PTUJ, 22. marca 1968 Št. 12 Izvod 0,50 N din, 50 S din TE DNI PO SVETU Bo postalo Sredozemlie območje miru? Kako bi ustvaarill v Sredo- •aeanlju območje miru, varnosti in eniaikoprafvnega sodelovanja — to vpraišaaifle zaposiljoije ve- liiko število naprednih gibaaij z vseh obaJ Sredozert^a. V teh razmišljanjih sodeluje tudi na- ša Socialistična zveza, katere predstavniM so sodelovali na vseh dosedanjih zasedanjih te- ga gibanja, katerega ciilij je za- gotovitev miru in sod Se obetajo bistriški oljarni boljši časi? Zadnje čase Je aljarska indu- strija v stiski. Problemov je več, med najvažnejšimi pa je natoavijaaaje surovin ter njihova cena. Večkrat se namreč dogo- di, da trgovska mreža in pa iz- voznik krepko ponagajata pro- izvajalcem olja z visoko ceno surovin. Tako se je lani to naj- močneje odrazilo pri bučnem olju, ko je cena bučnega seme- na rapidno rasla, cena olja pa je ostala ista. Proizvodne stro- ške je prodajna cena komaj krila. Zaradi tega je začela bistri- ška oljarna za odkup v letošnji jeseni že sedaj sklepati pogod- be, da bo za določeno količino olja imela že zagotovljene suro- vine. Zadnje leto je bilo glede odkupa najslabše v obdobju zadnjih petih let, lani je bila tudi izredno slaba letina v pro- izvodnji oljnih surovin. Da bi bistriška oljarna izpo- polnila in mehanizirala svojo proizvodnjo, gradi sedaj novo polnilnico. Gradbeni del nove polnilnice bo vreden več kot štirideset milijonov S din, med- tem ko bo oprema vredna več kot trideset milijonov deviznih dinarjev. Oprema bo uvožena in nove kapacitete polnilnice bodo nadomestile delo mnogih rok. Vendar nova polnilnica v to- varni olja ne bo imela takšnih posledic, da bi odpustili dolo- čeno število delovne sile, am- pak bodo preusmerili proizvod- njo tako, da bo dela dovolj za vse. Nova polnilnica naj bi stekla v drugi polovica leta. Z delom nove polnilnice pa bo odpadlo tudi polnjenje jedilnega olja v sode, ker bo skoraj vsa proiz- vodnja razen 10 »/o polnjena v steklenice. Tako se bo povečala kapaci- teta polnjenja v letošnjem letu za štirideset odstotkov, prihod- nje leto pa že pričakujemo sto- odstotno povečanje polnjenja ol|a v steklenice. Z mesecem marcem je začela bistriška oljarna ^lniti olje v nove steklenice. Te steklenice so manjše za osem centimetrov in lažje za dvajset dkg, torej mnogo primernejše za gospo- dinjstva, trgovsko mrežo itd. Plan proizvodnje za letošnje leto predvideva v bistriški oljarni, da bo sedemdeset od- stotkov proizvodnje jedilnega olja, ostalo pa tehnično olje. Oljarna precej svoje proiz- vodnje izvaža in je v minulem letu znašala vrednost izvoza več kot četrtino vrednosti vse proizvodnje. Kot ne pričakujejo nob«ie§a povečanja oziroma zmanjšanja števila delovne sile, tako še ni nobenih izgledov za povečanje osebnih dohodkov. Smatrajo, da sta le povečana proizvodnja in uspešna prodaja razlog za po- večanje osebnih dohodkov. Te- ga pa prva dva meseca nista pokazala, kljub temu da je že narasla proizvodnja glede na isto obdobje lanskega leta. Torej se obetajo oljarni v le- tošnjem letu boljši časi, če bo le izkoristila vse možnosti in pogoje, ki si jih je sama ustva- rila. -b Konvite OK ZKS L|utainer: Problemi mladine - problemi družbe v zadnjem času o mladinski problematiki vedno pogosteje razpravljamo. Komisija pri CK ZKS je izdelala teze, v katerih se obravnava naloga vseh druž- benih faktorjev za vzgojo mla- dine. O tem vprašanju bo raz- pravljal naslednji plenum CK ZKS in o njem so pretekli po- nedeljek razpravljali na seji komiteja občinske konference ZKS Ljutomer. Kaj napačno razumemo? Problemi mladine so problemi družbe, to krilatico, ki jo ne- nehno ponavljamo, jo večkrat napačno razumemo, kajti ti pro- blemi niso posebni problemi in družbeni le zato, ker je mladina pač sestavni del družbe. Niso pa družbeni zato, ker družbo skrbi usoda mladine in skuša zato njene probleme reševati. Probleme mladine enačijo z osnovnimi družbenimi proble- mi, njihovo preučevanje pa bi naj bil eden od pristopov k pre- učevanju osnovnih družbenih problemov. Ta pristop pa je lah- ko izredno ploden, saj je mladi- na prav zaradi svojih psihološ- kih in socioloških posebnosti občutljiv barometer dogajanja v družbi, pravo ogledalo in po- doba družbe. Le na ta način lahko pristopimo k temu vpra- šanju. Mladina In njeno mesto Ljutomerski mladinski komite si je po kongresu ZMJ postavil nalogo, da bo njegovo delo te- meljilo zlasti na komisijah, ob stalnih obiskih vseh članov ob- činskega mladinskega foruma v aktivih, skratka, ob realizaciji dela komiteja v aktivih Zveze mladine. Ob sedanjih obiskih pa so na terenu naleteli na določe- ne probleme. V Vučji vasi se srečujejo s problemom prostora, dincev; mladina pa bi se rada ker dosedanji prostor lahko v največji meri zasede 50 mla- dincev; mladina! pa bi se rada zabavala, organizirala kulturno- zabavne in športne programe. V Veržeju je mladinska organi- zacija v primerjavi z drugimi organizacijami in društvi abso- lutno zapostavljena. V Lukav- cih je mladinski aktiv zbral iz lastne dejavnosti 2000 N din, krajevna skupnost pa bi želela ta denar za gradnjo ceste, če- prav so jim mladinci obljubili, da