_Izhaja vsak ponedeljek zjutraj _ ^ Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/llt I Posamezna št. 1 Din, mesečno, če ae sprejema list v upravi, naroč- I Uprava: Kopitarjeva ulica št. 6/11 lelejon št. 3487, imerurban 3487 I nina 4 Din, no dom in po pošli dostavljen list S Din. Celoletna naroč- j Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179 Rokopisi se ne vračajo I nina SODin, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inserati po dogovoru I Telejon štev. 2349 Sijajna proslava jugoslovanskega I. decembra Belgrad slavi državni praznik Belgrad, 1. decembra. AA. Prvi december, dozdaj dvanajsti po osvobojenju in zedinjenju, a pomembnejši od vseh prejšnjih, ker je prvi jugoslovanski prvi december, je bil proslavljen v Belgradu na posebno svečan način. V cerkv ah in molilnicah vseh veroizpovedi so se vršile službe božje v prisotnosti civilnih in vojaških dostojanstvenikov ter množice ljudi. Posebno svečana služba božja je bila v Saborni cerkvi. Sveto opravilo je opravil Nj. svetost patrijarh Dimitrije ob asistenci štirih škofov, vseh članov velikega duhovnega sodišča in 12 svečenikov. Že dolgo pred 11 se je cerkev napolnila. Na čelu vernikov je bil predsednik vlade general Peter Živkovič s člani kabineta dr. Koroicem, dr. Švrljugo, Ma-ksimoviiem in Uzunovičem. Razen mnogih visokih funkcijonarjev so bili navzoči tudi vsi člani diplomatskega zbora: francoski poslanik Dard, britski poslanik Prince, belgijski poslanik, odpravnik poslov britskega poslaništva, rumunski in grški poslanik ter vsi vojni atašeji. Službi božji je dalje prisostvovala vsa generaliteta; predsedniki vseh sodišč ter guverner narodne banke Bajloni, predsednik bel-grajske občine inž. Miloš Savčič itd., itd. Točno ob 11 je prispel v cerkev Nj. Vel. kralj v spremstvu Nj. visokosti princa Pavla, dvornega maršala Dimitrijeviča in načelnika generalnega štaba Milovanoviča. Po končani službi božji je pristopil k Nj. Vel. kralju Nj. svetost patrijarh Dimitrije, ki ga je blagoslovil iu mu častital današnji veliki državni praznik, potem pa se je obrnil k vernikom in v kratkem, a v krepkem govoru poudaril veličino današnjega dne in potrebo sloge in ljubezni, da bomo dostojni te slave v svobodi. Svečanost se je zaključila s petjem državne himne. V katoliški cerkvi Belgrad, 1. decembra. A A. V katoliški škofijski cerkvi v Belgradu je služil danes bel-grajski katoliški škof Rodič svečano mašo in Tedeum o priliki proslave državnega praznika osvobojenja in zedinjenja. Maša se je začela ob 9, a Tedeum o pol 10. V imenu Nj. Vel. kralja je prisostvoval maši polkovnik Sarič, dalje papeški nuncij Pelegrinetti s svojim tajnikom Paccinijem, v imenu vlade pa so bili prisotni gg. minister dr. Srskič, minister dr. Frangeš, pomočnik ministra Lujo Pakotič, drž. svetnik Alaupovič in mnogi višji uradniki ter velika množica vernikov. V džamiji Belgrad, 1. dec. AA. V džamiji je bila danes o priliki praznika zedinjenja in osvobojenja svečana dova. V prisotnosti državnih dostojanstvenikov je prečital imam Abulah dovo in potem v jedrnatem govoru poudaril važnost današnjega praznika. Dovi so prisostvovali vsi muslimani, ki bivajo v Belgradu. Imponujoča manifestacija Zagreba Še nikdar ni Zagreb tako mogočno proslavil I. december ho letos Vse mesto v zastavah — Popolna enodnšnost Zagreba Zagreb, 1. dec (Tel. >S1. listu«.) Ves Zagreb se je že snoči odel v državne zastave. Današnji dan je izpolnjen z manifestacijami, ki jih je priredila jugoslovanska akademska mladina. Vse mesto je bilo v znamenju proslave ne samo 1. decembra kot dneva zedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo, temveč še posebno, ker je na novo ustanovljena Jugoslovanska akademska čitalnica v Zagrebu praznovala svoj veliki slovesni dan z razvitjem zastave. Mora se naglasiti, ila teh slovesnosti ni nihče niti najmanj motil, temveč so se od začetka do konca razvijale v najlepšem redu. Letošnja proslava se mnogo razlikuje od lanske. Pravi pečat letošnji proslavi 1. decembra je dala zlasti akademska mladina, ki je prispela i z Belgrada, Ljubljane, Skoplja in Subotice. Ta mladina je skupno z zagrebškimi akademiki dajala slovesnostim smer in vodila razvoj slavnostnih ceremonij. Težko je bilo ločiti službeno proslavo od proslave akademske mladine, kajti obe proslavi sta bili v tesni medsebojni zvezi- Najlepši vtis je napravilo dejstvo, da so bile vse zagrebške hiše brez izjeme okrašene z državnimi zastavami. To je dalo proslavi 1. decembra najlepši znak. V splošnem je bila letošnja proslava mnogo lepša od vseh dosedanjih. Poleg službenih Ob 10 se je zbrala akademska mladina v veliki dvorani zagrebškega Zbora k slovesnemu razvitju svoje zastave. Razen zagrebških akademikov so napolnili dvorano tudi njihovi tovariši iz Belgrada, Ljubljane, Skoplja in Subotice ter številno meščanstvo. Sodelovalo je akademsko pevsko društvo >Mla-dosk iz Zagreba in »Obilič« iz Belgrada. Ob 11 je bila dvorana nabito polna. Na posebnem odru je bil postavljen baldahin za kraljevega zastopnika, generala Matiča. Na proslavo so prispeli rektor zagrebše univerze ter zastopniki belgrajske in ljubljanske univerze. Slednjo je zastopal profesor dr. Kušej. Ob 11.10 je prišel v dvorano osebnosti se je proslave udeležilo mnogo društev in veliko število meščanstva. Glavna slovesnost se jc vršila v katoliški katedrali. Med prvimi, ki so napolnili prostor pred katedralo, je bila častna vojaška četa in vojaška godba. Vojaki so nastopili v polni bojni opremi. Nato je prišel zagrebški župan dr. Srkulj z občinskimi svetovalci, pozneje ban dr. šilovič s podba-nom, za njimi pa predstavniki visokih šol, Jugoslovanske akademije, stola sedmorice, upravnega sodišča, državnega tožilstva, hrvatskega in jugoslovanskega Sokola, Orla, bratov »Hrvatskega zmaja«, tuji konzuli ter aktivni in rezervni častniki in ostali predstavniki oblasti. Ob 9 je prispel pred katedralo armadni general Matic, ki je najprej sprejel raport, nato pa pregledal častno četo. Dostojanstveniki so nato odšli v cerkev, kjer se je pričela služba božja. Po končani proslavi se je častna četa z godbo na čelu podala pred pravoslavno cerkev, kjer se je tudi vršila cerkvena proslava. Ob pol 12 se je vršilo slovesno sprejemanje v baltskih dvorih, kjer so se zglasili predstavniki oblasti, društev in meščanstva ter so čestitali k državnemu prazniku. Med sprejemanjem je koncertirala na trgu vojaška godba- Manifestacija akademske mladine Ustanovitev akademske čitalnice zastopnik Nj. Vel. kralja, general Matic. Ob njegovem prihodu ga je mladina pozdravila z vzkliki na kralja in Jugoslavijo. Predsednik akademske čitalnice Zdolšek je pozdravil generala Matica, poudarjajoč važnost trenutka, ko je po dolgih borbah prišlo do končnega pomirjenja duhov in zmage jugoslovanske ideje. Naglasil je, da je akademska mlndinn navdušena radi modrega čina Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Predsednik izraža zahvalo Nj. Vel. kralju, ki je blagovolil sprejeti akademsko čitalnico pod svojo visoko zaščito. Govornik je končal svoj govor z vzklikom: vživel kralj Aleksander! živela Jugoslavija!