St. 21. Hochlobl. E.k. Hofbibliothek, Wien V Gorici, v cetvrtek 27. maja 1875. /. „Soea" izhaja ysak tetyrtek in yelja s poSto prejemana ali y Gorici na dora poSiljana: Yseleto ...... f. 4.50 Pol leta .....„ 2.30 Cetvrt leta .... „ 1.20 »jT.metovalee'' z& narociuke So8e Vse I, f. 2.-Pol leta f. 1. Za nenarecnike: Ys© letof. 3,— Pol leta f. 1.60 Pri oznanilih in ravno tako pri ,$o-almicah" se placuje ia navadno tristopno vrsto: 8 kr„ te so tiaka 1 krat 7 „ „ „ „ 2 krat 6 „ „ ,, „ 3 krat Za r#t« crke po prostorn. Posamezne Steyflke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Pateraolliju; v Trst* v tobakarnieah „Via del Belvedere 179 in „Via della caserma 60" Narocnina in dopisi naj se blago-voljno posiljajo pod naslovom: Vik« ' or Dolenec v Gorici, — Rokopisi se ne vracajo.; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim ne-preraoinim se naroenina zniza, ako •• oglase pri uredniitvu. Glasilo slovenskega politifinega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. 5. seja doe 14. maja, Predsednik konltatuje postavno Itevilo poslancev, potem so nrebere in potrdi zapisnik poprejlnje seja, Potieija mmdov is Golobrda v Dolenjski fcupaniji zastran predelanja mejne eeste med Golobrdoin in Mer-nikom so izroci petieijskemu odseku. Dr. Lavric* interpelluje vladnega Zastopnika za stran nerednega izplacevanja ufiitdjskih pla6 na Krasu in y Gorilki okolici, Intetpellaoijo smo priobfiili v za-dnjem listu.— Vladni zautopnik hofie predloliti to interpellaeijo vis. vladi. Predsednik naznani riedee" nujni predlog poslanca Del Torre-ja; f, Naj so sprejme v obelnski red od 7, aprila 18«4. Sty. 8 dezelnega zakonika na priinernem mostu ta-le dolo^ba: „Glave drulin (ognjiSfia) v obemah so odgovorne za povracllo §kode fcupanu in podfcupanom, za katoro koli hudobno polkodovanje njih oseb ali v isti obdini leWega njih prerootenja, ali premo&enja njih Sen ali otrok, za kolikor bi y ta namen ne zadostovalo imetje polkodovalcev, ali bi 8© ti na mogli iztakniti. To povra&lo se bo tirjalo od druzlnskih glav po enakih delih v zmislu §. 82 o. r. If. Ta predlog se izrocl pravnemu odseku z na-roSilom, da nemudoma o njeni poroea. Ko jo priznana nujnost, motivuje Del Torre stoj predlog, kt se po torn izrofii prav ue mil odseku, >- Na dnevnein redu je pryi predmet: volite? enega uda in eue-ga namestnika y deielno komissijo za uraynayo zem-IjiSSnega davka. Izvoljena sta soglasno za uda poslanec D o t r o r i, za namestnika poslanec C a n d u s s i: 0 drugi toSki poroca poslanec Dr. Pajer v imenu pravnega od^eka o na^rtu postaye zastran varstvapalj-skega blaga. Odsek je vladni nadrt nekoliko spremenil, pa tudi stilistifino itafjanski in slovenski tekst prenaredil.— TIadnlzastopnikso ustavlja dveinaodsekovima prenarfld-bama in priporofia» naj se postava nesprencenjena sprej-rne. kakor jo je vlada prcdiozila. Porueeval«c zagovarja prav tehtno odsekova popravka. Na to se postava sprej-in potrdi tndi v zadnjem branji po odsekovem predlogu, LLSTEK. (Obraz iz pomladi.) Cloveka potovanje po liroki zemlji je nevidna bozja mou s Stirimi neonaagljivimi stebri zaznamovala ter yes ca? zivenja od zibolke do groba v Stiri to6ke razdelila. Za to dolgo, da neizmerno pot vefnosti, koje atomi leta znacijo, je bofcja previdnost po ofietovsko skrbela. Stiri vsako kto so ponavljajocl casi razdele le to v ravno toliko tofik: v pomlad—poJetje—jesen in— zimo. Kar sta nam v tern kratkem in spremenljivem ii-venji ^zibelka14 in ^grob"4, ta pomen imajo za eno leto v vecni nasi naravi npomladtf in „zima.tt Kako modro je vendar bolja inofi vse to ustva-rilal Postavila je mej merzel pozimski led "m vro5e pok'tne solncne fcarke — kot naravni prehod— mladega prijetnega zefira in pomladansko krasoto cvet-lic, lepo ofii omamlajoeo zelenjav logov in dt»brav in ve-sele melodije slav5eka. Kako lepa je vendar narava, ko se je iznebila be-le sneLne plahte in na novo ofcivela v spomladi! ulo-ve§kemu srcu napravi naj vefii in naj prijetnej§i vtise, kajti ono je v ve'dni dotiki z naravo in z vseni zuna-njim svetom. Tudi 61ove§ko srce ima zimo, jesen—in s prvo vijolico, s prvim slavSkovim ^vergolenjem, ki nam lepse 6ase—prekrasno pomlad—naznanjajo, zadobilo je tndi ono pomladansko radost in vesele Sate. L.1A.JJHU kakor jo je „KmotovaIec" y zadnjih treh StHlkah pri-obdil. Dr. D e p e r i s porofia o nacrtu postuve, kojega je prcdlozil dez^lni odbor in razpravljal pravni odsek, zastran vpeljave iolskega doneska od dedis5in. Zbor prestopi o tern nacrtu na dnovni red. ro predlogu pravnega odseka (poro8evalec Dr. Deperis) potrdi zbor naLrt postave, po kateri je od-pravljona i^olnina. Isti poroftevalec podaja porori]go pravnega odseka o prenaredbi d<»&. postave od 10. niarcija 1870 Sty. 18 zastran ufiiteljskih plafi in po njogovem predlogu potrdi zbor sludeeo postavo : 01. §§. 21. %t. 82. 34, in 87. postftfe od 10. mareija 1870 §tv. 18. (Dez. zak.) se Jiadomestijo tako: §. 21. Da so znUfuni znesek, ki je za vsako u6i-teljsko slufcbo odlofien, razdelijo se §olske dWine z ozi-rora na poprefine cene za zivljenje najpotrebnoj§ih r«6i in na druge krajne okolnosti v tri vrsto. To rtizdelitov napravi deblna lolskft oblastnija in jo vsakih 10 let pregleda ; vendar jo sme tudi med tern easom popraviti. * §, 22. Kajmanjli znesek utfitcljeve gotove letne plaee znak v ob^inah 1. (najviSe) vrste 600. gld. v obcinah 11. vrste 500 gld, in v obSinah III. vrste 400 gld. §. 32, Bavnateljt-ro ali naduciteljem tific opravilna doklada.katera znasa y obcinah 1. in U. plaene vrste za perve 100 gld. za druge 50 gld., katero labko v enakih odplacilih (ratali) se stalno letno placo vrod prejemajo. Kder obstoje pkgne stopinje, stopi imenovani rav-natelj ali nadufiitelj ob enetn na najvigo plaSuo stopinjo. §. 