bodo nudili pomoč v delovni sili. Na splošno se na terenu opaža, da je med organizacija- mi slaba povezava, že v pogledu skupnega koriščenja prostorov, ki jih imajo na vaseh v večjih primerih gasilska društva. V ljutomerski občini je po- prečen staž delovne dobe uči- telja 8,4 leta, kar kaže, da je v prosvetnih vrstah precej mla- dih moči. Mladinska organiza- cija bi naj v bodoče s temi ka- dri bila v stalnih stikih. Pri TVD Partizan in na splošno v telovadnih društvih v občini je bila že vrsto let velika neaktiv- nost. S prvim marcem t. 1. pa so na občinski zvezi za telesno kulturo nastavili inštruktorja za telesno vzgojo. Da bi delo v telovadnih društvih steklo čim uspešneje, naj bi bila naloga vseh organizacij ZM v občini. V razpravi so se še dotaknili najrazličnejših vprašanj, ki pa so bila v nekaterih primerih po- vedana preveč na pamet, zato bo komisija občinske konferen- ce ZKS za idejna in politična vprašanja prosvete, znanosti in kulture Ljutomer, v kratkem pripravila gradivo, ki bo teme- ljilo na ponedeljkovi razpravi in materialih, ki na splošno obrav- navajo mladinsko problematiko. Prav tako je potrebna širša in učinkovita pomoč mladinskim in njenim specializiranim orga- nizacijam, kot so klubi OZN, marksistični klubi itd. -pp Gasilski avto - največja želja GD Cirkulane Gasilsko društvo v Cirkula- nah šteje 49 članov, od tega 19 starejših gasilcev. Ostali so mla- dinci in mladinke. Največja želja društva je ga- silski avto, ki bi bil potreben glede na veliko področje. Za na- kup avtomobila že imajo 800.000 starih dinarjev. Želijo si, da bi jim širša družba pomagala pri nakupu. Gasilske trojke v hribovitih predelih bi radi opremili z roč- nimi gasilnimi napravami. Te so v hribovitih predelih skoraj važnejše kot gasilske čete. V lanskem letu sta bila v Cir- kulanah le dva manjša požara. Vzrok enega je neznan, drugi pa je nastal vsled malomarnosti. Z R iz Agrokombfiiota KZ Leitort Lspeh kolektiva in slehernega člana delovne skupnosti Agrokombinat KZ Lenart je ena izmed tistih delovnih orga- nizacij, o kateri so družbeno- politične organizacije v Lenartu včasih veliko razpravljale. Naj- bolj žolčne diskusije in včasih tudi neupravičene kritike so se slišale na račun tega delovnega kolektiva ob predlanskoletni poslovni izgubi. In kaj lahko opazimo v tem kolektivu danes? Iz občutne več deset milijonske poslovne izgube v predlanskem poslovnem letu se lahko danes pohvalijo s takšnimi pokazatelji zaključnega računa, ki jih je v trenutnem stanju izvajanja go- spodarske reforme doseglo le malokatero podjetje. Ce pri tem upoštevamo še to, da jim je to uspelo v kmetijski dejavnosti, ki jo nekoliko postrani gleda- mo (pa čeprav od nje živimo), je ta uspeh še večji in zavida- nja vreden. Nekaj splošnih podatkov Delovna organizacija je bila ustanovljena 24. 11. 1945 kot na- bavno-prodajna zadruga s se- dežem v Lenartu v Slov. goricah. Pod tem naslovom je poslovala vse do leta 1949, ko se je pre- imenovala v Kmetijsko zadru- go ZOJ Lenart v Slov. goricah. Njen poslovni predmet se je ta- krat razširil od trgovine, odku- pa kmetijskih pridelkov ter drugih dejavnosti tudi na kme- tijsko proizvodnjo na lastni manjši ekonomiji, ki se je s pri- dobivanjem zemljišč iz leta v leto večala. S 1. 1. 1961 so se k takratni kmetijski zadrugi pripojile še kmetijske zadruge Benedikt, Cerkvenjak, Jurovski dol in Ve- ličina. Sklep o pripojitvi je iz- dalo 21. 2. 1961 okrožno gospo- darsko sodišče Maribor. S 1. 1. 1963 so se pripojile še naslednje delovne organizacije: kmetijsko gospodarstvo Lenart, kmetijsko gospodarstvo Selce in obrtno mizarska delavnica »Brest« Voličina, Zaradi razširitve oziroma po- večanja dejavnosti, predvsem lastne kmetijske proizvodnje. se je zadruga s sklepom zadr nega sveta z dne 23. 5. 1963 j imenovala v »Agrokombip KZ Lenart. S 1. 1. 1966 se j tej delovni organizaciji pripo tudi kmetijska zadruga nja Sčavnica-Velka. V tej ganizacijski obliki posluje lovna organizacija kot homo na celota z devetimi delovn enotami in tremi obrati še , nes. V preteklem letu je knji; delovna organizacija »Agrokc binat« KZ Lenart eksterne alizacije (promet) v zne; 29,289.135,12 N din. Prenes( realizacija iz leta 1966 zu; 2,602.983,73 N din, eksterno , sežena realizacija v letu 1967 26,686.151,39 N din. Gospodarski predračun za to 1967 je predvideval, da b( dosegli z vsemi dejavnost kombinata 32,196.110,00 N ( eksterne realizacije. V letu i| so imeli fakturirane ekstei realizacije za 24.231.181,73 N d Iz tega sledi, da se je poveči realizacija v letu 1967 naspr letu 1966 za 10,13 odstotka. Bistvene spremembe v stru turi udeležbe posameznih deja nosti v realizaciji iz leta ij in planom za leto 1967 so nasi le zato, ker je bila v letu 15 kooperacijska dejavnost komi nata v sklopu kmetijstva, dočj se je ta dejavnost v letu Ij z novo notranjo organizacj prenesla v sklop blagovne] prometa. Povečani delež uprai v celotnem dohodku je prav i ko posledica izvedene spremei be notranje organizacije, sklop uprave je priš-sl tudi te nični sektor za pridobivat zemljišč, ki sta bila v letu la v sklopu kmetijskega obrai Iz sklopa blagovnega promi je bila izdvojena tudi