«, nakar je akademska mladina spontano manifestirala za kralja in domovino. Nato je povzel besedo armadni general Matic, ki je poudaril, da Nj. Vel. kralj ceni putriotič-no delo akademske čitalnice in je zato sprejel pokroviteljstvo nad njenim delom ter počastil zastavo s svojim imenom. Govornik si šteje v čast, da sme v imenu Nj. Vel. kralja razviti zastavo akademske čitalnice in pritrditi na njo kraljev grb in trak z njegovim imenom. Ob navdušenih manifestacijah akademske mladine je general Matic nato razvil zastavo ter pritrdil na njo grb in Irak s kraljevim imenom. Nato je general Matič zabil na veliko tablo zlat žebelj. Po razvitju zastave je general Matič čestital akademski čitalnici v imenu Nj. Vel. kralja, kateremu je pridružil tudi svoje čestitke. Med drugim je izvajal general Matič: Poživljam Vas, da visoko nosite to zastavo v zvestobi do kralja in domovine. (Vzkliki: >2i-vel kralj! Živela Jugoslavija!«) V tem slovesnem trenutku, ko obhajamo dan našega zedinjenja, vam želim povedati nekaj besed. Jugoslavija je ustvarjena in na vas je, da jo ljubite. Na vas je. dn delate na ufvrščenju jugoslovanske tnisli, ker je to potrebno tudi radi onih, ki pridejo za vami. Tako boste ohranili ono, kar je ustvarjeno s krvjo naših najboljših sinov. Mi vsi zedinjeni bomo vzdržali našo zajednico, toda vsako pleme je preslabotno, da bi moglo kljubovati viharjem. Vsako pleme zase ne hi moglo vztrajati v boju in bi moralo končati pod tujo peto. Prepričan sem, da nihče od iskrenih Srbov, Hrvatov in Slovencev tega ne želi! Vi, dična mladina, pa se morate vzdigniti nad vse. ker vi ste bodočnost. Naj živi Jugoslavija in dična akadem- ska mladina! Govoru generala Matica je mladina odgovorila s ponovnimi spontanimi ova-cijanii Nj. Vel. kralju in domovini. Predsednik Zdolšek je nalo prečital pozdravni hrzojav Nj. Vel. kralju ter predsedniku vlade, generalu Živkovioti, ki ju je mladina sprejela z burnim odobravanjem. Nato je govoril v imenu zagrebške univerze rektor dr. Belobrk, v imenu belgrajske dr. Tjaja, v imenu ljubljanske univerze pa dr. Rado Kušej. Dr. Kušej je med drugim dejal, da ima častno nalogo, da v imenu ljubljanske univerze v dna srca pozdravi tako številno zbrano akademsko mladino. Ta pozdrav naj bo dokaz, da tudi ljubljanska univerza zna ceniti idejo, ki je danes zbrala k proslavi toliko število akademikov. . Vi, mladina, ste dokaz, da je sedaj konec naše materialistične dobe, ker ste izbrali idejo, ki vas vodi k delu za domovino. Prva skrb današnje generacije mora biti ljubezen do sk ujme domovine. Ncsitc to idejo med narod in jo razširite Inko, da bo prodrla v vsako najneznatnejšo vas, naj vam ona daje peroti, da poletite k cilju, ki ste si ga postavili. Vaša zastava naj bo simbol ljubezni iu naj vas vodi od uspeha do uspeha!' Svoj govor je dr. Kušej zaključil / vzklikom: >,laven tus akademiea floreat et teneat frontem!-. Po njegovem govoru je zapela .-Mladost«, nato pa je še govoril vseučiliški profesor dr. šišič o jugoslovanski ideji. Na koncu proslave se je predsednik Zdolšek zahvalil zastopniku Nj- Vel. kralja, mladini in občinstvu ter proslavo obenem zaključil. Nato so je razvil sprevod po mestu, ki ga jo spremljala godba kraljeve garde, ki je nalašč v ta namen prišla v Zagreb. Akademiki so nato odpotovali domov. Proslava dunajskih Jugoslovanov Dunaj, 1 dec. A A. Povodom današnjega narodnega praznika 1. dccembra sc je vršila v rimsko - katoliški in v pravoslavni cerkvi služba božja, kateri jc prisostvoval jugoslov. poslanik na Dunaju dr. Miloje Milojevič z jugoslovansko kolonijo. V poslaništvu je bila opoldne recepcija. Pravoslavna cerkvena občina je priredila svečanost za svoje člane, na kateri je akademski pevski zbor odpel narodno himno. Akademik Miloje Simič pa je pozdravil prisotne v imenu »Slovenskega juga«. Zvečer jc jugoslov. akad. društvo »Sloga« priredilo v prostorih hotela »Kontinental« svečano akademijo s plesom, na kateri so se zbrali člani našega poslaništva in konzulata na Dunaju ter jugoslovanska kolonija na Dunaju. Z akademije jc bila odposlana kralju Aleksandru I. ta-le pozdravna brzojavka: »Na proslavi 1. dccembra smatra jugoslovanska akademska omladina na Dunaju z vso jugoslovansko kolonijo za svojo prvo dolžnost, da tudi pri tej priliki pozdravi svojega viteškega vladarja, Nj. Vel. kralja Aleksandra I. z vzklikom: Naj živi kralj Jugoslavije! Živela velika in silna Jugoslavija!« Mestnemu zastopniku v Zagrebu d r. R i 11 i g u , ki je pred dnevi stavil zgodovinski predlog, naj hrvatska mesta z Zagrebom na čelu odpošljejo h kralju Aleksandru veliko poklonitveno odposlanstvo, pa je bila odposlana ta-le brzojavka: »S proslave 1. decembra pošiljajo jugoslovanski akademiki in ostali Jugoslovani na Dunaju, ki iz neposredne bližine opazujejo razdirajoče delovanje naših sovražnikov, ki bi radi na razbojniški način rušili našo skupno in silno domovino Jugoslavijo, pri čemer jih podpirajo tudi neki naši izdajalci in odpadniki hrvatstva in jugoslovanstva, navdušene pozdrave Vam in Zagrebu Za tem poziva omladina dr Ritliga. naj vztraja na braniku kralja in domovin* Povsodi proslaviti Jugoslovani svoi praznik Pariz, 1. dec. A A. Povodom današnjega državnega praznika je bila v ruski cerkvi v ulici Daru služba božja. Svečanemu cerkvenemu opravilu je prisostvoval poslanik dr. Spa-lajkoviš z osobjem poslaništva, vojaški ataše polkovnik Predič, jugoslovanski oficirji, ki bivajo v Franciji v posebni vojaški misiji, člani naše delegacije v reparacijski komisiji, številni zastopniki jugoslovanske in ruske kole-nije ter ugledni zastopniki diplomatienoga zbora in političnega življenja, ki so znani kot veliki prijatelji Jugoslavije. Ženeva, 1. dec. AA. V proslavo državnega praznika zedinjenja je bila opravljena svečana služba božja v tukajšnji pravoslavni cerkvi. Cerkvene svečanosti se je udeležil jugoslovanski konzul Petrovič z osobjem jugoslovanskega konzulata, odposlanci in uradniki Društva narodov in mednarodnega urada za delo ter jugoslovanski dijaki in jugoslovanska kolonija v Ženevi. Skader, 1. dec. AA. Na tukajšnjem pokopališču, kjer so pokopani jugoslovanski vojaki, ki so padli za zedinjenje Jugoslavije, je bila povodom današnjega državnega praznika spominska svečanost. London, 1. dec. AA. Snoči je bil svečan banket britskih legijonarjev in dohrovoljcev v srbski vojski. Jugoslovanski poslanik Gjorgje Gjurič je imel lep spominki govor, v katerem jo poudarjal, da bi bilo potrebno postaviti zidan in trajen spomenik vsem onim prijateljem Jugoslavije, ki so zanjo umrli. Solun, 1. dec. A A. V prisotnosti jugoslovanskega generalnega konzula je bila danes 1. decembra o priliki proslave zedinjenja in osvobojenja svečana služba božja, ki so ji razen jugoslovanske kolonije prisostvovali ludi mnogi naši prijatelji z zastopniki grških obla-stev na čelu. Podpirajte „Slov. Stražo" Dogodki tedna Proračun dravske banovine. V »Slovencu« je objavil znani slovenski proračunski strokovnjak Vladimir Pušenjak zelo aktualen in zanimiv članek o prvem proračunu dravske banovine. Čeprav je jasno, da novi proračun ne bo čisto takšen, kakor ga je v obrisih nakazal g. Pušenjak, vendar pa bo zelo dobro služil kot podlaga za sestavo prvega banskega proračuna, ker je g. Pušenjak upošteval vse dohodke in izdatke obeh bivših oblasti in županij, a tudi izdatke za vse nove posle, ki jih prevzamejo banovine. Po Pu^enjakovem načrtu bi znašali dohodki banovine 296,803 526 dinarjev in sicer bi dala trošarina 130 milijonov, takse 100 milijonov in oblastne davščine 63,803.526 dinarjev. Vsi izdatki pa bi znašali 283,385.496 dinarjev in so pri tem izdatki za šolstvo v višini 108 in pol milijona vključeni. Proračun podravske banovine bi torej bil za 10 milijonov aktiven, pri čemer ne bi bilo treba zvišati niti enega davka, temveč bi se mogli davki še celo znižati. Upamo, da bo