34. Drugim u5iteljem ti6e stanovanjska odSkod-nlna doloSena v znesku letnih 80 gld. §, 37. Podu&telju gre tudi stanovanjska odSkodni-na v znesku 80 gld. (j\. II, Te prenaredbe ne snremenijo onih pravic do veeih plaf, katero je uze zadobilo uciteljsko osebje, names^no po dolofibah postave od 10. mareija 1870 §tv. 18. (De^. zak.) Ol. Ill, Ta postava zadobi veljavo tistega dne, ko se razglasi. Mojemu ministru za uk in bogofiastje je naroSeno, da to postavo izvrsi. Pesniki vseh narodov so u2e pred sto in sto leti mlado naravo, prekrasno pomlad v pesnih castdi, in kar so nam ovi iz notrajnega preprifianja in iz lastne sku§-nje uapeli in povedali^to je pozneje ljudstvo posnema-lo iz ttotrajnih fiutov. &ivo nam to prifiajo brezStevilni p o m 1 a d an s k i p r a z n i k i, ktere §e dan danes, po-sebno pa prvi dan majnika y nekterih krajili nabajarao. Majnik! Sicer kratka beseda, a vendar zelo po-menljivi stavek. Cudno lepo in velieastno se nam ta mesee mati narava sveti, skoro prevzetna zaradi preobil-nosti in krasote, kterej se elovelko serce nepopisljivo Ijubeznjivo smehlja. Marsiktera lepa misel je bila celo zimo v na§ih prsih zaprta in uie skoro potrta, tocla modra barva na obnebji, novo rojeni rosni konSki in pomladanska sapa so jo oziveli in iz zapora resili in 51ovek je ovo prostost, ovo radost svojih mislij zadobil, ktero narava mati sama ufciva in s ktero vse, kar fcivi in se trudi navduiuje. Srfino te toraj pozdravljam pre-krasni majnik, da nam v pravem in lepem pomenu o-hrani§ z vijolicami okinfianega deteta: pomlad ! Prsa se mi Sirijo in roke iztegujem, da bi te ljubeznjivo ob-jel in za vse Sase k sebi pritisnil z vsemi tvojimi brez-Itevilnimi prekrasnimi sanjami, ktero mi tako prijatelj-sko podaja!! Ti kli2e§, in odgovarjajo ti igraje se s solnSnimi zarki starodavne ^astitljive gore in strrai hri-bi, kterim beli sneg polagoma odjemljeS; odgovarjajo ti mirno pihljajofii vetrovi, ki se z mladim drevesnim perjem vesele; odgovarjajo ti s prijaznimi pokloni raz-lifino barvane lepodiieee vijolice, ktere si po jelSovem obre^ji raztrosii in odgovarjajo ti tisocni jnki samotne-ga; toda u&e spet o^ivljenega pesnikovega srea! Pomlad! uas obligatnega zajuterka pod milim ne- :.-jjjij___jLas Vsled tega sklepa predlaga Dr. Deporir naj is smatrajo za regone vse profinje, kntere so podali Ijud-Jki ucitelji iz raznih okrajov za povikfianje njih plafi, Sprejeto. Dalje porofca Dr. Deperis o nacrtu postavo zastran zdrufonja krajuega in okrajnegji Sols keg a (sveto-valstva v mestih poknezeue grolijo Gorifike in Gradifike z lastno ustavo. Ta postava se brez ugovora sprejme po predlogu pravnego odseka. Vsled nje se xdruiita v CtoriSkera mestu krajno in ok raj no golsko svetovulstvo v eno fla> mo moHtuo Solsko svotovalstvo pod predsedstvora 4u-panovim. Poslanec Winkler bore odsekovo porofiilo o Pft-ganelovem predlogu zastran razdelitvo on6insklh zoiu-IjiSu in predlnga, naj dezelni zbor skleno: „De?.elnemu odboru je narofieno, naj opozoruje ob-funo, posebno one na Krasu na vdike koristi razdolit-ve obcinskih zoniljisft z opazko, da se bode dezelni zbor radovoljno oziral na doticno postavne nadrte, ki so bo-do opirali na soglasno fceljo obcinarjev, ali pa na take, katere bi staresmstva sklenila z o/,iroin na posebno polrebo in pravne razmere posameznih obftin, satno da taki predlogi ne zadevajo obemskih gozdov, kateri so po namenu §. 21 gozdne postave od 3. deeembra 1852 praviloma ncrazdeljivi, glede katerih bi so morale ob-fiine lotiti razumnejSi'ga oskrbovanja."— Poslanec P a g 1 i a r u z z i nasvetuje, naj so temu predlogu dostavijo §e te besede: nVsakakorse morajo spoStovati dolodbe §. §. 61 in 62 obc. reda, kor bi si* c«r deielni odbor doti^ne razdelitvene nafirte zavrnilu Winkler izpodbijf* Pagliaruzzi-jev dostavek, ki se pri glasovanji zavrne; odsekov predlog pa obvelja. Poslanec C a n d u s s i porofia* v imenu. finanSne-ga odseka o racunskih sklepih za 1. 1874 giavnega za-loga za ubqge, dezelno gluhonemice, dezelnega zaloga in o polozenem in tujem denarji. Prva dva se potrdita brez ugovora. Rauun dezelnega zaloga se pa po kratki razpravi potrdi s tema koncnima tockama: „1. Racun doL. zaloga za I. 1874 je potrjen z do-hodki, zna§ajo6imi 218.185 gl. 98y8 kr. in se stroSki v zncsku 218.046 gl. 64 kr. tedaj z denarniSnim ostan-kom 139 gld. 34'/, kr., z aktivnimi zastanki 247.010 bom... Akopram nekoliko kesna in pocasna letos, je vendar ufce prav krasna nasa mati narava, in skoro da-monstrativno hit6 cvetliee na dan, kakor kaka Stirnajst-letna gospodicna na pies in tu plesavca z nedolzno— resnim pogledom nagovarja: „Ne sramujte se gospo-dine in pleslte z menoj, vsaj nijsem ve6 otrok" ! Mandeljni, cre§nje in breskve raefiejo bele peres-ca na pomladansko prst; tisofi in tisoc popfikov se z nekako prevzetnostjo brez nobene kavcije in koncesije— toda vendar z nekako niavno prostostjo razpenja, kakor da bi se drzavnega pravdnika—hude slane—ne bilo, ki v eni sarai seji, pravim v eni noci vse, pokoncati za-more. Bi se kaj tacega tudi zgodilo in nam sovra&ni dull nedolzno cvetje pomendral in uni&l, ostane nam narava vendar narava, ki na mesto pokonfianih peresc kmalu cisto nove poziva ter se prej ali pozneje ftloveku v polnem kincu prikazo. Nam takovi dnovi ostanejo, kakor jih sedaj imamo, potem lahko refiemo, da nam je bil zlati majnik prekrasni pomladanski mesec. Nifi sla-bega se ne bojmo; pride poletje in jesen: sadja, zita in vinca nam bode ljuba mati narava mnogo podarila in nepopisljivo veselje v prsa nas>ga kmeta vlila. Zlati majnik! Lepi cas v krasnem Xivenji povsod bodisi na dezeli ali v mestih. V na§ih prsih se ova cutstva vzbudijo, ki nam zivenje olepgajo in okrepSajo : jjubezen. Mladi Romeo zida novi grad v xrakn in po-stavlja v duhu pod okno svoje izvolje^ne zelene maje, Juljka pa v vrtu pridno ro&ice zaliva, ki so n j e-mu namenjene. Ljube6im sercom je majnik pravi ko-ledarSek, kajti prvi dan tega