komer alna služba, ki je od leta li dalje poseben sektor v sklo uprave. Našteti dejavniki, o roma organizacijske spremeni so precej vplivale na izpren njeno strukturo udeležbe po! mezne dejavnosti v skupni : alizaclji. j. g Lovska družina Ormož Realen plan Za prave lovce Idealiste ne traja sezona lova samo tri mese- ce, ampak skozi vse leto. Razum- ljivo je, da se v celotnem ob- dobju ne bavijo izključno samo z lovom, ampak Se z najrazlič- nejšimi drugimi nalogami, od zimskega krmljenja divjadi, ugotavljanja staleža, uvajanja novih pasem itd. Vse navedene naloge si je začrtala tudi lovska družina iz Ormoža. Lanskoletni odstrel In devizni priliv Ormoška lovska družina ima od 2800 ha 2000 ha lovnih po- vršin. Na enega lovca odpade 46 ha. Skupno je 54 hranišč in eno prezimovališče. Za kontrolo lova oziroma preprečevanje div- jega lovstva imajo 4 honorarne paznike. V sezoni 1967-68 je bilo skup- no uplenjenih 599 fazanov, 32 kur, 327 zajcev, 62 srn in 4 je- rebice. Na lovski turizem je od te skupne številke odpadlo 136 uplenjenih fazanov, 31 zajcev, 4 jerebice in 3 srne, kar znaša kot dohodek od turističnega lo- va za ormoško lovsko družino 1072 ameriških dolarjev. Z ob- činsko skupščino Ormož so skle- nili pogodbo za dobo 10 let, da dajo devizna sredstva na razpo- lago kot prispevek za gradnjo hotela v Ormožu. Od lanskolet- nega deviznega priliva si bodo obdržali 10 odst. sredstev, ki jih bodo potrebovali za nakup zaj- cev v CSSR. Kako ugotoviti stalež? Poleg že omenjenega nakupa zajcev na Češkem bodo še ku- pili 15 odraslih družin fazanov, ki jih bodo uvozili iz Vurberka. Lovska zveza Ptuj je namreč na zadnji seji sklenila, da mora vložiti vsaka družina 5 odst. od povprečnega petletnega odstrela zajcev in 20 odst. od odstrela fazanov za osvežitev krvi v lo- višču. Kmalu bodo pristopili k toč- nejšemu ugotavljanju staleža divjadi, in to po številu, letih in spolu. Pri bonitiranju, kot se temu ugotavljanju pravi, bodo na podlagi 10-letnega odstrela in ugotovitev paznikov prišli do podatkov, v katera lovna zem- ljišča se splačajo vlaganja in gojenja določenih pasem divjadi. Letošnji odstrel po lansko-letnem načrtu Iz podatkov lahko sklepamo, da ima ormoška družina na svo- jem področju izredno dosti sr- njadi, ker je v lanskem letu po- vzročila ta za 6510 N din škode na kmetijskih kulturah. Toliko so morali iz skupne lovske »ka- še« odšteti za povračilo škode kmetovalcem. V letošnjem letu pa jc lovska družina Ormož opozorila vse kmetovalce na področju družine, da no bo več plačevala škode, ki bi jo povzro- čila divjad, ker lahko kmetoval- ci pri gospodarju družine dobe brezplačno zaščitna sredstva za posevke, ki jih ogroža divjad. V letošnjem letu imajo za odstrel planirano okrog 1000 ko- sov divjadi, od tega pa je 30 "/o planirano za lovni turizem, ki iz leta v leto postaja vedno bolj zanimiv, saj na ormoških lovi- ščih prevladujejo fazani, zajci in srne, in to predvsem na lovi- ščih v okolici Litmerka, Krče- vinp, Gaberja in Otoka. -p KATKRO CESTO I\AJPREJ ASFALTIRATI? Kako so zapostavljene ceste v ptujski občini, ne priča samo njihov slab izgled in nemogoča vožnja po njih, ampak tudi dej- stvo, da se je v času, ko govo- rimo o uvedbi samoprispevka, težko odločiti, kateri cesti dati prednost pri asfaltiranju. V občini je predvsem pet medkrajevnih cest potrebnih temeljitega popravila in asfal- tiranja. To so ceste Apače— Majšperk, Ptuj—Lenart, Suha veja—Videm, Ptuj—Gomila in Ptuj—Grajena. V krajevnih skupnostih, po katerih vodi posamezna cesta, so zaradi nevzdržnosti pričeli razmišljati o krajevnem samo- prispevku, da bi uredili cestišče. Glede na to, da so nekatere od teh republiške ceste, je žalostno, da jih bo potrebno urejevati s samoprispevkom. Pa kaj hočejo, ko pa so taka pravila, da brez lastne udeležbe nič več ne gre. Do nedavnega, ko so ponekod urejali ceste, se je še lahko de- lalo. Ker se vsaka stvar konča pri denarju, poglejmo, kolike zne- ske denarja zahtevajo posamez- ne ceste. Ce računamo, da sta- ne kilometer asfalta 30 milijo- nov starih dinarjev, bi stalo asfaltiranje ceste Apače—Maj- šperk 250 milijonov starih di- narjev (8,5 km), proti Lenartu (14 km) 420 milijonov starih di- narjev, Suha veja—Videm (3,5 km) 105 milijonov starih di- narjev, Ptuj—Gomila (proti Vidmu, od koder je že asfalt z radgonske strani) 500 milijonov starih dinarjev in Ptuj—Graje- na 270 milijonov starih dinarjev. Za asfaltiranje vseh omenjenih cestišč bi potrebovali milijardo 500 milijonov starih dinarjev. Pri takih vsotah je takoj ra- zumljivo, da vsaka krajevna skupnost zase na leto ne bi spravila skupaj niti za kilome- ter asfalta. Krajevne skupnosti v ptujski občini se bodo lahko le s skupnimi močmi In sredstvi lotile te naloge. Potrebe po asfaltu so skoraj v vsaki kra- jevni skupnosti in na vsakem cestišču neizmerne, toda eni iz- med cest bo treba dati prednost letos, drugi pa prihodnje leto. Tako bodo morale nekatere krajevne skupnosti nekaj let počakati na asfalt. Morda bi lahko dosegle, da bi jim asfalti- rali najnujnejši del cestišča, to je skozi vas, da jih ne bi več dušil cestni prah. Predstavniki krajevnih skup- nosti zatrjujejo, da morajo