prvi dejanski proračun to veselo sliko v bodočnosti potrdil- V Zagrebu sc je na iniciativo zagrebške zbornice za TO L vršila važna anketa o reformi socialnega zavarovanja. Anketa je poudarila, da je pri nas socialna zakonodaja predraga, da so upravni stroški previsoki in da bi se moglo izvesti starostno zavarovanje in zavarovanje za slučaj onemoglosti le, če bi prispevala država k stroškom vsaj polovico. Zastopnik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev se je v celoti pridružil predlogom poročevalca oziroma zbornice in je zato pričakovati, da bo reforma socialne zakonodaje v kratkem tudi izvedena. Češkoslovaška vladna kriza. §e vedno ni sestavljena nova češkoslovaška vlada. Med strankami je že bil dosežen načeleu sporazum in nekateri listi so tudi že pisali o sestavi nove vlade, bila je dejansko tudi že sestavljena ministrska lista, toda v zadnjem hipu se je vse razbila vsled razdelitve ministrstev. Na zahtevo socialistov je Udržal pristal ua to, da odpadeta od bivše vladne koalicije slovaška ljudska in nemška krščansko socialna stranka, pri razdeljevanju ministrskih sedežev pa ni prišlo do soglasja. Udržal je dal najprej socialnim demokratom samo dva ministrstva, ti pa so zahtevali najmanj troje pomembnih. Udržal je nato ponudil soc. demokratom ministrstvo za Slovaško, ki pa je že odpravljeno in zato soc. demokrati niso sprejeli njegovega predloga. Enako so bili nezadovoljni tudi Nemci, ki bi «edaj dobili manj. kakor so preje že imeli. Danes v poneedeljek se pogajanja obnove in ker so republikanci že precej odnehali, je upati, da pride do sporazuma in do sestave koncentracijske vlade, ki je edino možna kombinacija. Govori pa se tudi o uradniški vladi, če bi se ponesrečila koncentracijska vlada. Pomorska rnzorožitvena konferenca se sestane v januarju. Največje težave dela vprašanje razmerja sil v Sredozemskem morju. Pogajanja med Francijo in Italijo so bila brez vsakega uspeha, ker noče priznati Francija Italiji paritete. Italija pa se je revanši-rala s tem, da je predlagala odpravo podmornic, proti čemur je Francija odločno. Radi tega nesoglasja med Francijo in Italijo bo pomorska razorožitvena konferenca morala najbrže izločiti iz svojega dnevnega reda vprašanje razmerja v Sredozemskem morju. Demisija belgijske vlade. Ministrski predsednik Jaspar je podal demisijo svoje vlade, ki je bila tudi sprejeta. Neposredni povod vladne krize je povzročil boj za flamizacijo gantskega vseučilišča. Globlji vzrok pa je v boju Flamcev za njih popolno avtonomijo, za katero so tudi že mnogi katoliški Valonci. Poraz Hugenberga. Vodja nemških desničarjev, časopisni kralj Hugenberg je doživel v nemškem parlamentu silen poraz. Z velikansko večino je nemški parlament odklonil njegov predlog proti Yoimgovemu načrtu Niti njegovi strankarski pristaši niso glasovali za njegov predlog. Posebno temeljito pa je bila odklonjena Hugenbergova zahteva, da naj se postavijo ministri, ki so pristali na Youngov načrt, pred sodišče. Ta težki poraz Ilugenbergov je bil tudi posledica naravnost sijajnega govora novega nemškega zunanjega ministra dr. Cur-tiusa, ki je z vso brezobzirnostjo nastopil proti demagoškim namenom Hugenbergovega predloga- Vsled težkega Hugenbergovega poraza je prišlo v njegovi nacionalni stranki do hudih prepirov in ni izključeno, da pride tudi do razkola. Poraz Kitajcev. Ker so Kitajci zasedli proti dogovoru vzh. kit. železnico, pregnali ruske uradnike in velik del Rusov internirali ln ker niso hoteli izpolniti pogodbe, je ruska vojska pričela z veliko ofenzivo, ki je na vsej črti prodrla. Rusi so zasedli mesto Hajlar, ujeli na tisoče in tisoče Kitajcev in si priborili že prosto pol na Harbin. Kitajci pa so nato sprejeli vse ruske pogoje in zato so Rusi ustavili ofenzivo. Ljubljanski i. december Vsa v zastavah ie proslavila Lftibltana narodni praznik Izredno slovesna proslava v Mariboru Svečano razpoložena je bila včeraj Ljubljana — praznovala je enajsto obletnico uje-dinjenja vseh Jugoslovanov v enotno močno državo. Na predvečer državnega praznika so grmeli z Gradu častni topovski streli. Že v soboto zvečer so skoro z vseh poslopij v mestu vihrale državne zastave. V operi pa se je vršila svečana predstava. V nedeljo ves dan pa ni bilo ne v mestu ln ue v predmestjih najmanjše hišice, s katere ne bi vihrala zastava v proslavo narodnega zedinjenja. V najskrltejših ulicah, da ne govorimo v središču mesta, povsod je vladalo svečano praznično razpoloženje. Tega prazničnega razpoloženja ni kalil najmanj niti dež. ki je nepretrgoma lil ves dan. Ob 10 dopoldne se je vršil v stolni cerkvi slavnostni Te Deum, ki so se ga udeležili najvišji cerkveni, vladni in vojaški dostojanstveniki. Med njimi: ban ing. Dušan Sernee, podban dr. Plrkmaver, diviz. poveljnik general Sava Tripkovic, njegov pomočnik, brigadni general Popovie, mestni župan dr. Puc, ves konzularni zbor, častniški zbor, številni rezervni častniki in zelo mnogo drugih zastopnikov ter občinstva, tako da je bila cerkev nabito polna. hod z vojaško godbo na čelu- Državni praznik so proslavili tudi športniki, ki so priredili uspeli tek zeidnjenja, o katerem poročamo na drugem mestu. Na lep in mogočen način je proslavila Ljubljana prvi december. Akademska proslava Včeraj ob pol dvanajstih dopoldne se je zbrala katoliška akademska mladina v dvorani Akademskega doma, da proslavi ta veliki narodni praznili. Zborovanje je otvoril predsednik Akademske zveze Mirko Polokar, ki je naglasil veliki dan, dan zmage in svobode našega naroda. Nato je podal besedo tov Vtljku Bojev, ki je v slavnostnem govoru očrtal zgodovinski potek 1. decembra 1918, dobo pred nJim in za njim. Jugoslovanska ideja mora druiiti in spajati, mora biti tvorna sila za ustvaritev močne in velike Jugoslavije. Kot verni sinovi velikega Jugoslovana dr. Janeza Ev. Kreka bomo izpolnili svojo dolžnost le takrat, če bomo dobesedno izpolnjevali njegovo Brčno oporoko. H koncu je pozval govornik, da zapojo navzoči Pred cerkvijo je postavila vojaška četa častno j Bože pravde« in »Lepo našo domovino«. — stražo. I Za tem je predsednik zaključil slavnostno zbo- Zvečer ob pol 7 se je vršil po mestu ob- ' rovanje. Sijajen uspeh časnikarskega koncerta Ce katera prireditev v vsem letu uspe. potem gotovo uspe prireditev časnikarjev, ki so si za njo izbrali najprimernejši dan: praznik zedinjenja Delo časnikarjev je že po svojem značaju v službi javnosti, naroda in do- stič, Jug, Pctrovčič, Vončina, Sulc), ki ga, mislim, vodi operni pevec Gostič. Simpatično se je uvedel z Mirkovo »Šumi potok« in Prelovčevo »Bela rdeča je gredica« in skladbi plastično podal. Želeti je kvintetu dolgega movine, z njim se more primerjati le malo- i in napredka polnega življenja. Začetek jc bil kateri stan in časnikarji imajo zato mora- ! prav uspel. lično pravico, da reklamirajo 1. december za svojo prireditev Čast našemu občinstvu, ki to razume in vsako leto na časnikarski prireditvi napolni unionsko dvorano do zadnjega kotička Saj časnikarji zahtevajo le malo zase: vsak dan pripravljajo občinstvu nove ugodnosti, en dan na leto pa s pravico pričakujejo, da občinstvo zadovolji njihovemu pričakovanju. Snoči morejo biti oboji zadovoljni: časnikarji z nadvse sijajnim obiskom občinstva ter občinstvo samo, katero je med prireditvijo spontano in navdušeno izkazovalo svoje zadovoljstvo s krasnim programom. Kar se sicer malokdaj zgodi, pri koncertih pa se šc nikoli ni zgodilo, se jc včeraj: zmanjkalo jc prostora v dvorani In naj izdamo še eno skrivnost blagajnika koncerta, ki je bil med koncertom stalno v strahu: »Kam bodo le ti ljudje šli?