meseca u^o nam zorni obraz kaze ter nas preljubeznjivo vabi k prazniku po-raladanske ^jubezny, Prva vijolica in prva zolena vejica gld. 84 tr. pasivnirai 266.304 gld. 84 far. In s pre-mozxa^enLm^.U2 gld. 94Va kr. n%. EaroSuje se dezelnemu odborn, naj naznani vsem zarandnim dolznikom, da bodo moraH placevati od dne 1. januarija 1376 naprej 6 odstotne zastane ob-resti od vseh kakorSnih koli predplae (posojil), katere so dobili iz deielnega zaloga. Ba5on o polozenih in ptujih denarjih se tudi po-trdi. Dr. Abram predlaga v imenu dezelnega odbora, naj se dovoli bivseinu okrajnemu nadzornikn g. Franeu Budal-u, da bode oa dezelne stroSke med bolniki dra-zega razreda v norismci v Feldhofu preskrbljen. Do- roljeno. Tehnikarjn Franco Manzann na Dunajski visoki Soli dovoli zbor 60 gld. podpore. Jozeftt Leghissa, dijaku na vinorejski Soli v Klo-sterneubargu je dovoljena pomoft 200 gld. za prihod-nje solsko leto. . S tern je dnevni red koncan in seja sklenjena ob 8*/t wi svecer, Prihodnjic bomo Se o zadnji porocali. Dopisi. v Gorici, 27. maja 1875. Naie politico drn§tvo obstoji uze sedrao leto in je vkljub mnogim nevihtam, katere je prestalo v pre-teklib letih, vkljub vsem zarotam nekaterih Slovencev, kateri m je narodna ree" deveta, lastna korist pa prva bri<*a, se zmerom na stalm in trdni podlagi. To druSt-vo je popolooina vkoreninjeuo v nnrodu inje kot tako uze nwsikaj koristilo; kajti k njemu pripada tudi ve-(Hna slovfiiskih poslancev, kateri po mogo5osti podpi-rajo v d«*z. zboru t<»znjt\ sklepe in prosnje tegadruStva in tako se je dosedaj uze marsikaj doseglo in bi se bilo se veL, ko ne bi bila na krmiiu vlada Slovencem popolnoma nasprotna. Nase drustvo pa je tudi mej narodom samim uspesno delalo; ono je vpeljalo mej liudstvo parlamen-tarne sege, katerih so se poprijeli obf.inski in drugi zastopi; budilo je narodno zavest in ljubezen do vsako-vrstnega napredka in od prvega zaeetka sent povzdigo-valo je mej narodom zastavo prave svobode in demo-kraticnega slovmskega dull a. Da druytvo, ki se je potezalo in zmerom dela za take svrhe, ne more pro- Sasti, je jasno in dokazano; tudi to je gotovo, da se ode njega upiiv cedalje bolj siril in da si bode sim-patij pridobilo v vseh slovenskih krogih. Zadnji oheni zbor pri Eebku, ki je bii obiskan od mnogo uplivnih moz iz vseh krajev goriske grofije, nas je v tem mnenji le se potrdil in ce bo drultvo nada-Jjevalo s programom, katerega je zaeelo pri tem obS-nem zborn, da se bo narnrefi a posebno enerzijo potezalo za gmotni blagostan nasega revnega kmeta, si bode s tem zagotovilo najvefo veljavo in prav slavno pri-hodnjost —Y tem zmisln so se tudi pomenkavali odlicni rodoljubje raznih stanov po dokoncanem zborovanju pri Rebku ia lese dostavili sc zeljo, da bi drustvo zaeelo se ietoSjne poletje napravljati kmetijske tabore v raznih krajih Goriskega. — Mi pa smo popolnoma prepricani, da bo drustvo ne samo z besedo delalo za gmotni pro-speh, ampak da bode tudi povod dajalo k raznim pod-Tzetjem na narodno-gospodarskem polji, za kar ima v svoji sredi dovolj izvrstnih moci. — In prav na tem polji dalo se bode doseci tudi porazumljenje z vsemi dosedajnimi nasprotniki tega drustva, kateri so na-rodnjaki iz pravega prepriiaoja in nijso sovrazniki vsa- simbolizira Bte plave o5ia „ta lepi mili obraz* wto kras-no postavo" in mnogo druzih lastnostij. V nekterih krajih napravijo uze prvi dan majni-ka dobri ljudje a slabi godci veselje, ter se po ulicah pode in s trob^nto id basom lepo naravo pozdravljajo. V velieih mestih in v residencah je prvi dan majnika Yeliki praznik; vesdje in radost si sotor pod milim nebom napravi, prepeva se nmetno ustvarjeni naravi slaTO in mladoletni zemlji se celi dan posve&tjo. Majnikove praznike nahnjamo posebno pri nemcih in od todi so k nam prisli, kder jih vsaj solska mla-dina uziva. Daljna juzna liudstva ne vedo za prvi all sploh za majnik ni6T kajti ona imajo nie meseea februar-ja naravo v polni krasoti; toda Franki in Burgundci, Alemani in Suevi, vs» so zlati majnik praznovali. Aj-dovski dahovniki germanov so nze v prejSnih easih majnik praznovali, ter na gori „Brueterns,< prvo majni-kovo nog njih burke uganjali. Po nekterih n?mskih dezelah se §e dandanes prastnuje Valpcrgijeva noe: cele trame ljudij gredo namrc6 tc noc z baklami in si-cer ravno o polnoSi 6rez hribe in doline, da vse coper-nice izpode, ki noeoj po dezeli pleSejo in rogovilijo in na ta naein dezelo pred to budo neare&o obvarujejo. Mnogo pesimistov imamo, ki zlatemu raajniku nifi Yefi ne verujejo, ker nas skoro vsako leto prevari in nas mesto v pomladanski v ziniski suknji pozdravi; ta ne-vera in ta slabi kredit pravijo da je sad nze dolgolet-nega opazovanja. TelariSno - meteorologicno, kozmo—fi-izkali^no in astronomidno—kabalistigno hoce se nam do-kazati, da kmalt ne bomo ve6 niti majnika niti pomla- kema povzetju, katero ne vstreza njih sebicnim name-nom. Kakor se razvidi iz poroeila obLnega zbora pri Rebka, se je seslo tarn prav mnogo rodoljubov; obeni zbor je imel prav fiestitljiv obraz in obcinstvo je sle-dilo do zadnjega obravnavam z najveco pnzljivostjo; posebno pa je pazilo na govor o trtoreji g. R. Dolenca, kateri ie svoj predmet v populami obliki prav intere-sautno, kratkocasno in temeljito razpravljal, za kar ma je ob&instvo tndi skazalo veliko hvaieznost.— Po koneanen: zboru je zacela zabava pod milim nebom; izvrstna godba iz Kviskega razveseljevala nas je z lepimi slovanskimi komadi, m«-j katerimi se jevrsti-lo petje. Od nazoeih pevcev moramo pohvaliti vrle Domberiane in Brice. Vrstile pa so se tndi napitnice, od kateri h je bila ona na dr. Lavri5-a sprejeta z najveco navdusenostjo.