem stanju in dobro rabljiv, z osebno in prtljažno karoserijo, prodam * za 12.000 Din. Naslov v gostilni K m e t, Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. 36971 Auto znamka «Lambda*. tovarne »Lancia* Torino, je naprodaj. — Luksuzno opremljen, odprti voz, v najboljšem stanju, malo rablzen. Brzina. 120 km na uro. Natančni podatki pri oglasnem oddelku cJutra*. 36915 Železen štedilnik na 2 pečici in s kotlom za vodo, ugodno prodam v Todmatu 15/1. 15694-1 Pečni zaslanjač (Ofenschirm) tropredelni, popolnoma nov, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 06978 Zlatnike kupujem in plačam dobro F Cnden — Ljubljana. Prešernova 1 238 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na o s; las. oddelek cJutra* pod cStroj 13>. 36913 Brusnega lesa kupim vsako količino, proti takojšnjemu plačilu. Cenj. ponudbe z navedbo cene, količine in dobavnega roka na oglasni oddelek cJutra* pod c Brusni les*. 36801 Polnojaremnik (Vollgatter) Še v dobrem stanju, 50—60 cm razpet ine, kupim. Pismene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cVollgatter*. 36895 Staro železo in stare kovine kupuje Franc Stupica, trgovina z železarno in poljedelskimi stroji v Ljubljani, Gosposvetska. cesta št. 1. 36985 3 svetli lokali primerni za špecerijo, pisarne. brivca, krojača itd., oddaljeni 15 minut od g K pošte, ob Dunajski cesti, se oddajo. Predpogoj preureditev lokalov z malenkostnimi stroški. Ponudbe pod c3 lokali* na oglasni oddelek cJutra*. 36890 Lokal v Kranju primeren za trgovino, iščem* po možnosti v sredini mesta, Ponudbe pod c Kranj-« na oglasni oddelek cJutra*. 36806-a Pisarniški lokal " bližini glavnega kolodvora oddam. Naslov v oglas, oddelku « Jutra*. 36953 Mlin in žago na vodu i pogon, dam v najem sposobnemu strokovnjaku z majhno rodbino. Zaslužek dober, obstoj zagotovljen. Potrebna jamcevl-na 15.000 Diu. Vprašanja ali osebni ogled pri Brača pl. Doiaujski, pošta Sv. Jana. železn. postaja Jaštre-barsko, Hrvatska. 36799 Mlekarna novo zidana, z najmodernejšimi stroji opremljena, v prav dobrem teku, v najugodnejšem kraju v bližini Zagreba, kjer se mora 3000 1 mleka dobiti, je iz proste roko naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek cJutra;-. 36797 Trgovino t mešanim blagom vzamem takoj ali pozneje v najem, najraje v Sa vinski ali Ha-loski dolini, pa tudi drugje, samo da. je res prometna točka. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod šfro cBodoČnost 34?. . 36934 Majhno sobo z zajtrkom in elektriko, v sredini Ljubljane, "iščem. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod «Točno 15. december*. ur. Opremljeno sobo išče s 1. januar jeni soliden in miren gospod. Ponudbe z navedbo cene pod cMiren — soliden* na oglasni oddelek cJutra*. 36980 Opremljeno sobo lepo in solnčno, v vili blizu Bleiweisove ceste o <1 d a ra samo boljšemu, solidnemu gospodu z 2. januarjem. --Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 37000 Opremljeno sobo solnčno, z električno razsvetljavo, oddam stroero solidnemu gospodu s 1. januarjem 1927. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 36952 Stanovanje 3—4 sob. nezaščiteno ali v novi hisi iščem. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod šiiro cStanovanje 3». '36951 Stanovanje v stari ali novi hiši, obstoječe iz 2—3 sob in pri-tiklin. iščem v Ljubljani. Ponudbe na Oglas, oddelek cJutra* pod značko «M:r». 36948 Zamenjava Ljubljana-Maribor Trisobno, krasno, udobno stanovanje z nizko najemnino, v centru Maribora. •' zamenjam z enakim aii 2-, sobnim, lepim stanovanjem j v centru Ljubljane. Selitev : takoj ali pozneje. Ponudbe j pod 'Ugodna zamena* na oglasni oddelek cJutra*. 36928 Sobico čedno opremljeno, oddam takoj solidni gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36927 Stanovanje Kdo bi dal žeelzničarju stanovanje s sobo in kuhinjo ali veliko sobo s štedilnikom — za primerno ceno? Plačam najemnino za pol leta naprej ali tudi več, event. grem za hišnika. _ Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36943 I Opremljeno sobo lepo. v sredini mesta, z ! elektriko, oddam s 1. januarjem v najem, eventueino s souporabo kopal mre. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*. 36974 OSpO m 3 m m s a Kerry Liedtke KafbotjSa burka te sesšfe! Najboljša burka te sezi;e i Predstave danes ob: 3., '/2 5., 6., V: 8. 9. Jutri v saboios Monumentalno, razkošno opremljeno, veliča5tno filmsko delo ......... Pazite na naš jutrišnji oglas! ESitni ^atioas najudobnejši kino v Ljubljani. Trg 18-1?, v s v rodaja ravnokar dospelih novosti! Poseben oddelek za gospode Opremljeno sobo v bližini glavne pošte oddam solidni gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36992 Stanovanje (>—10 let prosto, oddam po dogovoru v sredini Kranja. Več pove H. Oiglič. Kranj. Rožna ulica 38. 36935 Opremljeno sobo s posebnim vhodom išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cSt. 22.084». 36956 Elegantno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.-. 36962 Opremljeno sobo lepo. z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, oddam samo boljšemu, solidnemu gospodu v Gledališki ulici štev. 7, pritličje. 369S1 Sobo event. s hrano išče;a dva tehnika s 1. januarjem. — Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cžračno 0». 36970 3 lepe sobe prazne ali opremljene, s posebnim vhodom, tudi za pisarne. v sredini mesta na prometnem kraju takoj oddam. Istotam tudi ugodno naprodaj gramofon (Lufoa) s 40 ploščami. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36977 Sobo če mogoče s hrano, išče solidna gospodična. Ponudbe na: Aleks. Gjnd, Jamski salon, Kongresni trg štev. 6. 36989 Sobo z električno razsvetljavo, oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 36929 Družabnika za dobro idočo trgovino z mešanim blagom, v bližini Ljubljane, iščem. — Osebno sodelovanje ni potrebno. — Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cDobra trgovina VII*. 36902 Kdo b? posodil vestnemu obrtniku 2000 Diu proti garanciji, k: jih potrebuje za izvršitev dela. — Resne ponudbe na oglasni oddelek cJutra* poj št. 80. 36990 Posojilo 1000 Dvignite pismo! 36946 Gospodična L.! Oglaeite se pod šifro cPo-zdrav z vlaka* na oglasni, oddelek cJutra* ali direktno name. 36986 Crn klavir (Stutzflugel) iep in dohro ohranjen, prodajn. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 36917 Klavir dobro ohranjen, ceno prodam. — Naslov v oglar ne m oddelku cJutra*. 36935 Harmonij skoro nov, radi pomanjkanja prostora ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36961 Berde skoro nov. po ugodni ceni. proda Sokolsko društvo-Čiri. 36958 Dober pes, čuvaj lep in velik, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36968 Dva mlada psa sta se izgubila dne 13. decembra. Eden je te m nor j a v prepeličar z odsekanim "repom in belo liso na prsih, drugi j'1 bel istrski brak r rumenimi lisami. Najditelj naj . 56984 Znamke so oajprikladnejše božično darilo Obdarujte Vaše drage z istimi, ter naročite moj uovi cen;k st.. S za L 1927, stane samo 1" Din. — Vsak naročnik, ki pošlje denar naprej, dobi za nagrado 50 različnih bolgarskih znamk Cenik vsebuje okoli 600 držav sveta. Najstarejša trgovina v kraljevini SHS Izidor Steiner, Erod na Savi. 36246 Otroci se sprejmejo v dobro oskrbo Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36972 Izvoz v Francijo podeduje trgovec Slovenc. v Marseille. Ponudbe p c Francija* na oglasni oddelek «Jutra*. 36967 Ureče rabljene, vsakovrstne kva itete ima staino v zalogi ivrdk3 Liudevif SirCj Kranj. Pogubo vsaki družini prinašalo .lalezijivt bolezni Kako se jih ubranite tzvestt iz knjige : Or. Josip Tičar: m Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij .Jutra, Adoll Ribnikar. Za Narod«, tiskamo dd. kot tiskanja Fran Jezcršpk. Za tnserauu del fr odgovor«* Alojzij Novak. Vsi , Ljubljani Cena s poštnino vted Din 19-5C ■ aroCila na knil-larno rtstiovne ia-ii-aare n C