« Upravičeno, zakaj prodal jc 200 vstopnic več. kakor jih je bilo povrtno določenih Mnogo pa je moralo občinstva sploh oditi, zakaj v dvorano ni mogel ob začetku koncerta nihče več Dvorana sama je bila okusno okrašena z zelenjem, državno trobojnico ter sliko Nj Vel. kralja. Med odličnimi zastopniki naj navedemo le najvažnejše: ban ing. Dušan Sernec, pomočnik bana, diviz. poveljnik Sava T r i p k o v i č , mestni župan dr. D. Puc, rektor univerze dr. M Dolenec, vsi konzuli, dalje jc bilo prisotne mnogo duhovščine, častnikov, zastopnikov skoraj vseh korporacij in množica občinstva vseh slojev Koncert je otvoril dijaški zbor I. drž. gimnazije pod vodstvom prof. L. Kramol-c a. Pel je himno, Devovo »Koroško narodno« in Hochreiterjev »Praznik ujedinjenja«. Sveži. precej dobro uvežbani glasovi, taktna, realna interpretacija. V sopranskem solu je pomagala op pevka gdč. Ramšakova. Novost je bil »Slovenski kvintet« (gg. Go- »Slave c« je nastopil srečno reformi ran pod vodstvom g. Repovša in pel v mešanem zboru Bajukovo priredbo »Oblaki«, Jerebov »Pelin« in Adamičev težki, barviti, ekspresivni »April«. To društvo je lepo vzcvetelo, ima dober material in precej vaje in precizno dinamiko. Sledil je »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom g. Prelovca in zapel Pavčičevo novejšo vCe rdeče rože ...« in zelo lepo Adamičevo za ženski zbor s klavirjem: Zgodaj vstala«. Prelovec zna svojemu zboru iztisnili zvok in pravi efekt, izrabiti njega zmožnosti do kraja; »Ljubljana« se redko pokaže na ljubljanskih odrih. Tembolj smo je bili snoči veseli, ker je vzorno pela (Brnobič, Na poljani, Dolinarjev Venček narodnih). Prvo občutenjsko pesem je dr. Dolinar zelo lepo izdelal, da je zares prepričujoče učinkovala, Venčku narodnih v zelo apartni priredbi pa je veljal kolosalen aplavz. Vžgal je vse. Končno je še Orkestralno društvo Glasb. M. pod vodstvom profesorja Škerjanca igralo slikajoči in humorni Saint-Saensov »Živalski karneval«, zbor duhovitih domislekov, ki so našli hvaležne poslušalce in lepo zaključili zelo uspeli in animirani koncert. Po koncertu se je razvil živahen zabaven večer s plesom. Časnikarski večer je bil, kakor redno vsako leto, prva prireditev v tej sezoni in tudi za letos pomenja otvoritev vseh družabnih prireditev. Zaključna bilanca: moraličen in vsak drug uspeh snočnje časnikarske prireditve je sijajen. Občinstvo se je na krasen način oddolžilo časnikarjem in za to: hvala vsem! Hvala tudi pevskim društvom in vsem drugim, ki so pripomogli do tako krasno uspele prireditve! Atentat na bivšega albanskega mrn'stra Iz političnih vzrokov izvršen atentat se ponesrečit Atene, 1. dec. (Tel. »Slov. 1.«) Preteklo noč je neznan atentator štirikrat ustrelil iz revolverja na bivšega albanskega pravosodnega ministra Kočo Tasija Kočo je kot begunec živel v Atenah, odkar je prišel v Albaniji na vlado Zogu Ahmed Napad se je izvršil v malo obljudenem delu mesta Kočo je le lahko ranjen in izjavlja, da je prepričan, dn je bil napaden iz političnih razlogov, ker je nasprotnik Zogujevega režima. O osebi napadalca ni mogel povedati ničesar, ker je prehitro zginil v temi. V času napada je spremljal Koča njegov prijatelj Ali Klisura, pristaš škofa Fan Nolija, ki je živel na Dunaju in prišel v Atene šele zadnje dni. Beda v sovjetski Rusiji Od vesel ia so jokal« nemški izšel enci, ho so zagledali bel kruh Riga, 1. dec. (Tel. »Slov. 1.«) V letonsko obmejno postajo Silupc se je pripeljalo 325 nemških izseljencev. Na ruski obmejni postaji so jih zadržali štiri ure in temeljito preiskali. Kljub temu, da so zatrjevali, da so svoj denar pustili pri nemških kolonistih, ki so ostali v Moskvi, so jim ruski obmejni organi razparali čevlje, podlogo od oblek in druga oblačila, češ, da morajo gledati na to, ali nimajo s seboj ameriških dolarjev, katere je prepovedano izvažati iz Rusije. Ko so izseljenci prišli na letonsko ozemlje, so bili tako razburjeni od veselja, da so se nekateri brezumno smejali, ženske pa histerično jokale. Društvo Rdečega križa jim je ponudilo majhno okrepčilo. Ko so izseljenci zagledali bel kruh in sirovo maslo, so vsi od veselja jokali. V nedeljo ponoči pride nadaljnjih 200 kolonistov, v torek pa 500. Naši novi podmornici prihajata Pariz, 1. dec. AA. Poročajo Iz Toulona: Jugoslovanski podmornici »Smeli« in rOsvet-nik« sta snoči odpluli v spremstvu nekega pamika. Prefekt je bil takrat, ko sta se ladji mudili v Inki, odsoten in je poslal poveljniku Pfeiferju radiogratn, v katerem izraža obža- lovanje, da ni mogel biti zraven, ko sta ladji odpluli, in jima želi najsrečnejšo pot. Dunajska vremenska napoved: Milo vre-m<-\ vedno večja verjetnost padavin, posebno v južnih Alpah,. Tudi v Mariboru smo obhajali enajsto obletnico velikega zgodovinskega dogodka 1. dec. 1. 1918. Izredno slovesno. Že v soboto popoldne so zavihrale raz vseh državnih in zasebnih poslopij državne zastave. Zvečer se je vršila v Narodnem gledaliSču slavnostna predstava, ki sta se je udeležila med drugim mestni poveljnik general 2. Stanisavljevič ter mestni župan dr. Juvan. V glavnih vlogah sta nastopila zagrebška dramska prvaka V. Podgorska in H. Nučič, ki sta za svojo odlično igro žela viharen aplavz. Danes na sam praznik zedinjenja so bile zahvalne službe božje v posameznih cerkvah. Ob 11 je bila v tukajšnji stolnici zahvalna pesem s pripadajočimi molitvami, ki jib je ob številni asistenci opravil prevzvišeni knezo-škof dr. Andrej Karlin. Cerkveni slovesnosti v stolnici so prisostvovali poleg številne množice vernikov ter predstavnikov raznih uradov in vojaških oblnstev mestni poveljnik general Ž. Slanisavljevič, okrožni inšpektor dr. Schaubach, okrajna poglavarja dr. Ipavic in dr. Ilacin, mestni župan dr. Juvan, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, likvidator obl. samouprave ban. svetnik dr. Stare in drugi dostojanstveniki. Pred stolnico je bila razvrščena častna četa -15. pp. l godbo in zborom aktivnih ter rezervnih častnikov. V pravoslavni kapeli je bila zahvalna služba božja ob 10.30 in je predpisane cerkvene obrede opravil \rrota Trbo-jevii. Navzoči so bili častniki drugega bataljona 45. pp. ter tukajšnjega vojnega okruga. Zahvalni službi božji v evangeljski cerkvi, ki se je vršiia ob 10, pa so prisostvovali častniki orožniške čete in vojne bolnice. Zvečer ob 19 se je razvila izpred vojašnice kralja Aleksandra bakljada z godbo na čelu ter ob številni udeležbi občanov. Vsa hrvatska mesta za pohlonstveno deputacijo Zagreb, 1. dec. (Tel. »SI. listu-'.) Na poziv zagrebškega mestnega zustopstva k poklonilni deputaciji hrvaških mest, ki naj bi se izvršila ob proslavi rojstnega dne Nj. Vel kralja, so se sklepu pridružila še sledeča mesta: Sibe-nik, Sisek, Makarska, Tuzla, Foča, Sučurac, Požega, Stari grad, Križevci, Kotor, Vukovar, Kostainica, Trogir, Petrinja. Korčula in Vi-rovitica. Nova važna telefonska z*eza Varšava, 1. dec. A A. Od danes je vzpostavljena direktna telefonska zveza med Varšavo in Gornjo Šlezijo z Jugoslavijo preko. Moravske Ostrove in Budimpešte. Doslej se je zlasti gornješleska industrija pritoževala nad slabo telefonsko zvezo z Jugoslavijo. Pomembna 50 letnica Zagreb, 1. dec. (Tel. »SI. I..«) 8. decembra bodo proslavili 50 letnico absolutorija vseuči-liških študij zagrebški maturanti gimnazije i/. 1. 