—Moramo reel, da se njismo nade-jali pri Bebkn toliko odlicoega Ijodstva iz vseh krajev, posebno zarad instalacije znpnika v bliznjem Rihen-bergu. _________ Iz pod OtvM 24. maja 1875. (Izv. dop.) Zaeeli so se pri nas priporocevati nekteri zivinozdravniki, kateri pa se nijso nikjer tega 2ivinozdra>nistva nancili, ampak domaea zdravila rabijo, in a tem se hvalijo, da so zivinozdravniki, akoravno bi zivince tndi brez njih po-moii ozdravilo, ker zdravila nijso primerna doti5nim boleznim. Znajo pa govoritt dobro, kar jim koristi, in nevedni ljudje jim verujejo, po zgubi svojih zivincet pa skodo terpijo. Da bi pa kmetovalci pri svojih zi-vincetih skode ne terpeli, opozoriti se jih mora, da se takih maza&ev varajejo in naj se posluzijo n5enega zi-vinozdravnika, katerega imajo pri rokah in sicer Anto-na Zgonika iz Dobravlj, kateri se je 2 leti v zivino-zdravniski Soli v Ljubljani zdravnistva ucil, in to opra-vilo ze vo5 casa dobro opravlja, v dokaz tega, da je zdaj v kratkem ea&u vola c:*dravil, ki je imel vrangni prisad in druzega vola, katerega je imel gospodar uze za zgubljenega. ker skoz 8 dni ni jedel ne pi I, niti prezvekoval, in tako po njegovem trudu in priza.ievanju ga je pogina resil in popolnoma ozdravil. Vom, da boste rokli, da tak zivinozdravnik j* drag, pa recem vara, da bolj dragi so mazaci, kakor ueeni ljudje; pos-ktisite, dr?gi kmet valci pa se boste prepricali in ne ke sali. (Kmetovalec.)_________ Iz Tftti 25. maja (Izv. dop.) Delelni zbori io za-kljueeni; tndi v trzaSkem zboru se je vrSila borba za narodnost, po vsi Avstriji ni zbora, v kterem bi se tako brezobzirno in kruto postopalo proti kaki stranki ko ravno v trMkem i»rot» Sloveneem. Manj&ina z vsemi datami, fakti pri dokazih ne opravi nii, la§ki liberalizem (vse meni, tebi nig) je ge-slo naspiotne stranke, kteri huji od torkov vladajo in seiopirijo. Pri sklepu zborovanja pokazala je nasprotna stranka, da ji ni druzega na sreu, nego poIaS6it vse, kar se da in ne da, pa kakor ji povsod Siovenei nen-stralljivo nasproti stopijo, kjerse je treba potegniti za narodni blagor, tako so tudi pri sklepu defcelnega zbora zapustiK dvorano in resulocija z mnogimi tolkami, v kterej je tndi novi volilni red bii, je padla, ker ni bilo dve tretjinji poslaneev. Veckrat se po gasnikih razpravlja delovanje okraj-nih nacelnikov, mej kterimi so prav pogostoma imena, Luk§a,Majiti;zdajpaho&>m jaz nekoliko se tretjo izdajieo Ferluga v Rojanu omeniti. Ta roagistratni Benjamin, akoravno sluzbo okrajnega glavarja,opravl ja se vtika vedno v javna dels* ;n tako rekofi drugim kruh poje, temvee ker ga magistn>» zarad zvestega sluzbovanja podpira. Tudi ta gospod toei vino, a kakor se slisi nikakor na dobi-eek njegovega gospodarja. Da ni zmozen svojega poslo- di imeli m da je ta zadnji cetrti del sedajnega stoletja uze blizo ovega fiasa, ko se ta majhna toplota mora umikati zmerznjeni zemlji. Nij ga ve6 majnika!—all uLe prihodnje leto mo-rebiti ne bode vee pomlad nas pozdravila! Zakaj ne? Prebister je eloveski nm postal ter vse naravne skrivnosti poizvedel in zaradi tega se mu ona tudi hu-duje; pesimisti so uze skoro obupali in stanovitnost ..a-rave uoiCili. Imamo tudi preroke, ki pravijo, da zatem mrzlem majnikom nastopi precej vroee poletje in da pomlad s casom izostane ter bode od mrzle zime do vroeega poletja le kratki {.rehod, kar nam Ie nahod in kaselj prinese. Mi pa dragi bralec, lepa bralka smo §e vedno op-timistienega mnenja; in to je prav! Naj nase oko pro-sto gleda drez hribe in doline in naj se z naravo radu-je, tudi 6e se nij se v prazniSni obleki pokazala. No-Semo tndi vec misliti in tuhtati, da nam je bii pred dvemi leti ravno zlati majnik krah ali polom skrtvaje prinesel, ki je na§emu zepu sto in sto forintov in nasim prsam tisod in tisoS zdihlejev odnesel. Eo se nam majnik pribliza mislimo piccej na pomlad, na lepo mo-dro nebo na zeleno barvo cvetoge zemlje in narazlicno pisano—prelepo obleko neznega nasega gpola, kajti gor-ki solngni zarki, lepo di§e5e vijolice in elegantne ob-lacila pristnjejo obligatori5no 5asn nko cvetlice raz-cvete." ________ J. Rebek. vanja, to uze vrabei na strehi Sivkajo; faktiSni glavar je zvita buca Bonin, on mu vse vazne listine spiiSe, on ima kje „carta bianca" in ce Se njega kaj zadrzuje, nastopi tretja osoba, krLmarjev de^ko glavarsko stopi-njo in rec gre se ve da od rok, a kako ? to naj si mi-sljjo fristiti bralei. Zalostno je kjer ptujec tlaSi narod a ie bolj ia-lostno je kjer zavzima to tnesto domacinec v kratkih blacab. Da si ta g. F. postavi v na§i okollci jako grd in svariven spominek je gotovo in mora sam spozoati; a v njemu je uze vsak 6ut otrpnel. — Vendar pride niorda das kesanja, ker pot po kteri je pri§el do Most-ne slave ndira se nze pod njegovemi nogami; sramotni pad se bliza. Politicni pregled. Torej minister Banhans je odpravljen, dosedaj-ni minister aa poljedeljstvo Chlumetzky, postal je trgovski minister in na njegovo mesto kot minister poljedeljstva je stopil nek mlad grof Jeronim Mans-feld, od katerega se samo toliko ve, da Se nijma 33 let, da je huzarski ritmajster v reservi in, kar je bolj pomenljivo, da je svak ministra predsednika, kneza Adolfa Auersperga.—Kdor pa ve, da se ime-nuje sedajna doba avstrijska—doba Auerspergov, ta se ne bo ftudil noveinu imenovanji. — Ustavoverni listi pa nijso to imenovanje nig kaj prijazno spre-jeli; temveC so ministerstvu ofiitali, da nij solidar-no, kakor je to miuister Auersperg dostikrat na-glasal, ker ko bi bilo to res, bilo bi palo z Banhan-som vred. — „Neue freie Presse* kritizuje to imenovanje Se iz druzega staliifia, da namrefi nij po-polnonm konltituetjonalno, ker Mansfeld §e posla-nee nij in se boji za avstrijsko ustavnost.