tudi kmetijski kombinati in podjetja prispevati sredstva za gradnjo (asfaltiranje) cest, saj jih po mnenju prebivalcev večji del poškodujejo s prevozi kmetij- skih pridelkov, lesa in podob- nim. Ugovarjajo tudi dejstvu, da nima republiški cestni sklad do leta 1970 v načrtu nobene ceste na ptujskem področju. Sprašu- jejo se, ali bo to področje prišlo na vrsto po 1970. letu, aH pa bodo ti kraji še naprej vpili »glas vpijočega v puščavi«. Vprašujejo tudi, kam gre in kje bodo gradili ceste z denarjem, ki se zbira z višjo ceno bencina. Zadnje čase se mnogo govori o gradnji hitre ceste Šentilj— Ljubljana—Nova Gorica, ki bi naj služIla predvsem tujim tu- ristom. Ali ne bo posledica te predrage investicije ta, da se bomo Slovenci v odročnih kra- jih še naprej vozili po blatu in jamastih cestah? Potrebno bo pač začeti z last- nimi močmi, kolikor se bo dalo. Seveda bo treba prikazovati stanje v tem predelu in od širše družbe energično zahtevati upravičeno pričakovano pomoč. ZR Priprave na 2. obč. konfe- renco SZDL Ormož V ospredju kmetijstvo Pred kratkim je Izvršni odbor občinske konference SZDL Or- mož razpravljal o pripravah na drugo sejo konference, ki bo 6. aprila v Ormožu. Na dnevnem redu konference bodo kmetijski problemi s poudarkom na za- sebnem kmetijstvu in pregled dela občinske organizacije SZDL — zlasti SZDL ter pro- blemi, ki so bili izneseni na kra- jevnih konferencah SZDL. Iz- vršni odbor si je delo za pri- pravo konference razdelil v dve skupini; ena bo skupno s kme- tijskimi strokovnjaki pripravila gradivo o kmetijstvu, druga pa poročilo o delu SZDL. Gradivo bodo pripravili do konca mese- ca marca. Od 17. do 24. marca morajo biti izvršene volitve dveh čla- nov v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarova- nja kmetov Maribor, in sicer v 19. in 21. volilni enoti ormoške občine. Prva obsega kraje Sre- dišče, Kog, Obrež in Grabe, druga oziroma 21, volilna enota pa Ormož, Veliko Nedeljo, Pu- šence, Hum, Frankovce, Lešni- co in Spodnje Ključarovce. V 19. volilni enoti sta bila eviden- tirana dva kandidata, in sicer FRANC MUNDA iz Vodranec 33 in FRANC SALA iz Obreža; v 21. volilni enoti pa STANKO MUNDA iz Vičanec 7, IVAN SKUHALA iz Trgovišča 12, iz- vršni odbor SZDL pa je poleg zadnjih dveh za 21. volilno eno- to evidentiral še IVANA MA- V večini primerov v nedeljo iz- jasnili za posamezne kandidate. STENA iz Pušenc 14. Volivci iz teh dveh volilnih enot se bodo Tisti, ki bo dobil v posamezni volilni enoti največ glasov, bo predstavljal svojo enoto in ob- čino v skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarova- nja, Maribor. V krajih, kjer vo- litve ne bodo izvedene, pa bodo kmetovalci razpravljali o svoiih — kmetijski problemih. -p šo^e premalo skrbijo za varnost otrok na cestah I^evraSgične točke na cesti V sredo, 20. marca, je bila v Ptuju seja komisije za varstvo prometa. Člani komisije so raz- pravljali o predlogu programa za letošnje leto, o tezah, ki nareku- jejo Izdajo republiškega zakona o varnosti prometa in pregledali poročilo o prometnih nesrečah. V programu dela so predvideli več prometne vzgoje v šolah in ostali mladini. V šolah bodo, ko- likor se bo dalo, organizirali pro- metne tečaje, tekmovanja z na- gradami, organizirali seminar za prosvetne delavce, sodelovali pri urejanju lokalnega cestnega pro- meta in dajali druge predloge. Dalj časa so se zadržali pri po- trebi prometno varnostne vzgoje v šolah in ugotavljali, kako jo uve- sti. Znano je, da ta vzgoja ni v učnem programu. Tako se pro- svetni delavci branijo tega dela. Ta vzgoja je na .^^olah odvisna le od dobre volje upraviteljev šole in učiteljev. Ali ni za varno pot učencev in varen povratek k star- šem dolžna poskrbeti tudi šola? Na seji so pripominjali, da bi bilo vsekakor boljše, da bi se otroci v šoli naučili, kako naj si obva- rujejo življenje na cesti, kot pa da se učijo, kako se krpajo no- gavice. Otroci nimajo pojma, ka- ko naj se vedejo v prometu na cesti. Ali ne bi kazalo uvesti red- nega pouka o varnosti prometa na ce.sti? Število nesreč pri otro- cih raste! Med razpravo o tezah za novi republiški zakon o varnosti pro- meta so se udeleženci seje zavze- mali, naj se končno uredijo pra- vila, kako lahko vozijo po cesti traktorji sami in z vsemi vrstami priključkov, ter delovni stroji. Urediti bo treba tudi, kdaj se bo lahko izdala tablica za poskusno vožnjo, kdo bo lahko v bodoče po- učeval kandidate za vozniški iz- pit in podobno. Komisija je razpravljala tudi o črnih točkah prometa v občini. Najprej so spregovorili o smrtnem ovinku v Spuhljl. Menili so, da je zadnji čas, da se na tem m stu ovinek zravna. Ce že to r pa ga naj v smislu varne vožr uredijo. Pred kratkim so namr na koncu ovinka, to je na mest kjer je doslej nekaterega lepo t neslo iz ovinka, zakopali teži stebre. Ti bodo v bodoče povzr« telji materialnih škod in smrtn nesreč. Zavzeli so se za to. da zaletavajo vozila, odkupiti in pos: zaletavajo vozila odkupiti in pos; ti z gramozom. Omenili so več mest na ptujsk uilcah, kjer bi bili nujno potreb prehodi za pešce; tako so omer. li nujni prehod za pešce na Lji tomerski cesti pred novo samop strežbo Izbire. Sedanje