1875. Takrat bo zagrebški nadškof dr. Bauer priredil jubilantom ua čast slovesen obed. Pozivajo se vsi maturanti iz omenjenega letnika, da se odzovejo vabilu zagrebškega nadškofa. Beograjske vesti ' Belgrad, 1. dec. (Tel. »SI listu«.) Iz vseh krajev države prihajajo vesti o velikih manifestacijah za kralja in Jugoslavijo ob proslavi pra/.uika zedinjenja. Povsod so se vršile slovesnosti v cerkvah in v raznih društvih. Povsod manifestira ljudstvo z navdušenjem za Nj. Vel. kralja in za novo ime naše države Jugoslavija. Belgrad, 1 dec. (Tel. »SI. listu«.) Naš berlinski poslanik Balugdžič je prispel v Belgrad. Belgrad, 1. dec. (Tel. »SI. listu.«) Vpoko-jen je pehotni polkovnik Gošelj Franc- Belgrad, 1. dec. (Tel. »SI. listu«.) V bolnici v Cačku je umrl mladi pesnik Mitrovie na posledicah tuberkuloze. Belgrad, 1 dec. (Tel. SI. L.«) Na predlog pravosodnega ministra je podpisan ukaz, s katerim je na lastno prošnjo vpokojen predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Josip Kotnik. Pariz spominu Clemenceau-a Pariz, 1. dec. A A. Ker je pokojni Georges i Clemenceau izrazil željo, naj ga pokopljejo brez vsakih javnih časti, je Pariz danes priredil pokojnemu Clemenceauju veličastno spominsko svečanost, ki je bolje, kakor vsaka druga hrupna prireditev pokazala, s kako toplo ljubeznijo bo francoski narod ohranil spomin ua njegovo delo. Že ob 10 se je na trgu pred slavolokom zbrala stotisočglava množica, ki je gosto napolnila vse izhode dvanajsterih ulic, ki se iztekajo na tem trgu. Točno ob 11 je prispel predsednik republike Doumergue in položi! na grob Neznanega junaka prekrasen venec. Koj zatem je bil izstreljen topovski strel, ki je bil znamenje za parminuten molk v spomin Clemenceauja. Na drugi strel pa se je začela pomikati pred grobom Neznanega junaka veličasten sprevod, Na čelu je šel predsednik francoske republike, ki so mu sledili člani vlado in drugi dostojanstveniki. Zatem je sledilo nad 60.000 invalidov vojnih sirot ter delegacij i/, vseli krajev Francije. Vsa proslava je bila zgovoren dokaz ljubezni francoskega naroda do Clemenceau-a- Jugoslavijo ne plača nobenih reparacij Pariz, 1. dco. (Tel »Slov. I.«) Likvidacijski odbor hauške konferenc« j« dokončal svoje delo. Kakor doznava »Patit Paritien«, je bilo sklenjeno sledeče: 1. Jugoslaviji ia Romaniji so se črtale vse obveznosti aa ra-paracijske prispevke in ia plačilo njima prepuščenih državnih imeti|. 2. Romunija obdrži svoje zahteve glede enega dela madjartkih in bolgarskih reparacij Jugoslovanski delež pa se i« kljub protestom znižal od 10% na 2%. 3 Grčiji se vojni dolgovi pri velikih zaveznikih toliko znižajo, da se zenačijo z madjarskimi in bolgarskimi reparacijskimi plačili 4. češkoslovaški dolg za osvoboditev se je določil na 37 anuitet po 11 milj. Blatih mark. Obenem pa bo Češkoslovaška dobila en delež vzhodnih reparacij. Končno so se veliki zavezniki odrekli svojim zahtevkom iz reparacij po 1. 1943. na korist male antante. Strahovit samomor kaznjenca Frankiurt ob Odri, 1. dec. (Tel. »SI. !.«) V kaznilnici v Sonnenburgu je neki kaznjenec izvršil samoumor na grozovit način. V kaznilnici so v zadnjem času ustanovili tiskarno, ki je preskrbovala vse nemške kaznilnice s potrebnimi tiskovinami, in so tiskali v njej tudi poseben časopis za kaznjence. Med delovno pavzo pa so delavci v tiskarni mahoma opazili, da je nekdo sprožil električni rezalni stroj. Ko so se hitro približali, so samo še videli, kako je neki kaznjenec vtaknil glavo pod nož, ki mu jo je stroj v trenutku odrezal Razlogi za dejanje niso znani. Uvedla se je preiskava. Dramske predstave v opernem gledaliiču Ker se bodo pričela v ponedeljek 2. t. m. popravljalna dela odra v dramskem gledališču, ki bodo trajala ves teden, se bodo vršile prihodnji teden dramske in operne predstave v opernem gledališču. Prva dramska predstava v operi bo v ponedeljek 2. t. m ob osmih zvečer, Predvajal sc bo »Naš gospod župnik« z go. Nablocko, gg. Cesarjem in Lipahom v glavnih vlogah. Promocija dveh Slovenccv v Innsbrurku. V soboto sta na univerai v Innsbrucku pro-niovirala za doktorja medicin« g Slavko Rakovec, siti ravnatelja :>SIovenčevec uprave g. Ivana Ra-kovca, ter g. Roman Vidmar, doma iz Jerče vasi pri Novem mestu. Obema novima doktorjema na-8c iskrene čestitke! Opozarjamo na današnji oglas Oblafilnice za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin Irg 5 in Mr. Kuralt. Gosposvetska cesta 10. Sveti Miklavž! UsUši me in mi prinest lep in dober RADIJSKI APARAT Tek zedinjenja in teh osvobojenja Ljubljanska kronika A. S. K. Primorj« ie izvedel I«to« ponovno svoj propagandni tek skozi Ljubljano Lani t« j« U prireditev vršila ob precej pičli udeležbi Letos je pa z udeležbo najboliših tekačev na dolge proge Iz Belgrada, Zagreba in Celovca poetal ta tek na|v«čja prireditev te vrste v letošnjem letu. Kako veliko tanlraan|c je med našo mladino, jasno priča velika udeležba v skupini, ki je tekla kraflo progo. Nič manj kakor 28 mladih atletov j« atartalo, od katerih je prišlo- na cilj 26. Vsekakor lepo Itevilo, ki je tem pomembnejše, ker |e zanimanl« ta lahko atletiko precej padlo Nad vto prireditvijo je prevzel pokroviteljstvo ban ing. Dulan S e r n e c , ki je osebno prisostvoval razdelitvi nagrad. Prireditve so se udeležili zastopniki naših nogometnih klubov, L. N. P., hazanske podzveze, kolesarske podzveze — skratka — zastopane to bile vse športne korpo-racije. Vojaško oblast je zastopal polkovnik Ma|cen. Točno ob 4 je dal g. Sancln znamenj« za start in lepo število 34 atletov se je pognalo v tek. Pred tekalci je vozil oddelek tukajšnjega kolesarskega bataljona, ki je na celi progi skrbel, da so tekalci neovirano tekli. Na rezultate ie zelo vplival razmočen blaten teren, vendar so bili vkljub tem neprilikam doseženi prav dobri časi. Na ctl| so prispeli: krajša proga: 1. Sussith I. (K. A. C. . Celovec) 8.23»,'r,. — 2. Ogrin (Primorje). — 3. Putinja (Primorje). — 4. Regali, 5. Mitja, 6. Žorga, 7. Glavnik (vsi Primorje). Tek osvobojenja v Mariboru. Maribor, 1 dec. (Tel. »SI listu«.) Daues pred-poldne se je vršil v Mariboru tek osvobojenja za pokal Toneta Vahtarja. lek se je vršil ob ogromnem zanimanju občinstva. Nad 20 atletov ge je prijavilo k startu in se vpisalo v zlato knjigo, rek je bil dobre organiziran. Prvo mesto si je tudi letos priboril Podpečan (Železničar) ki je v krasuem stilu v Času 6.48 obsolviral težavno progo DrugI je prišel na oilj državni prvak llumer (Ilirija) v času 7.03 Tretji je bil Rak (Maribor) v 7.0« Četrti Kotli« (Maribor) v 7.08 PeM Pintartč (Primorje) v 7.10. Sesti Grobič (Železničar) v 7 M Po končanem teku so Je vršila v Narodnem domu razdelitev nagrad, ki jlb je izročil major Miiiu v zastopstvu mestnega poveljnika Nogometna tekma Rnpid-Zelpznlčar je radi deževja odpadla ter te bo odigrala najbrž prihodnjo nedeljo. Včeraj popoldne so v dramskem gledališču predstavljali pravljične igio v 5 S1. listu«.) Nogometna tekma Jugoslavija : Sokol je končala r 2 : 1 za Jugoslavijo. DUNAJSKE TEKME. Dunaj, 1. dec. (Tel. -Slov. 1.-) Admira proti Wacker 6:0 (2:0). 6000 gledalcev. Nicholson : Wiener Sportklub I : 0 (0 0). 