- No, ke-do pa je kriv, da pri nas ustavuost no6e vkoreni6iti se, Ce ne ustavoverei, kateri spodkopujejo vAvstriji fiut prara in smeSijo ustavnost,— Govori se sopet o ministerski krizi, 1% Peite se poro6a, da bode na mesto Koller-jevo priiel general B1 a I i 6 za vojnega ministra v Peito pa pride za dezelnega komandanta fern. Mo Unary. Obe imeni imati mej Jugoslovaui, dober glas, torej nij 5udo, da ta novost (ki se pa mora stoprv utrditi) nij po voiji »H. Fr. Pr," — Iz vsega je vidno: krona stori v Avstriji, kar ho6e. Sli§i m celo, da so dvornl krogi siti judot-skega elementa in da hofiejo neko ministerstvo boy konservativnega znagaja; vzvezi s to vestjo je tudi ona, da se bode na Dunaji osnovai velik konserva-tivno-astavoveren fiasnik z ustanovnim fondom 1,2000,000 gold., katerih polovico da sam nadvoj-voda Albreht,—List bode zagovarjal samo Cisto ar-strijske zadeve in v nredniStvo se ne sprejme iz prineipa noben zid ali tuji novinar. NadvojvodaJovanSalvator objavljav„Mil, Ztg." ve6 elankov, v katerih polemizira proti onej broSuri, ki je 6ni dan iz§la v Lipskem kot odgovor na znano njegovo izjavo o stanji avstrijske artilerije in potrebi nisko-avstrijske zveze. Kadvojvoda dalje v teh clankih protestira proti dlankom pruskih listoT na Dunaji, ki hotsejo, da Avstrija mora biti odvisna od Prusije. Armada avstrijska, pravi Jovan Salvator, nij ustvarjena za neprirojeno po-bratimstvo s Prusijo, in ona tudi ne misli na ma§~ &vanje. Armada se le trudi, da bi bila li kakej neizogibnej vojni pripravljena tako, dabi bila kma-Iu konfiana. Nadvojvoda obsojuje tudi nedomoljubno in izdajalno novinarstvo, ki izpodkopava avstrijsko zavest in dinasticno cutje, in je za to pladano s pruskimi tolarji. Kontoo priporoim prijateljstvo z B n s i j o ter se tudi izjavlja zoper vsako raz§irjenje avstrijskih dezel na iztok. — Da se pak cela dda-va okrepi in ojafii, mora Avstrija, vsled besedy* Salvatorjevih, zadostiti svojim narodom m sea njimi pomiriti, zatajiti r a z n e namene; a le na ta nafiin najde mo5 v samej sebi. Govori se z veliko gotovostjo o novemn shodu treh Cesarjev v Ems-u.—Potovanje na§ega Cesarja v Galicijo pa menda bo za letos izostalo in to iz finanSnih obzirov. Dunajski listi porocajo, da se drzavni zbor sopet snide sredi oktobra in bode zboroval ob enem v, delegacy ami, M se bodo ta pot sesle na Dunaji. V Gradcu je vlada osnovela policijsko direk-cijo in vzela policijo 2upanstvu iz rok, zarad za-dnjih dogodkov proti don Alfonzu. — Zarad tega •pa so graski mestjani od vlade preganjanemu iu- panu napravili jako prijazno demonstracijo; poslali so nm po deputaeiji adresso, t kateri odobrujejo njegovo postopanje in ga zagotovljajo najvefoga zau-panja.—Ve5 graSkih in dunajskih listov, ki so gra-jali vladno postopanje v tej zadevi, je rlada kon-fiscirala. SliSi se, da l)ode celo Stajerski name-stnik v kratkem poslan v penzijo in imenujejo se Die razni nasledniki. Vidi se iz tega, da s prin ci se nij Saliti.—Don Alfonz pa nefcda bode ven-dar zapusfcil Gradec ter se podal na grajScmo Plo-Skovec, ki je lastnina Cesarja Ferdinanda. Namestnik Kubeck j> te dni bil pri don Al-fonzu in mu je izrocii jako prijazno pisino na§ega cesarja. Tudi to je mala kazen za namestnika, katerega poznamo iz Gorice kot Cloveka, ki je bil §6 preve<5 previden in je vsacega kricaca italijan-skega smatral kot wstaatsgefahrlicb*, Rusini se v galiSkem deL. zboru potezajo za nemScmov §oli in to samo zarad srda na njih brate Poljake; ali nij to prokletstvo ?! SlovaSke „Narodne Noviny* prinafiajo skoro v vsakeni listu dopiae o pristopu mnogih Slovakov k „ceskej matici". Krutost Madjarov bo torej og-je zvezala brate Cehe in Slovake. Ogrski parlament je jenjal predvCerajsnem; to jesen bodo novo vo-litve. Francoski listi piSejo jako siinpaticno o ru-skem earu; pravijo, da jo on tisti, ki varuje Frau-cijo pred Bismarkom kateri bi jo sopet rad nasko-ci. in da je le za-to prisel v Berlin, da Bismar-ka potolaft. Te dni bo obiskal 'new Orloff, ruski poslanik, cara v Emsu, da mu rozioft Atijo na Francoskem. v Belgiji, kder vladnjo klerikalci, je zdaj visluo romanje in mnogo proeesij, katere pa hoLcjo liburalci zabramti; te dni pa je priSlo zarad ene take procesije do hudega boja v kateremu je bilo &»z 1000 ljudi ranjenih. Belgijske sodui-je so necega Duchesne, kateri je nekda wunoraval umoriti Bismarka za nekrivega spoznalo, Morda bo zdaj Bismark, sopet za&d rozljati se sabljo proti Bolgiji, kakor pred enem Mwecron prav zawd fr komedije. Ta Slovek hoSe vkazati celemu sve-1 a; s tem pa bo skodoval neniSkenm narodu, kateri bo zgubil pocasi vse simpatije in si pridobil sovra&vo vsih narodov. V Svajci je bilo te dni narodno glasovanje o prasanji, ce se uvede civilni zakon in o tem, kedo sme glasovati v obtint.—Boj je bil mej klerikalci in liberate!, kateri zadnji so zmagali glede prvega prasaija; prvi pa glede druzega. Karlisti so te dni zmagali vladno yojsko in z naskokom vzeli neko trdnjavo; don Karlos sam je komandiral. Vidi se, da kmalo eni, kmalo drugi zmaga-jo in da ne bo Se konec bratovskega boja na Spanjskem Srbski knez potuje po svoji dezeli in ljudstvo ga povsod entuzijastiSno sprejemlje.—Bogdaj, dase reCi na Srbskem Fopet poravuajo in dazaCneta knez in ljudstvo skupno delati za napredt,; kujezevine. Na GrSkem se je vnel hud razpor mej naro-dom in kraljem; slisi se, da ima nastati*revolulcija in da hooejo kralja izgnati ter proklicati repubiko. Razne vesti. («orilico fttnreifastvo) je ime]0 sejo dne" 22. t id. Na dnevnem rsdu je bila odpovod grofaCoronini-ja. Te odpovedi nij sprejelo stareSiasto, anipak izvolilo je deputacijo, katera ga pojde prositi, da sprejme volitev. Po tem je staresinstvo izvolilo za prvega podzu-pp^a vitfza Bosizio iu za druzega dr. pl.