bo tret naslikati, saj niso več vidni. Pn njimi nI prometnih znakov, bi nanje opozarjali voznike avtj| mobilov in drugih vozil. > Z. I^ILIČNIKI-PIONIRJI V PTUJU SE PRIPRAVLJAJO Ptujsko AMD vzgaja 25 P'1 nirjev za miličnike. So iz šol f' neta Znidaršiča in Franca OS' nika. V tnrisitični sezoni se bo pojavili v uniformah v spr^ stvu starejših miličnikov in P magali urejevati promet. Da ''' do sposobni za svoje delo, ' marljivo pripravljajo in z z^t manjem sledijo predavan]®' Predvsem bodo usmerjali proi" na prehodih za pešce, še poi®^ no tam, kjer zaradi gostega P' meta težje prečkajo cesto hovi tovariši in sošolci. stran 1 TEDNIK - pe«ek, 22. marca 19«8 Straa > priprave na 1900-letnicoPluja OHraniti le pomembne zgodovinske značilnosti starega Ptuja v pripravah na proslavo 1900- letnice Ptuja je v ospredju vprašanje, kako bi uredili iz- gled mesta, ulic, stavb in po- (lobno. V nekaterih ptujskih ^ldcah so popravili pročelja ne- Icaterih stavb. Videz mesta bi popestrili še cehovski znaki na stavbah. Nekaj se jih je ohrani- jo iz prejšnjih časov. Potrebni so obnove. Povejo nam, kakšna obrt je bila nekoč v teh pro- storih. Sedanji napisi na poslovnih in drupih lokalih niso v stilu stavb. Mogoče bi bilo dobro v bodoče misliti na to, saj se stroški ne bi povečali, izgled pa bi le bil boljši. Nemogoče na- slovne table imajo predvsem privatniki nad svojimi delavni- cami. Ali ne bi kazalo v bodoče že ob odobritvi lokala zahtevati tudi primerno tablo, seveda pa prostoru, kjer bi se to splačalo. Ko prehodi človek ptujske ulice, predvsem te stare, na vsakem koraku vidi, da bi bilo potrebno, če bi hoteli res staro mesto ohraniti in ga temu pri- merno urediti, storiti toliko stvari, da bi za to potrebovali offromno denarja. Obnove sta- rih stavb so izredno drage, sploh pa, če bi jih hoteli »po- staviti« nazaj v zgodovinske čase. Kot je videti iz občinskih proračunov, ki so iz leta v leto v slabšem položaju, je denarja za drago in zahtevno vzdrževa- nje teh stavb vedno manj. Slej ko prej bo vsem jasno, da za vsako staro stavbo z manj- šo ali pa celo brez zgodovinske vrednosti nima smisla trošiti veliko sredstev. Sčasoma bo potrebno .katero tudi podreti. Nastane vprašanje, ali bo čez deset ali dvajset let še hotel kdo stanovati v starih, zatoh- lih in vlažnih stavbah. Ce so jih lahko podrli v Ljubljani in si zgradili nove, bodo lahko mi- slili na to tudi v Ptuju. Verjetno so to storili pred- vsem zaradi stroškov in ]K>tre- be po za današnje čase primer- nih stanovanjih za naše delav- ce in za druge potrtebe. Seveda bi bila ogromna ško- da pustiti, da se vse, kar je ostalo iz preteklosti, podre, ali pa, da bi pustili razpasti zgrad- be zgodovinske vrednosti. Prav gotovo bo treba ohraniti zgodo- vinsko zanimive stavbe. Restav- rirati bo treba napise, spome- nike, stare stebre in drugo, kar je zgodovinsko vrednega na stavbah. Ob rušenju stavb zara- di dotrajanosti bo treba iz njih odnesti v muzej vse tja sodeče stvari. Zavedati se moramo, da prav vsaka stara luknja, kot po nava- di pravimo starim ulicam, za turiste ni zanimiva. Kot vidi- mo, si turisti radi ogledajo Ptuj od daleč, ga fotografirajo, predvsem mogočno grajsko po- slopje, se sprehodijo po glav- nih ulicah, si ogledajo muzeje in grad, prespijo v hotelu ali pa ne, in se odpeljejo. V stare ulice Ptuja pa tudi Ptujčani brez potrebe radi ne zahajajo. So ozke, stavbe so po- trebne popravil. Ulice, pred- vsem dvorišča, pa so polne smeti. Kamorkoli se ozres, na streho ali pročelje stavbe, po- vsod je potrebno nekaj i^pra- viti. Ptujčani, predvsem tisti iz starih ulic, komaj čakajo, da se sprehodijo v bolje urejenem delu mesta, posebno ob lepem vremenu pa po okolici Ptuja. Mnogi zavidajo lepo urejene hišice in bloke v novih naseljih, kjer je mogoče sodobno stano- vati in premišljujejo, kako bi se rešili iz starega zidovja. ZR Študijska knjižnica Ptuj NaVE KNJIGE V ANGLEŠČINI SPLOŠNO Carthage. Tunls 1966. Hungary 67. Budapest 1967. The Norway year book. Oslo 1962. Tourlst Informations. 1965. Calro 1965. Reader's Dlgest Almanac 1966. The world almanac 1968. New York 1967. Toward liberal education. 1966. FILOZOFIJA Nasser Gamal Abdel: Egypt's llbe- ratlon. The philosophy of the re- volution. Cairo. POLITIKA Beer Kenneth E.: The U. S. A. Ansvvers — Questions 1966. The experiences of buiHing a new society. Budapest 1964. Fadhil 2;aky Mohamad: Foundations of arabic-islamic political thought. Baghdad 1964. Greve T.: Norway and NATO. Oslo 1959. Horrors of napalm. Baghdad 1967. Gvviždž A.: The state system of the Polish People's Republic. Warsaw 1968. Lachs M.: The Polish-German frontier. Warszawa 1964. Llder J.: West Germany in NATO. Warszawa 1965. Ma}cužynskl K.: The Gomutka plan,. Warszawa 1964. Mc Clenaghan W.: Magruder's Ame- rican Government. 1964. Musa Al Khuri: Israel's role In the Middle East. Musa Al Khurl: Palestine — the Arab čase. Dama^cus 1966. New nazism In the Middle East. 1967. Palestine. Problem in perspective. Delhl 1967. Secondary education for American democracy. 1966. Tchlmitzek S.: Truth or conjecture? Warszawa 1966. Tomek G. J.: The Palestine čase In the United Nations. 