1000 gledalcev Rapid : Herla 7:4 (3:3). Austria : Hakoah 6:0 (1:0). PRAŠKE TEKME. Praga, 1. dec. (Tel. »Slov 1. ) »Slavija« je premaga berlinsko »Borussijo« z 8 : 1 (5 : 0). S tem je popravila poraz v Berlinu, ko je bila premagana z 1 : 5. »Viktoria« Žirkov : »Čehien", Karlin 3:0 (1:0). »Bohemien« : F. B. K. Toplice 6:1 (1 : 1). »Sparta« : Bratislava 7:4 (4:1). »Ilustracija« it. U je pravkar izšla. Po desetih mesecih izhajanja si je »Ilustracija« pridobila toliko ugleda in priznanja, da je danes najlepša ilustrovana revija v vsej državi. Enajsta številka je ta dobri glas iznova potrdila. Izbrane slike iz našega živlienja, planinski motivi, gledališke slike, nova serija naših otrok, aktualni dogodki doma in drugod so podani v krasni tehnični izvedbi. Kar se tiče tekstnega dela, mu bo posvetilo uredništvo posebno pozornost. »Ilustracija« naj postane magacin vsega zanimivega, zabavnega in poučnega. »Ilustracijo« priporočamo vsem najtopleje. Celoletna naročnina 100 Din za tako bogato opremljeno revijo ni predrago. Posamezne številke 10 Din v vseh knjigarnah in trafikah. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/1. lahko izbere najrazličnejše OSTANKE po skrajno nizkih cenah, kakor tudi drugo primerno manu-fakturno blago za svojo obdarovance pri OOlAcilmr) is* Ljubi lana. Miklošičeva cesta 7 Mariborska nedelja Preminula je v spletni bolnici ter v cvetu mladosti zasebnioa Zofija llračko, stara 23 let. Pogreb bo daues ob 10 un magdaleusko pokopališče. — škrlalinka se je zopet pojavila na nekaterih šolskih zavodih. Zdravstveni izkaz mostnega fl-zlkata beleži za čas od 22 lo 30. novembra 5 obolenj na škrlatuiki, ki pa ji le lažje narave — V Prosvetnem klim v Cvetlični 28 se predvaja drevi ob pol 20 lep film o Kristovem življenju in trpljenju. — liaiies se prične pred tukajšnjim porotnim sodiščem lailnje porotno lasedu nje. Xn zatožni klopi sodita Martin llorvn! iz Pristave in Janez Fideršek iz Majšperga radi hudodelstva zavrat-nega umora In hudodelstva tatvine V luliilikatorski sferi 1(X)0 dinarskih bankovcev, s katero je imela mariborska policija zadnje dni polne roke dola in katera niti so vodile v varaždinsko okolico, se Je izkazalo, da so omenjeni falzlfikati identični s ialzifikatl, ki «o se pojavili nedavno pri Ormožu, (iornji Radgoni in Radvanju ter Vinici iu ki *o tvoiba ene ter iste felziflkatoroke kovnčnlce. Vendar pa so se falzili-k.iti tako slabo posrečili, da obstoja verjetnost, da ne bodo aretirani obtoženi redi falzlttclranja bau kovcev, ampak radi aoljufljd S tem so se zaenkrat poizvedbe na tukajšnjem policijskem komisarijatu zaključile. Za „fi)iklavža!" Bogato izbiro nogavic in trikotažnega zimskega perila po najnižjih cenah priporoča trgovina v Semenišču ood ..vehom" Šolski drevored v Ljubljani Odšla je v boljšo bodočnost naša skrbna, zlata mamica in tašča, gospa Viktorija Jeretina po dolgem in mukepolncm trpljenju, previdena s sv. zakramenti. Na njeni poslednji peti jo spremimo v torek dne L decembra ob t popoldni, iz hiše žalosti, Sv. Jakcba trg št. 8, na pokopališče l< Sv Križu. Priporočamo jo v blag spomin in v molitev! Ljubljana, dne 1. dcctnibra 1929. Včeraj se je vršilo v mestu okoli petnajst ravnili prireditev, predstav iu slovesnosti. Razna društva bi morala vedeti, da je dan 1 decembra rezerviran za Iradicljoualuo časnikarsko slovesnost, pa se le niso ozirala na to Časnikarji, dobro ve-doč, da njihovi prireditvi ne more uobona druga konkurirati, so zanje celo delali — reklamo Vse te prireditve Je pp sijaju, izvedbi in udeležbi re* daleč prekašalu časnikarska prireditev v Unionu. Mlajša slovanska umetnost Je imela včeraj svoj lep dau. V hiši g Zalte na Dunajski cesti jo bila otvorjena razstava umetnin mlade generacije likovnih unielnlkov. Med umetnost ljubečim ob činstvom vlada za razstavo precejšnje zanimanje. No Ljudskem odru so popoldne predvajali s-DIvJega lovca«, ki je lepo uspel. Včerajšnja nedelja v Ljubljani je bila precej revna omembe vrednih dogodkov To bo pravi: policijskih ovadb in prijav je bilo precej, loda akoro vse so so nanašalo na razne pijansko izgrede. Ni čudo: v soboto, zadnjega v mesecu, jo dobil vsakdo plačil iu posledica je bila splošno pijančevanje. Zgodilo se je, da jo nekdo na Zaloški čemi ponoči za dobro uro obležal na trotoarju in so ljudje ho dili mimo njega, dokler ni prišel stražnik in ga odvedcl na varno. Neka pijana ženska je v soboto zvečer priredila na Rimski cesti malo demontira cijo. Vzklikala jo z okna Italiji, italijanskemu kralju in podobuo. Kljub uašeiiiu prijateljstvu 7. (tulijo taka demonstracija ni dovoljena in se bo morala "ženska zagovarjali vsa) radi taljenja nočnega mini! Boli razburljiv dogtdek .e je .dipral pred sodiščem. V zaporo >0 orožniki pripeljali nekega potepuha, ki se jc pred poslopjem iztrgal ter zbezal proti kavarni Leon , kjor jo vazbil šipo. Tam so ga ujeli in odvedli v zapor. Z r I o v u I k o h o l a je poslal v .soboto optl noči čevijurski pomočnik StuuUo O Pijanega so g, vrgli nekjo v Morijanskl ulici uu cesto. Kolovratil Je nato po mestu, dokler se ni zgrudil pred >Unlo-110m:. Ko mu je stražnik pritekel liti pomoč. Jo opr. zl), da Stanko krvavi Imel jo veliko lanu na dotnem zapestju. Stražnik je poklical reševalni voz, s kale rim je bil odpeljan v bolnišnico Najzanimivejše p je, du Stanko niti ne ve, kje bi se ranil Vedo pa drii'{i ljudje, zakaj izkazalo so je, da je v pijanosti razbil nekje šipo in sc močno obrezul Manjša nezgoda se Je pripetilo včeraj ob šestih zvečer na Sv Pelra costi, vendar |ia 10 ni povzročil alkohol, ampak oslabelost 70-lelni ihcsImI rt ve Salomon Ropret se je zgrudil na \ lažni >-,i tlaku ter se močno pobil po čelu. Tudi leja ie reševalni vo/. prepeljal v bolnišnico V policijskih zaporih sc je poleg ^liiin pijan cev znašlo še pel oseb: Irojo talviuu sumljivih Bloških iu dve /.enski rudi prostitucije. Policija je namreč ponoči napravila racijo, vendar slu bili aretirani samo II dve ženski Drugo ovadbe navajajo eno lalvlno, 10 pijanskih prestopkov, 0 prestopke cestnega reuu 111 b avtomobilskih prestopkov Delavec A. š se je \ soboto zvečer peljal brc/, luči .-j kolesom po iranski cesti ter je v mraku podrl mltničarja Franca Jarca. ki so jo resno poškodoval po obrazu. S. bo imel radi leua znatne sitnosti. « n Umrla je včeraj zvečer gor-pa Viktorija Je rMInii. dobra krščanska žena in zgle Ina gospodinja, ki je zaradi svo.ili odličnih lasluofti uživala veliko spoštovanje Pogreb rajnke bo jutri ob popoldne. — Skrbno in dobro kiš"ai!skr, ženo bou<, ohranili vsi številni znanci v najlepšem spominu Družba JL-RIJA" OunaisKa cesta št. 46 leleion: 2821 Premog Drva Koks KAREL, JOSIP, sinova. ERNA, hči. I LOKA, sinaha. ' Med tednom Ljudje se dele na kaj različne skupine. V šoli so nam povedali, da se dele ljudje po barvi na belokožce, ki prebivajo v Evropi, na črne zamorce, ki so doma v Afriki, na rdeče Indijance, ki se vojskujejo v Ameriki ali pa na Golovcu in na rmene Malajce. Ljudje se dalje dele tudi po obleki: nekateri nosijo uniforme, drugi pa navadne obleke. Državni pravdniki in kazenski sodniki dele ljudi na toliko skupin, kolikor je kazenskih paragrafov Tudi po pameti dele ljudi in pravijo, da so nekateri pametni, drugi pa so norci. Ta delitev pa ni kaj trdna, ker se da težko dognati, kdo je bolj pameten, ali tisti, ki ljudi zapirajo v norišn.ce, ali pa tisti, ki so zaprti. • Vse tc skupine ljudi so pa žc precej stare in se zanje ljudje ne menijo več Moderna doba nas je pa osrečila z novo delitvijo. To je delitev po številkah. Ce hočete kupiti nove čevlje, vam je treba povedati samo številko in žc jih imate. Tudi za rokavice zadostuje samo številka in enako za obleko Po številkah nas jc razdelila tehnika in če poide tako naprej kakor gre, bodo morebiti tudi ljudje dobili svoje tablico s številkami kakor hiše ali na avtomobili. Takrat bomo srečni. Pretekli teden me je