*Luzenbergerja ni''Ai odseko?ce. (Hup^ij>ka mbornicn) se je ?5eraj na novo kon-Stituirala in izvolila predsednika in podpredsednika. Izvo^jen je baje za predsednika sopet Baron Hektor Bitter, za podpredsednika pa Andrej Pavletifc. (Kemtko ftiedaiitfe) imamo uze 6ez en teden v Gorici. Osebje je §e precej dobro in igre prav fletne, Tendar pa je gledali§ce prav slabo obiskano, deloma zarad velike vro^ine, deloma pa, ker se goriSko obcinstvo Le za laSke predsUive malo briga, kaj pa §e za nem-ike. Zarad slabib opravkov menda dru§tvo odlazi za-6etkom prib. tedna. (t jrane« LMpnnje), vefi let Suvaj gorioke iital-niee in na§im Slovencem dobro znana osoba, je v Go-Bpodu mirno zaspal dne 25. t. m. Bolehal je 2 meseca na neki sreni bolezoi in ie ralad, v3S letu Je moral zapustiti svet. Bil je izvrsten narodnjak, priden,skrben, zanesljiv moz in potajak prve vrste v vsakem obziru; zatorej pa je uzival zaupanju in dobrobotnost mnogih odlidnih gospodov, kar je dokazal tudi lep pogreb, katerega so je udele&ilo mnogo 6ita!ni5arjev in druzih gospodov.—PoSteno je zivel, lehko je vmil! (lifubijanvki iuoty) g. Vidmar vendar Se ostane. Cesar pri rainisterski avdijenci 23. t. m nij podpisal g. dr. PogaSarjevega imenovanja, katero je vlada pod-pirala, rek§i: „ist ja der alte gut.w (Narod.) (To*».) jSTedeljo po p6Iu dne je toca veliko §kode napravilsi v okolici Tiiifia (Moufalone,) v Mirnera in pri GradiSki. /t miljona gold.—Vsled tega falimen-ta so je ustrelil nek drugi Cloetta, sorodnik goriomo-njenega, ker je* imel pri firrai hz 100,000 gold. (Veiibn ne«rf»i>n) Se je pripetila te dni na Sta-jerskem.—Noka proeesija so jo pripeljavala na 6olnib 6ez Muro, ker pa se je na en volik coin prevofi ljudi nagnjelo, jo M Loln na dno in utonilo je mnogo ro-marjov posebno ^ensk in otrok; eliSi se da blizo 100. (¦¦ Hrm») se nam piSe, da interpellacija v defc. zboru zarad zakesnjenja ufitcljskih plaft nij obrnjena pro-ti pravi oblastniji. C, k. davkaruo na Krasu nijso krive, da se godijo v tem obziru take nerednoBti; one ne morejo denarja potf i/- Bovca, Faninger Janez iz Bovca Malnig Franc iz Kanala, Pitamic Franc iz Vole, Kregau Franc iz Roncine in And. Konjodic iz Plavij. Mej 9. namestni-ki pa jo sam profosor Hafner Slovenec. (2«l«>nlc* mej Tntnm In AjdovS^Ino). V po- nedelet je bila v Trstu seja ustanovnega odbora za to zeleznico. Po tem koje g. inzenir Zivic razlozil natanjS-no to Srto, izvolil je odbor za predsednika Dr. Tonicel-li-ja in poseben odsek za potrpbne studije, v katerega so izvoljeni: Burgstaller, Cerne, Gosolo, grof Lan-thieri, Margoni, Dr. Olivo, Bieter, Zivic, Tanzi in Ve-nezian. Bog daj, da bi se tem gospodom red posre&Ia. (*nAr. Breaovkjfek) dosedaj vikarij v Stanjelu je postal zupnik v Rihembergu, kder je bil v nedeljo inStaliran z veliko slovesnostjo.—Slisi se, da je bil v nedeljo tudi namestuik baron Pino z glavarjem baro-nom Bechbachom v Bihenbergu in da ga je ljudstvo slovesno sprejelo.— (Nov semljevid corfSike de2elo) je izdelal g. Solski nadzornik Vodopivec in kakor se sli§i je te dni popolnoma dovr§en dospel iz Dunaja,—Delo tega zemljevida je prav lepo in bi moralo kincati vse javne in privatne prostore to je pisarne in urade na GoriS-kem.Drag tudi nij; cena mu je menda samo 2 gold. Te dni se bode po sklepu defc. zbora razposlal vsem Bupanijam in solam na GoriSkem. — Dobival se bode gotovo pri goriskih knjigotrzeih. (6a«nik Mw»ti«n*»),ki je izhajal v nemSkem jezi-ku v Pragi in se je potezal za politiko 5innosti, je te dni prenehal.—Urednik Luke§ je namre5 objavil, da mu jo nek pryatelj izroSil originalno korespondenco njegovega pokrovitelja in podpornika nekega dr. Geh-a z nafielnikom takozvanega vladnega „prestbnda,a mini-8terijalnem svetovalcem Erbom, iz katore jo razvidno da je dr. Ceh, kateri se je LuM-u hUnil,*da ga pod-pira ia lastnega. premoienja, dobM'vse pbdpore, katei' re je dajal uredniku Lnkefi-u-od vlade.—Vsied tega^le LukeS v zadnjera listu v odprtom p?smu protestoval proti dr. Ghu in mu celo napovedal tozbo, rob enom-pa aaznanil, da ne bode ve5 izdajal casnika- „Nation«4 ker je po nepogtenem i-avnanji dr. <3eh-a ta fiasnik os-krunjen m s to oskrambo tudi ucifiene vse dobte ve-likoduSne svrhs tega lista. Tadv)godbaovajatudi u kakimi iepimi sredstvi se vladft bojuje inkakoHieS jepriSlo i moralo.— r (Ma ounftji) so zaprli necega pisarja, ki se ie .jezuvitskemu generalu Beksu ponujal, da umoriBismar* ka, 6e mu jezuvitje dajo 200,000 gold, precej, en raiti-jon pa potlej. Jijegovo pismo so jezuvitje sami izrofiili policiji. i ^f? fli!7") sa zdRJ Fftv d08ti Pifi0,» k»na-lo se slifii, da bo Sol na Oosko, kmalo naTirolsko itd.j nek sensal ^orifiki pa ima tolike simpatije do tega prin-ca, da mu je te dni pisal, naj pride v Gorico, ker on pozna blizo Gorice nob lepo poseitvo, kder bo lehko mirno Bivil in to posettvo ,je zdaj na prodaj prav do-ber kup. Don Alfonzov tajnik, baron Lazzarini, pa jo odgovoril sensalu, da nj. visokost se dobro poouti v Gradcu m da ne misli Se zapurititi to motto. Ob javnem obenem zboru polit. druWva wSo8a* dne 23. maja 1875. p r i B o b k u Prodsodujo dr. Jakopie, zapisujo Viktor, Dolenao nazoSih 4(1 udov in skopica 67 druzih poblufcaloev, po. zm>jo So vtifi.—-Prodsndnik naznaui ob 4'/8 uri pop,, da je zborovitnjo pricelo in da jo sporoSovaioo o prvi tofi-ki Bavcar, kinot iz Sola pri Oornioah. — Na poziv predsednika jaino sporofievati Bavfiar blisso tako-le: Dofcivoli smo mi kmeijo takih fiasov, da sinomo po fias-nikih in javnih shodih razgovarjati so in pretresovati ro<^i katoro ho korUtuo za pofuuniil in obeni blagor. Sila in volika stiska pa nas budi in pri mora va, da mi-slimo na to, kako poravnamo krive pota, kako si zbolj-Samo «voj stan in odpravimo rnnoge krivicc—Vsakomu kmotu jo dobro znano, da bo kmetije oblojioni z vsa-kovrstnimi davki in cg le malo jiumo gledamo v pii-hodnjoHt, se nam vriva ^alostno prepricanje, da davki so bodo cedalje bolj mnoiili, a ne znizali, — Zato je treba, da u%e denes na prihodnjost mislimo in delamo, da nam bodo posamne in obdne oprai'ila in bremena laXeje postale.