1963. Tragedy of the Palestine Arab re- fugees. 1967. KK Ptu| - ot>rat za koop«raclK> VEČ UMETNIH KRMIL ZA VEČJO TEZO IN BOLJŠO KVALITETO PITANCEV Pri odikuipm telet im pitane go- vedi 6« opaža nizika teta pred- vsem telet kot po®ledica nepra- vlUine in nedovoljsie prehrane. S prodajo takih telett je zaslužek manjši, težje Jih je tudi \i«m«T- jaiti v nadaljinje pitanje za pocs- nejšo prodajo kot pitano gol^e napredo- vala, kakor pa thrta, ki eo eno- stavno preila z mlleka na krmilo. V poezanejsem obdobju od teže 90 kg naprej priporočamo krmi- lo TL-pit. Teleitom ga dajemo dnevno v dveh obrokih po pol kg in stopnjonjemo količino gle- de na ješ6no«t teleta na 2 do 3 kg na dan. Se«ved« je važno, da iuTiaijo rejenci dovolj sveže pito« vode. Najpak krmijo tis^ti kmeto- valci, ki polagajo rejencem kr- mila pred senom. Najprej jim je treba dati sena, šele nato krmi- lo, ki ga lahko jedo do na®led- nijega krmljenja. Preden nasoije- mo kimlla, moraijo biti korita čista. Tudi pri pitancih lahko dose- žemo zaželjeno kvaliteto, polno težo, obliko in primerno rarvito mišičevje z uporaibo močnih kr- mil kot dodatek k osnovni krmi. Predvsem priporočamo kiiroLla, ki so sestavljena na podlagi sečnl- ne-uireje. To so kroiila z ozna- kami GP-3 In GT-3 z urejo. Gle- de na kategorijo živali — pi- tancev, se krmi dnervmo po ko- madu 3 do 4 kg, težjim tudi do 5 kg (z dodatkom sena). Priporo- čamo poseben dodatek, s po- močjo katerega si lahko kmeto- valci sami sestaivljo primemo mešanico za kTmljenje, če ima- jo dovolj zmlete konize. Koncen- trat se imenuje G-«uper (kioncen- trat za govedo). Vsetouje 30 do 35 o/o prebavljivih beljakovin, zato ga je potrebno na 100 kg zmlete konize le 8 do 10 kg. Koncentrat je toliko boljši, ker vsebuje tudi rudninske sestavi- ne in vitamine. Opozoriti je treba, da navedena krmila, ki eo •sestavljena na bazi sečnine- Tireje, lahko kmiimo le govejim pitancem od 180 kg naprej. Ne smemo jih krmiti perutnini in prašičem. Lahko povzroičijo za- strupitve in pogine. Pri prodaji prašičev je opazi- ti, da jih še vedno redijo s kTompirjem in korusto, ki vsebu- jeta škrob in povzročaita mast na prašičiih. Na trgu pa Je za- željen mosnatt praiič. Z mešani- co koruznega rdroba in koncen- trata za !winje dosežemo boljžo kvaliteto praSlčev In zadovolji- mo zahteval trga. Za breje svinje se priporoča krmilo »S-brej«, ▼ času dojenja pa krmilo »S-doJc. V po«loval- nicah obrata je dovolj krmil za rejo pujskov in bekonov. Poleg toga, da ima obrat v za- logi dovolj krmil za pitanje ži- vali, lahko kmetovalcem- koope- rantom daje fftrokovne nasvete pri krmljenju Tako se podhra- njenost in nizka teža pitanih Ži- vali ne bi smela pojaviti v taki »KlilM <7 t> V nuslednlem letu zimsko kopališče v Kidričevem? Zadnji dve letni sezoni sta pokazali, da vlada v širši oko- lici Kidričevega izredno zani- manje za njihovo kopališče. Ta- ko se je tudi pokazalo, da so trenutne kapacitete kopališča ob nedeljah in sobotah premajhne, saj se je ob teh dneh na kopa- lišču v Kidričevem trlo kopal- cev, ki skoraj niso našli prosto- ra v petindvajsetmetrskem ba- zenu. Zaradi tega 'že dalje časa razmišljajo na krajevni skup- nosti o gradnji novega bazena. Tako je lokacija za nov bazen in ostale objekte kopališča že odobrena, v izdelavi pa je že tudi idejni projekt novega ozi- roma razširjenega kopališča v Kidričevem." že v lanski letni sezoni pa so tudi razpravljali, kako bi v Ki- dričevem uredili zimsko kopali- šče, Primer Cateških Toplic je bil povod, da so tudi v Kidričevem izvedli meritve in potrebna de- la. Te so pokazale, da bi v Ki- dričevem bilo možno narediti iz sedanjega bazena zimskega s tem, da bi ogradili bazen vsaj z dvometrsko salonitno ograjo ali iz podobnega materiala, ta- ko da bi bila zagotovljena tem- peratura vode in zraka. Seveda pa je trenutno največji prob- lem, ali bo imela tovarna v Ki- dričevem na razpolago dovolj tople vode za tako velike potre- be zimskega kopališča. Vsekakor bi bilo izredno do- živetje za vsakogar zimsko ko- panje, posebno če bi se našle vse zainteresirane sile (turistič- ne), da bi tako uresničili dol- goletno željo prebivalcev Ptuja in Kidričevega. Prenapolnjeno kopališče v Kidričevem Kaj je z živinskimi sejmi v Ormožu? NEKATERI ŠE NISO SEZNANJENI v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, števila 3, z dne 23. februarja 1968 se na drugi strani določa »Tržni red za ži- vinske sejme v Ormožu. V za- četku Je poudarjeno, da bodo živinski sejmi vsako drugo sre- do v mesecu, ob koncu pa, da bo prvi sejem 10. aprila letos, tj. drugo sredo v mesccu apri- lu, in bodo od tega dne sejmi potekali tako, kot je uvodoma rečeno v tržnem redu. 13. marca letos pa se je v zgodnjih jutranjih urah odpra- vilo v Ormož nekaj kmetoval- cev, ki so okrog 7. in 8. ure za- čeli iskati tržni prostor, kjer bi lahko prodali ali zamenjali živino. Tako je ta dan že ob uri zjutraj napregel dva ko- nja neki kmetovalec iz okolice Ptuja ter se odpravil na ormo- ški sejem, v prepričanju, da se bo ta normalno odvijal. Na sej- mu je želel zamenjati kobili, ki sta morali drugo sredo v mar- cu precej prepešačiti. Kot on tako vsi zbrani kmetje, ki so si navedeno