zaneslo v veliko tvornico za obleke. V skladišču so ležale ogromne skladovnice vsakovrstnega blaga. Blago so odvažali na majhnih vozičkih v velik prostor, kjer so ga razvijali, razrezali in zopet zlagali na precej visoke kupe Na te ^kupc so polagali kroje raznih velikosti in ostra žaga je natanko po kroju razžagala blago. Prikrojeno blago so dobili v roke krojači, šivalni stroji so zadrdrali in na koncu dvorane so že zlagale delavke izgotovljenc obleke v velike zaboje. Vse lepo po številkah Mi smo se čudili na vso moč taki neverjetni naglici in ko nas je še gospodar povabil na južino, smo do neba slavili našo napredno dobo in silen polet človeškega duha, ki nam jc omogočil ustvarjati toliko dobrin skoraj brez vsakega napora. Kaj bi bilo danes človeštvo brez strojev! Da sem v tvornici naročil tudi novo obleko, je pač razumljivo. Kakšno številko so mi dali, sem že pozabil. Ko sem se pa preoblekel. se je moje navdušenje za moderni napredek precej ohladilo. Rokavi so bili predolgi, hlače pretesne in čez pleča me je prav neprijetno vezalo Poskušal sem enkrat tako in zopet tako, pa ni šlo in kar nič drugega mi ni kazalo, kakor da odnesem vso nesrečo h Uroiaču Ta me je vsega premeril kakor sem dolg in širok. Zapisal si je celo vrsto številk. Potem je vzel obleko in ravnilo in začel risati. Tudi on je polagal na obleko različne kroje, ampak ni risal prav po kroju, ampak jc vedno gledal na številke. Risal je počasi, ampak zelo spretno. Tako porisano obleko je dal pomočniku, mene pa je potolažil, da se bom v nedeljo že lahko poslavljal v novi obleki Mož je svojo besedo držal. Ko sem se v nedeljo sprehajal v novi obleki po mestu, me je slučajno zaneslo mimo tvornice za obleke in nehote sem začel primerjati veliko podjetje z neznatno kro jaško delavnico. V fabriki so stroji kričali: Tak moraš biti kakor tc hočemo imeti mi, ali pa nisi človek. Čc imaš en meter dolge noge, ne smeš imeti niti za centimctcr širšega hrbta kakor ukazujemo mi in ludi ne za prst daljše roke kakor določamo V skrom ni krojaški delavnici po govori mojster: Tak si, kakršen si, in oblekli tc bomo tako, kakor nam narekuje tvoje telo Mi te bomo vsega premerili in pregledali, napake bomo spretno zakrili, tako da boš v nedeljo čeden in vesel nove obleke in našega dela Vse to pa bomo naredili kar z roko Roka bo merila, roka bo risala, škarje bodo rezale, kakor jih bo roka vodila in šivanko bo roka vba-dala. Na blago bomo pač položili kroj, ampak ga nc bomo kar na slepo prerisali, ampak roka bo dodajala, čc je kje treba kaj dodati in odvzela bo, kjer je treba kaj odvzeti. Tan, v fabriki imajo res stroj pri stroju, ki ji': mi nimamo, imamo pa zato roko in to jj stroj, kakršnega vsa moderna tehnika nc pre more. Tam so fabrikanti i mrtvimi stroji, m: pa smo rokodcici z živimi rokami./ Tako govori mojster-rokodelcc. Ne posluša ga dosti ljudi, ker je večina od hrešča-nja strojev žc oglušela, toda listi, ki ga poslušajo, niso najslabši ljudje. To so ljudje, ki se ne dajo ponižati v mrtve številke, kakor jih narekujejo stroji, ampak hočejo os' it to, kar so, in živeti tako, kakor oni hočejo Taki ljudje nc kupujejo miz in stolov šle vilka toliko in toliko, kakor je zapisano v katalogu, ampak si jih dajo narediti po svoi meri, po svoji potrebi in po svoji zamisli Stroj izdeluje, roka — človek — pa ustvarja Gospodujejo pa povsod ustvarjalci, stroj nikjer. Zato ne morem prav verjeti na zmaj številk, po katerih so začeli dandanes dc liti ljudi Utegne se pa zgoditi, da bodo 7.1 čeli deliti ljudi na ustvarjalec in na stroj in če tem dajo številke, nc bo nič hudeg;. Prav za prav jih žc imajo Jaz imam številko 5 (najslabša vrsta). Ustvarjalci bodo na hodili svoja pota brez številk Leto strahote 1793 Spisal Victor Hugo. 50 Ko 'je Georgeta videla svoje bratce tako zamišljene, je hotela vedeti, kaj je. Ni bilo lahko prodreti do njih, navzlic temu sc je pogumno podala na pot Treba je bilo premagati neznanske težave in ovire: razne pruke, nakopičene akte, prazne škatlje, skrinje in zaboje, nevarne čeri, ki jih je bilo treba obiti. Georgeta se jih ni ustrašila. Najprej je zlezla iz svoje košare, potem se je vrgla med čeri in plula po ožinah med njimi, prevrnila pruko In plezala med dvema kovčegoma, potem pa čez kup papirjev, preko katerih se je skobacala doli kakor po pobočju. Nato je prišla do mesta, ki bi ga pomorščak imenoval odprto morje«, ki ga je z mačjo urnostjo preska-kala, dokler ni prišla do svojih bratcev. Toda pre-sičck je bil medtem svojim opazovalcem že ušel in se skril skozi razo med zidom in podom. Tega je bila kriva Georgeta, ki je bila obrnila pozornost svojih bratov nase, radi česar so za hip pozabili na živa-lico. Toda prišli so drugi dogodki. Lastovke, ki so gnezdile pod streho, so priletele čisto mimo oken, delale nato velike kroge in veselo cvrlikale v pomladanski zrak. Georgeta je pokazala z roko na ptice in vzkliknila: »Pip! Pip!« Renč-Jean jo je nežno pokaral: >Gospica, temu se ne pravi Pip-pip, ampak lastovke.« »Tovke,« je ponovila Georgeta. In vsi trije so zrli za dražestnimi pticami. Potem je priletela v sobo čebelica. Nič ni tako podobno duši ko čebela. Leti od cvetlice do cvetlice kakor duša od zvezde do zvezde in nabira med kakor duša luč. Čebela je delala velik šum, kakor da bi se jezila na otroke: »Pridem, mislim, da bom našla rože, pa vidim te male ljudi. Kaj se godi tukaj?« Otroci čebele niso spustili iz oči. Čebela je preiskala vso biblioteko, pogledala v vse kote in se obnašala kakor da je doma v svojem panju. Brenčala je z omare na omaro in gledala skozi šipe naslove knjig, kakor da zna brati. Ko je smatrala, da je njen obisk pri kraju, je zopet odletela. »Domov gre,« je rekel Rene-Jean. Georgeta je medtem odkrila čestitljiv, od črvov razjeden naslonjač, iz katerega je na vseh koncih in krajih štrlela žima. Georgeta je vtaknila prstke v luknje in jih večala, kar je le mogla; skrbno in pobožno je vlekla vun žimo. Naenkrat je vzdignila prst; to je pomenilo: »Čujte!« Oba bratca sta poslušala. Odzunaj je zamoklo donel v sobo šum; v gozdu so se premikale čete. Konji so rezgetali, so rožljale, signali so klicali, drugi so jim odgovarjali — bil je divji šum najrazličnejših zvokov, ki so se vjemali v čudno harmonijo. Otroci so poslušali čisto zavzeti. Naenkrat je vse utihnilo. »To dela ljubi Bog,« je rekel Renč-Jean. Nato se je zamislil. Kako nastajajo asocijacije v pameti malih otrok? Kakor da se je nečesa spomnil, "je Rene-Jean zašepetal: ; Mama.« »Mama,« je dejal Alain. »Mama,« je dejala Georgeta. Potem se je zopet začelo letanje po sobi. Otroci so se smeje in kriče lovili, časih se je Georgeti, če se ji je primerila kakšna nezgoda, zahotelo, da za-joče, pa se je rajši zasmejala Naenkrat je Renč-Jean, ki je slučajno stal pri oknu, vzdignil glavo; nato je hitro počenil in se skril za naprej molečo steno ogromne okenske vdolbine. Videl je bil, da ga nekdo zunaj opazuje. Bil je to republičanski vojak, ki je bil splezal po strmini v globel, nato šel do ovinka in splezal par metrov nazaj po strmini do majhne skale, odkoder je mogel videti vse, kaj se godi v biblioteki. Ko je Alain videl, da se je Rene-Jean skril, se je še on, za njim pa Georgeta. Nekai časa so troci mirno čepeli, Georgeta je držala prst na ustnih. Nato jim je postalo dolgčas; oprezno so se dvignili in pogledali. Vojaka ni bilo več. Otroci Našli so v nekem kotu voziček; mogoče se je bil igral nekoč z njim mali Gauvain. Rene-Jean se je dal upreči vanj, Alain je naredil bič, Georgeta se je skobacala vanj. Toda voziček se je prevrnil, še preden je Rene-Jean utegnil potegniti, Georgeta se je zvalila po tleh in se pripravila na jok. »Gospodična, ti si že prevelika.