—V dosego tega pa no smomo biti zavi-dljivi in nevoSljivi drug drugemu; ampak skupuo mo-ramo delati, promiSljwvati in posvetovati se, kajti vefi ljudi ve5 ve in vsaka dobra misel se po skupnem pre* tresovanji in resni volji scasoma vresnici — Danes, slavni zbor, hoeem tudi jaz spraviti v ta-ko obfino pretresovanje neko stvar, katera bo veSino kmetov zanimila, to je oni davek, katerega mora-wo ali posamezni posestniki ali pa obcine pla5e-vati pod imenom „§pitalski stroSki". Glede tega dav-ka, kateri vedno obLutljiv pa ee-li okraji vstanovili si glavnico, iz katere bi se podpirali revezi dela nezmozni in sploh scasoma osnovau tudi na laScni dobrodejni zavodi, kakorsnih nahajamo v prav civi-foinurih dezelah skoro v vsakem trga ali pa veci van. Res jet da kaj taeega se ne da tako lehko in hitro vstvariti, pa saj tudi hrast ne zraste v enem letu, pa v mnogih letih postane velikan in redi dosti zeloda.— Sploh oa je Seleti, da se mi kmetja resno popnmemo vsakovrstnega koristuega zdrnzenja, da si zaSnemo s skupnimi moemi snovati rasna druStva, ki bi nam pnS-la na pornoe* in bi nam poinagala do mpredka, kajti Se ne bomo sknpno delali za napredek, propali bomo in postanemo suinji diuzih stanov in raorda narodov. Jez sein tnkaj le v obee raivil nacela, po katenh bi se inorda moglo zlajSati ob&nam in posaraezuim breme spitalskib stroSkov; asatorej ne bom stavil v oeigled mo-jega omejenega ogleda v tfin obziru dolo&nih predlo-gov, ampak prediagam samo, da si. ob5ni zbor nalaga druStvemn odboru, da on to zadevo vsestransko pre-tresa in pripravi potrebne korake bodisi ; obliki naer-ta postave ali proJnje na dez. zbor, katero bi predlagal prihodnjem obcnem zboru v potrdbo. Na prasanje predsednika, ce nijma nihee govoriti k tern predlogu, oglasi se Jos ip Fag a n el; on bi Be aieer zlagal z Bavearjevera pretllogom, ko ne bi bi! tako tezko lzvestljiv; prav in pravicno je, da placajo posli sami za se bolnisuiene stroske, ker ti kmetu nij* ao nikoli koristili, ampak veeinoma so sovrazniki nje-govi in zalostno jo, da pridejo po torn ubogemu kmetu na vrat, ko je mcstna gospoda porabila njih naj boljse raoe. in jib. odtegnila poljskemu delu. V tern obziru je gotovo vazno, da se vrede pravno razmere mej go-spodarjem in poslam, mej posiam in domovino itd. Ampak za kaj taeega je menda edino kompetentcn drzav-ni zbor,—kaj ti v prvi vrsti je potrebna sprememba po-selskega reda in pa nekaterih mestiiih statutov. Trz&S-ki statut je na primer tako nepravieen, da ljudje, kate-rih stariSt so pnsli mladi v Trst, so se tarn porocili in vmili in katerih v srenji nihce ?ee ne pozna, pjidojo, ko so stari in bolehni, v trzaSki spitai in tarn umrojpa obcine morajo pla&ati za njih vse Spitalske stroske. To njj po nobenem pravicno. TrzaSki magistrat nadalje podpin tudi nepravienost gospodarjev, kajti vsakdo si lehko misli, da vecina poslov zboli pri gospodarjih in vendar trzaSki magistrat zmerom pot^juje, da so biJi posli brez slazbe, ko so zboleii, same da mora po tern doiicna dostikrat uboga srenja placcvati za bogalega mest-jana. Vsled tega nasvetuje dodatek k Bavearjevemu predlogu, da se namree odboru izroBi tudi naloga, naj natanjcno poizvedava, kako so postave glede poslov po drugih kulturuih drzavah urejene in naj dene na dnev-ni red prihodnjega obe. zbora tadi prosnjo ali motivi-rano resoiucijo do drzavnega zbora, da bi on ustanovil nov poselski rej za celo drzavo morda po izgledu ena-ke postave na Svicarskem, ki menda ozir jeralje na po-sestnika in natanjeno uredaje razmere mej poslom in gospodarjem. Ferdo Perozzi iz Dornberga je popolnoma sinenja predgoveruikovega in konstatuje, da trzaski magistrat res lzdaja za vsacega bolneg.i posla certifikat, da nij zbolei v sluzbi, kakor da bi bili vsi posli v Tr-stu le na spreminjanji zraka, kar pa nij verjetno. Dober pripomocek proti tern nedostatnostim bi bii, ko bi po-licija to rec nadgledovala in ko bi bil rsak posel pri-moran oglasiti se pri pidiciji, kadar vstopi v kako sluz-bo ali pa izstopi iz nje. Saj je to tako policisjka za-deva, kaiero bi policija ne imela zanemarjatL Policija pa naj bi po tern izdajala spricevala. JDr. A. B. Bojie omenja, da sov strogki za bol-nike res preveliki in tezijo kmetije Zalosten je stan nase dezele, uboga je zadosti, ker totiko ljudi mora iskati kruha na tujem. Tega pa je krivo to, ker smo zaostali v napredku, ko bi bilo ljudstvo bolj omikano, bi se tudi biagostan siril in mtsa dczela bi postala zadosti bogata, da bi lehko vse svoje in §e druge ljudi redila. Ce pa uze ljudstvo mora iti na taje in tarn oboli, naj se deia in pazi na to, da bodo gospodarji placevali postavni del bolnisniccih stroskov; poslov brez dela pa naj se ne trpi po mestah in to iz moraioega in mate-rijainega obzira ne. In ce se v tern obziru noSe niS storiti, naj ua^e zupanije zahtevajo, da se taki boiuiki ki so ntransportabiett pripeljejo iz Trsta na. dom, kder bodo boljse postrezeni za manjsi denar, kajti v Trstu je spitalska tarifa za bolnike HI. razreda 80 solaov, ali za eeliU 20 soldov visoceja, kakor drugod po Av-striji. Gotovo mesto Trst dela nam veliko krivico, ee se pomisli, da tirja za vsaeega naSega boinika, fie tudi pri delu zboli, povrnitev stroskov, mej tern, ko za ita-hjanske inozemske rogovileze, katerih po Trstu vse pol-no postopa. prav rado preDasa bolnisnicne stroske. Za-to je dolznost vlade, da v teni obziru kaj pomaga. Pa nase zupanije tudi malo store za svoje bolnike, treba, da jih preyeje bolj humanitarni duh in preskrbe potreb-no, da se bolniki lehko doma zdravijo, kar bo boljse in s5aso«?a eeneje. Nasvetaje torej, naj draitveni odbor tudi "to momente jtmlje v poStev m naj kako resoiucijo predlaga v zmisln, da se bodo na§i bolniki domov Predsednik naznanja, da je sklenjena debata in pozivlja nazode nde, da glasnjejo n ^feerjevem predlogn in Faganelevem dodatkn. Predlog in dodatek ob-velja z veliko vefiino. Mej zbororoftnjem dosel je sledecli tel^ram k Tolmina, katerega predita predsednik: BPn Behku zbranim So&nom in drogim Slovencem Slava. JMa-sim tirjatvam zmaga, delajmo neiitnidljivo, vsestransko.Eo»draT_mpiJFsm._J«in§*_. ____ OMinstva jemp »a mmp ta pi^ara? s »zi-violilici,* 0 drno to«kit to je o raidelitvi oMinskih zemljiM, govori E. f laviar, L-atprav|faje kratko in Mm vpra-fanja: kaj so oMinska iemljiS6«? je h konstno, da se razdelealine?5eje koristno, kako naj mmMB? Odgovor na prvo vpraianje » oMe wan, »to^ poroeilu opuHtimo; o koristi ah nekoristi razdel.tve mini govornik, da bi n# itfovarjal rawielitve, •!»