sredo vzeli dragocen čas za prodajo ali zamenjavo živine in ki je zaradi sedanje neugodne tržne situacije v kmečkih hlevih kot malokatero leto, si uradne objave niso v podrobnosti prebrali. Delo na poljih, v vinogradih, na vrtovih se je že pričelo. Mar- ljive kmetovalce je v dopoldan- skih in popoldanskih urah tež- ko najti na domovih. Cas za či- tanje časopisov in raznih dru- gih uradnih informacij je pri njih skopo odmerjen. Zato je delno razumljivo, da so nekate- ri zelo pomemben dokument na hitro prebrskali. Z odhodom v Ormož 13. marca so izgubili več kot pol dneva. Za podrobno čitanje tržnega reda za živinske sejme v Ormožu pa je potreb- no največ 10 minut. Zadnji stavki takih in podobnih doku- mentov pa so večkrat bistveni, -PP Občina Slovenska Bistrica KJE SO DUSIČMA GNOJILA? Letošnja zgodnja pomlad je pritegnila na njive, sadovnja- ke in vinograde delavce, ki so začeli s spomladanskimi deli, S prvim delom pa so prišle prve skrbi. Polja, posejana s pšenico, bo potrebno dognojlti z dušičnimi gnojili, zraven pa dodati škropivo za uničevanje plevela. Tako opravimo dvoje del naenkrat: pognojimo in uničimo plevel. Seveda pa mo- ramo paziti, kdaj bomo gnoji- li. Vsekakor takrat, ko ima ple- vel dva do tri liste, kajti kas- neje ga bo mnogo teže zatretl. Za bistriško občino je kmetij- ski kombinat Slovenska Bistri- ca naročil za letošnje leto do volj dušičnih gnojil, vendar do sedaj §e niso prišla, kljub temu da jih je moral plačati vnaprej. Začeti pa bo potrebno tudi z deli za sejanje koruze. Potreb- no bo oratJ in pognojiti, da bo zemlja pripravljena za setev v aprilu ali v začetku maja. Na kmetijskem kombinatu so že začeli z deli v hmeljnih na- sadih. Delta ~ tovarna perila in konfekcije v Ptuju ZA TEDNIKOVE BRALCE ODGOVARJA HERIBERT SAMUD.A, DIREKTOR DELTE — Tržišče igra danes odločil- no vlogo. Kako ste se znašli v Tv\em z vašimi izdelki v lanskem Irtu? V lanskem letu se je gospo- ddiraka reforma vedno očitneje odražala. Bilo je polno težkih preizkušenj. BreT; skrajnih napo- rov kolektiva jn vodenja pravil- ne poslovne politike ni bilo mi- sliti niti na obstoj, kaj šele na napredek. Glavni artikel, nyIon srajce, ki je bil do leta 1967 naj- bolj iskan, se je čez r^oč težko prodal. Cena artiklu je padla za 50 »/o. Odločiti se je bilo treba, sli naj ostanejo ti artikli v za- Jt^i, ali pa zaloge razprodati po nižjih cenah in žrtvovali velik tJel dohodka. Kolektiv Delte se Je odločiil za drugo rešitev. Po- javile so se nove težave s trgo- 'vino in drage, ki jih je kolektiv reševal z velikim trudom. — Kako ste dosegli plan in produktivnost? Plan proi7vodnje je bil postav- lien v začetku leta 196? zelo re- ^^no. Zaradi požrtvovalnosti ko- lektiva in izboljšane organizaci- ja proizvodnje je Delti uspelo preseči proizvodni plan za 24.7 »/o. To je omogočila tudi ProdTjktiivnost, ki se je poveč.=i- za 23.5<'/o otb le nezinatnem po- ^Pčanhi delovne sile. ~~ Vam le uspelo zmanjšati Zaloge? Ce primerjamo zaloge, ki so v podjetju do konca 1966. in o,h koncu 1967. vidimo, da sp znižale za 60 »/o. Tehnika konfekcijskih stro- jev naprednfe. Ali mislite na iz- Pf^nolnjpvanje strojnega parka? Polecf povečania prodniktivno- je nujno misliti na izpopol- njevanje strojnerra parka. Po-d- ki na np bodo rnspela ob- '^■'^iti vTooTcdno s knTikTjTenč'ni- nodiPtii. hod-^ ^rprino 1p v nii- senci. V Delti smo se od- lo^čili, da bo glan/na sikrb izipo- polnjevanje strojnega parka s sodoibnimi in najTacionalnejšimi stroji. Poleg obnavljanja stroj- nega parka je vložila Delta v zadnjih letih veliko sired&tev v vzgojo potrebnih i&trokovnih ka- drov, ki &o potrebni ob sodobnih strojih. — Izvoz v lanskem letu? V lanskem letu je dosegla Delta rekorden uioipeh v izvozu. Mnogi izvoani posli se odvijajo na osnovi sitoritev, to je, da pre- delujemo materiali, ki ga pošlje tuji naročnik. Cp vzamemo za primerjavo leto 1963 kot 100 ®/o, vidimo, da je Delta dosegla v le- tu 1967 v primerjavi z letom 1963 kar 1275% izvoza, Izvažali smo na razna tuja tržišča: v Zapad- no Nemčijo, Avstrijo in CSSR in sicer kar 435.782 moških srajc, ali 45,5®/o od celotne proizvod- nje. To 80 večino nylon srajce, ki jih vzhodne države še iščejo Na domačem tržišča je po teh srajcah manjše povpraševanje. Tudi izdelava iz domačega ple- tiva je nerentabilna. Tako velik odistoitek izvoza je Delti pripo- mogel, da si je ustvarila potreb- ne devize. Zanje je uvozila na naše tržišče intensantne artikle in nylon pletivo po nižji ceni. Uvozili smo tudi novo tkanino, imenovano belcotton. To je tka- nina i?; najboljšega 100 ®/o bom- baža, ki se ne mečka in je ni po- trebno likati. Srajce iz tega bla- ga so najbolj iskane na tržišču. — Ali ob tem. ko stvari kaže- jo na bolje, mislite na poveča- nje osebnih dohodkov? kot je razvidno iz gra- fikona, se je izvoz po- sebno v lanskem letu moCno povečal Kljub naporom, ki jih je ko- lektiv vJagah, so bili osebni do- hodki v letu 1967 nizki. Onemo- gočeno je bilo iz plačevanje sti- mulativnega dela osebnih dohod- kov iz že omenjenih dejstev. Deloma smo te težave že odpra- vili v letošnjem letu. Vzporedno z dvigom produiktivnositi bomo povečali osebne dohodke za 25 «/o. — Zelje v tem poslovnem le- tu? Vsi ukrepi so odločilno vpli- vali na to, da smo lahko izgub- ljeni dohodek nadomestili in ob koncu lanskega leta izkazali ugodno poslovanje. Start za le tošnje leto je postarvljen. De- lovni kolektiv Delte — tovarne perila in konfekcije je trdno od- ločen s pridnostjo, VTrtrajnostjo in nenehnim zavzemanj en in re- ševanjem problemov doseči uspehe tudi v pogojih, ko^ jih 1p postavila gospodarska refor- ma. Z. R, Heribert Samuda količinska proizvodnja v »delti« z leta v leto narašča Sfran 4 T t D .M K - petek, 22. marca !