« »Ika,« je rekla Georgeta in bila s tem potolažena. Največji dogodek dneva pa jc prišel. Rene-Jeana je že delj časa bodel v oči pult, ki je stal sam ko spomenik sredi biblioteke. Na njem je ležala sloveča knjiga svetega Bartolomeja. Bil je to v resnici krasen in edinstven zvezek kvart - formata, tiskan na lepi arabski papir, ki se izdeluje iz svile in bombaža in ostane vedno bel. Vezava je bila iz pozlačenega usnja, zapenci iz srebra, prva in zadnja stran iz najfinejšega pergamenta. Knjiga je bila polna lesorezov, bakrorezov in zemljevidov. Blizu je stal velik hrastov stol; tega je Rene-Jean sam zavlekel do pulta in zlezel nanj. Knjiga je bila odprta na strani, kjer je bil bakrorez, predstavljajoč svetega Bartolomeja. Ko je malček prilezel na vrh stola, je začutil potrebo po kakem junaškem činu. Prijel je podobo za gornji kot in jo skrbno iztrgal. Toda to se mu ni popolnoma posrečilo; cela leva stran z enim bobni ropotali, municijski vozovi so se kotali, verige so zopet začeli dirkati po biblioteki in se igrati, očesom in delom svetniške glorije starega apokrif-nega evangelista je ostala v knjigi. Drugo polovico je dal Georgeti. »In meni?« je zaklical Alain. S prvo iztrgano stranjo je kakor s prvo prelito krvjo: za njo pride klanje. Renč-Jean je listal dalje, dokler ni prišel do slike komentatorja Pantoenusa. Tega je Renč-Jean, primerno iztrganega, podaril Alainu. Georgeta je medtem svojo podobo raztrgala na dva kosa in ta zopet na dva, tako da je bil sveti Barto-lomei v Bretoniji razčetverjen. Ko je Georgeta ta rabeljski čin končala, je molila Renč-Jeanu roko, češ: »Še!« In Renč-Jean je velikodušno delil podobe iz knjige, potem ko je vsako z močnim rskom iztrgal; bil ie silno ponosen na to, da ni sebi pridržal ničesar. Za svetniki so prišli na vrsto zemljevidi. Etiopijo je dobil Alain, Lykaonijo pa Georgeta. Končno je treščil na tla še knjigo. To je bil strahovit trenutek. Rene-Jean je na-mrščil čelo, se močno uprl z nogama, stisnil pesti in porinil knjigo s pulta. Težki folijant je žalostno padel na tla s hrbtom pokonci in izpadel iz vezave; zapenci so se komaj držali. K sreči ni padel na nobenega izmed otrok. Ti so ostrmeli navdušenja. Rene-Jean je zlezel s stola. Sledil je hip nemega strahu, kakor po vsaki veliki zmagi. Otroci so se prijeli za roko in iz daljave motrili uničenega orjaka. Ko so se tega čuda nagledali, je Alain energično stopil naprej in knjigo brcnil. To je v otrocih razvnelo gon uničenja do najvišje stopnje. Rene-Jean je brcnil knjigo, Georgeta tudi. Ta je pri tem padla, in sicer podolgem na knjigo. To je spodbudilo oba bratca, da sta se tudi ona vrgla nanjo in zdaj se je začelo delo uničenja do temelja. Otroci so neusmiljeno iztrgali vse podobe in strani, v svojem zmagoslavnem barbarstvu razpraskali vezavo, odtrgali pozlačeno usnje, izvlekli žeblje iz srebrnih obojev ir razcefrali pergament v drobne kosce. Z rokami, nogami, zobmi in nohti so sc trije podivjani angelčki spravili na brezmočnega evangelista. Tako so bili zatopljeni v to svoje razdejalno delo, da niso slišali niti miši, ki je hušknila mimo. V treh urah je izginil umotvor, na katerem so bili delali učeni bogo-slovci ter cela vrsta mojstrov umetelnih obrti. Nato si jc eden od malih izmislil, da jc začel strgane strani metati skozi okno. Brž sta mu sledila ostala dva in v par minutah je odnesel častitljivo knjigo veter. »Metuljčki!« je klicala Georgeta za odvihra-jočimi belimi kosi papirja. Inserirajte v »Slovenskem Listu«! 3 S Cl* _S-S OtDftC* & c« Jr,s-j-co= c J- o n« -P 5. c/jzo>w3 — C«o>N •» c t*; ,— »HCB b N' ZK "L C s —I ? <5 < „ IV O _ Sr i- c rC I 5' 50 c! F ^ r s P rfc P 7?- ** n < o it n> o r- . _ »a sr" 3 C3?Q &J W s. s-« ro — T rt — . C. N ** ' e - i J- ™ -- r. Iv p -i w S- X * c ■■ 5>S! £ £ r. a _ ft ■ -r■ C X n M iS i 1 sg^jsa a .2 r. cw N [t 9 □ 2* !S ? I w H Edini siouenski zauotii brez tujega kapitala ie Vzajemna zaoarctoalnica d Lfnbliani, Donavska cesta 17 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne idelane stavbe kakor tudi stavbe med časom Gradbe b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; r.) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem živi j enakem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Skupna premagamo skupne teZaoe! Suoii k snojlm! L d. v Milini Brzoavi. Gospobanka Miklošičeva cesta 10. Telefon štev. 2057, 2470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000—, vloge nad Din 400,000.000—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celiu resistr. zadrugi z neomejeno zavezo v Ceilu, v novi lastni palaii na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 7\000..-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge lamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagatelji prt Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu- Spisal M. Humek. Vez. 80 Din. Sadno vino ali sadjcvec. Navod, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo Po lastnih izkušnjah priredil in z 42 podobami pojasnil M. Humek. 10 Din. Sadjo v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Priredil M. Humek 24 Din. Slovenska kuharica. Velika izdaja, ki ima G68 strani in 2508 receptov, 193 slik v naravnih barvah in veliko slik med besedilom. 7 izpopolnjena in pomnožena izdaja. V celo platno vezana 160 Din. Sirarstvo. Spisal Anton Pevc, državni mlekarski inštruktor. 60 Din, vez. 70 Din. Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila : S. M. Lidvina Purgaj. 40 Din, vez. 60 Din. i SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. Patentne divane, spalne fotele, otomane, modrace v različnih vzorcih, kupite najceneje pri tapelniku FRAN JAtiER. Ljubljana, Sv. Petra nas:p št. 29. BKgznsnmai NUDI 1'0 IZREDNO DGODNIH CENAH KI4J8GOVEZNKA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 11. NADSTROPJE Najfinejše pecivo da,Miklavža" Sprejema vsa tozadevna naročila Parna pekarna Dolinar Franc, Ljubljana Poljanska cesta št. 19 in Pred škofi/o št. 11 Špecerijsko m kolonliolno ftiogo, umetno gnofiio. cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zvezo v Liu&Sfoni Inserirajte v »Slovenskem Listu«! Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posolilnld v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestu jejo najugodneje Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica 'olnic hotela Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. najboljših svetovnih znamk v veliki 1 izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vo-' zičkov od priprostega do naifinejšega in igračni vozički v zalogi Več znamk šivalnih strojev naj-novejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki (ranko. Prodaja na obroke. „Trlbuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. liutt samopomoč v Marini sprcime za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplačil do nnjveč Din 58.000'— no podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo LJUDSKE PI5UILH registrovana ladruga i neomejeno navezo v Liu&^am obrestuje hranilne vloge po naiugodnejši obrestni meri. vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev Poleg lamstva. ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi v neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašaio nad 160 militonov dinarjev