«»}"» oblnska zeraljiMa v dobtem kiltmrnem stanji in bi se tako unmo in pravilno niivala, da bi vsled tmirah , kultura prav nie ne pelala; v tem primerljaji bi lmele ob&ine naiboljSe zavarovano svojo imovino, orl katere m vsi opravifieni obMnarji ne samo za obstoj svojihi drn-zin in kmetii potrebne uiitke ciobivaii, ampak tudi ob-5ioe staine dohodke imele. Mibog, nemamo na Gon-skem ve« takih dobro ohranjeuih ob«. zemljilS, mari-ve6 so se ona v skupnem gospodarstvu, nepmvilno m samopridno oskrbovana, veeMei nle tako oguhla, da so nam skoro samo gola njih rebre ostala; take posebno na Krasu, ob Cavnu, ob sv. Gon. Za taka zemlnMa nij veft druge pomoei nego razdelitev. Dokler jih bodo obemarjt sknpno ulivali, bo vsak gledal, da izkonsti za se zadnjo pest zemlje, zadnje drviSSne pritlikovee, zadnjo bilko trave na njih, m v malo letih ne ostane druzega deliti nego goio kamHUje. 6e se pa razdele, bodo marljivi delezniki svoje d^le^e varovali, ofiibtili in v to obdeWi, kar se da iz njih na-rediti, ker je to uze stara resniea, da vsak svojo last-nino bolje varuje, nego skupno. Nemarni gospodarji bodo se ve, da tudi svoje deleze poprodalr m zapravdi in po tem kot revezi ob5ini na ramena pili. A na we zadnje je pa vendar bolje, da se sploSna zaraijisljna kultura v obfiini zboljia in da imajo vsaj nekateri ne-kaj, kakor nobeden ni6. Iz teh in ie ronogih drugih razlogov se mora priznati, da je razdelitev ob-«inskih zeraljisS na GoriSkem ne samo koristna, ampak tudi potrebna. Teze, veliko teze je odgovoriti na vpraianje, kak0 naj se obe. zemljiSca dele, ker so pri nas razmere glede tega, kako so posamezne obSin* svoja zemljiiga pri-dobile, kako so jih od nekdaj uzivale, kako dotifine strolke p!a?evale,—in na vse te razmere se mora po-siava zastran razdelitve vsakakor ozirati—tako razliSne, da bi se lahko trdilo, da nijso v dveh ob5inah po vsem enake. To je sprevidela vlada, ko je zavrgla nafirt postave, sprejet v dezelnozborski sessiji lota 186B in to je syrevidel tudi na§ dezelni zbor v letoSnji sessiji, kar se razvida iz sklepa o dotienem predlogu g. poslanea Faganel-a. Zato bi bilo naj bolje, da bi si preskrbel dezelni odbor natanene date, koliko in kako§na ob5in-ska zemlji§5a ima vsaka obfiina na GoriSkem, ali so nje izkljueljiva lastnina od nepamtenih Sasov, alt jih je vku-pila ali po zemljisgno-odvezni potr odkupila, kako so v tem primerljaji skladali obfiinarji dotieno kupno ali od-kupno ceno, kakoSna je stara nespodbijana navada zastran nzivanja, po kakosni meri skladajo obfiinai^i rtavek-od ob6. zemlji§6 in druge zadevajofie stroSkef Na po-dlagi doticnih poroeil naj bi izdal znpanstvom potrebne poduke in naj bi po tem dezt'lni odbor in zbor z vse-mi postavnimi sredstvi pospesevala razdelitve. — Govornik sklene s pr»dlogom,naj bi se odbor Soce v tem zmislu obrnii doslav. dezel. odbora. — Faganel opazuje, da se ne zlaga s tem, kar poroeevalec pravi glede nerazdeljenja dobrih zemljise, ker taka zemljisca postanejo po razdelitvi se boljsa; vsako se tako dobro zemljisfie naj se razdeli.—Kar se pa titse naeina, kako naj se raz-deli, ozirati se je treba na pravno razmere; obfiineso veeinoma kupile ta zemljisca od grajsein in plafievali so jih obcinarji po davkih, torej se ne more misliti na enako-merno razdelitev mej vse obeinarje, tudi tiste, ki so grajScinam placevali kaj malega za takozvani „jus"-— Dr. Eojic pravi, da je popolnoma potrebna razdelitev na Krasu in drugod, kder je slab svet; tako razdelitev bi moral dez. odbor z vsemi sredstvi pospese-vati, kar dozdaj nij storil. Dobra zemljisSa pa bi bilo dobro pustiti v skupnem gospodarstvu, ker bi se b*hko vsi obfiinarji na njih izdelali skupne vinograde i.td. ter tako v draztvu uzivali vefie koristi, zraven pa pospe§avali napredek.— Faganel odgovarja, da nij mislil na tak naSin druztvenega obdelovanja in da tudi on odobruje miiel skupnih zemljiie v napredcValnem zmislu.— j Kiavzar konstatnje, da je na Oeskem. prav dosti taeega skupnega izvrstno kultiviranega zemljisca in da srenje, ki imajo taka druStvena zemljisca, prav bogata postsjajo in uzorno napredujejo. Ker je imel Kiavzar kot poroeevalec zadnjo bese-go zakljuci predsednik razgovor in vabi nazo5s ude, da glasujejo o Klavzar-jevem predlogu. Je sprejet enogla-sno.—Predsednik naprosi Biharda Bolenea, vodjo vino-rejske Sole na Slapu, da govori o 3. tocki dnevnega reda. -Dolencev Vj9 ure trajajo^govor o vinoreji, katerega prinesemo prihodnjid, so nazoSi pazljivo poslu§ali in ve-dno odobravali. Ko je konSal, so mu je obSni zbor na predlog dr. Bojca zahvalil se zivioklici in izrazila se je zela, da bi govornik vaSkrat govoril pri obfi. zborah dniztva — Ker je bilo uze pozno in poslusalci nze vtrujeni, je naznanil predsednik oh 7V2urizve6er, da 4rtogkasr prelozi do prih. obfi. zbora in da je zbor sklenjen. — Svetemu raozu v gpomin i Pobozno gluibo nikJar zanemarjal, Dobrot veliko si ov&cara storil, Pognmno s« za svojo vero boril, In v pridiffah jo krepko zagovarjal. Pogottto if se i greinicami vkvarjal. Ha Bcrca gi premilo jira govoril, BreZTcrnic ti veliko ia spokoril, It Magdalen nedoline n ustvarjal. Da bog te blagoslovil ie, to kaie Pomnozenje poboinih dui Mf2»nef Ki te slave svetnika,—grecni Joio! Doiivel nijai do sedaj blamaioj Ce tu kosti ti bodo zakopano, U groba zraatejo ti .•—bole role. Poboloa oviica a teboj sovrainica brwsverae „So