%S Stran 4 Delo Z zasebnimi sredstvi v ljutomersici občini Pr3vilnejše vrednotenje dela Ze dali časa najrazličnejši druž- benopolitični forumi razpravljajo o zasebnem delu z znsebnimi pro- izvajalnimi sredstvi. To delo je po- trebno v bodoče še bolj podpirati, hkrati pa preprečevati prekomer- no bogatenje posameznikov. De- lavci pri zasebnikih, kot je sploš- no znano, imajo nizek osebni do- hodek. 2e po neki ustaljeni stari praksi delodajalci prijavljajo manjši osebni dohodek, kot ga de- lavci pri njih ustvarijo. Mnogi se na ta način iziognejo plačevanju prispevkov za socialno zavarova- nje in proračun. S tem izmika- njem plačila dajatev je oškodova- na družba, še bolj pa delavci ob morebitni bolezni in ob upokojitvi. S temi problemi se v zadnjem ča- su pogosteje srečujemo. Zakaj odlok o določitvi osebnih dohodkov? Po drugem odstavku 19. člena zakona o delovnih razmerjih de- lavcev, ki delajo pri zasebnih de- lodajalcih in po izvršenih analizah dohodkov delavcev, ki delajo z družbenimi proizvodnimi sredstvi, je oddelek za gospodarstvo in fi- nance občinske skupščine pristo- jen (prav talio upravni organ, pri- stojen za delo in delovna razmer- ja), da predlaga za dela in pokli- ce, za katere ni mogoče ugotoviti povprečnega osebnega dohodka, odlok o določitvi najnižjih oseb- nih dohodkov delavcev, ki oprav- ljajo takšna dela in poklice. Tako bo današnja seja občinske skup- ščine Ljutomer razpravljala o tem predlogu odloka, ki ga je pripra- vil oddelek za gospodarstvo in fi- nance ljutomerske občinske skup- ščine. Zaslužek ne sme biti nižji kot v družbenem sektorju Za zagotovitev načela — za ena- ko ali podobno delo — vsaj pri- bližno enaki osebni dohodki delav- cev, ki delajo v družbenem sek- torju in tudi tistih, ki so zaposle- ni pri zasebnih delodajalcih, bo upravni organ ljutomerske občin- ske skupščine v kratkem z ugotov- ljenim aktom določil, da dogovor- jeni osebni dohodek ne sme biti nižji od osebnega dohodka, ki ga za enako ali podobno delo pov- prečno prejemajo dulavci v delov- ni skupnosti (družbeni sektor). Tak ugotovitveni akt, bo upravni or- gan objavil na že običajen način, ali pa s spremnim dopisom obve- stil vse zasebne delodajalce. Občinska skupščina Ljutomer, kot je že bUo omenjeno, bo na da- našnji seji razpravljala in spreje- mala odlok, katerega predlog je za nekatere zasebnike precej žgoč. V njem se precizno določa, da mo- rajo zasebni delodajalci zaposle- nim delavcem mesečno plačevati najnižje osebne dohodke za na- slednje poklice (v novih dinarjih): radiomehaniki 800, vodovodni in- t .laterji 750, kleparji 700, umrjl 700, parket^srj: in teracerji 700, vulkanizerji 650, ph skarji 600, ko- larji 600, vrvarji 550, lončarji in pečarji 550, frizerji in brivci 550, slaščičarji 550, čevljarji 550, foto- grafi 550, gospodinjskim pomočni- cam pa 400 novih dinarjev itd. Ob tem pa nastopa vprašanje zaposlovanja, kajti v zadnjem ča- su je bilo opažati, da so se privat- niki otresali zaradi višje določitve dajatev za vajence, sprejemanja novih moči. Prav gotovo bo tudi to vprašanje na današnji seji osvetljeno. -p KUHARSKI TEČAJ V PRŠETINCIH RK Tomaž pri Ormožu je organiziral v Pršetincih, v prostorih Franca Oniška, kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo "17 deklet. Vodila ga je Mimika Kukol, dekleta pa so se v štirinajstdnevnem tečaju naučila kuhati in sploh voditi gospodinjstvo. Izkušeni pre- davatelji: dr. Antolič, Edvard Pajek, Frančiška Majcen in Lizika Tušek so bistveno pripomogli k uspehu tečaja. Čeprav glede na vremenske razmere ljudje že odhajajo v na- ravo, so takšni tečaji zelo koristni in jih dekleta in žene z vese- ljem obiskujejo. KA Malo je narodov, ki so morali v svoji zgodovini toliko pretr- peti kot slovenski narod. Ob zlomu Avstro-Ogrske monarhi- je 1918. leta je bil slovenski na- rod ponovno še bolj razkosan. To resnico je še posebno obču- tila MARIJA KOJC, rojena 1896. leta na Tolminskem, ki je mo- rala zaradi zavednosti in pri- padnosti slovenskemu narodu po prvi svetovni vojni zapustiti rojstni kraj in se naseliti v Ju- goslaviji. Pot jo je privedla v Ormož. Leta 1941 so njeno dru- žino izselili v Bosno, kjer je v NOB ilegalno delovala. Sin Mi- lan se je spomladi leta 1943 vključil v NOB ter postal borec 13. proletarske brigade. Po vojni se je mati Marija z družino vrnila v Ormož, kjer je mnoga leta aktivno delovala v raznih društvih in organizaci- jah. Bila je skromna, prijazna, tiha, polna čustvenega huma- nižrna. Pozimi je skrbela za pti- ce in če jo je kdo vprašal, za- kaj si zanje toliko beli glavo, je navadno odgovorila: »Ptice so mi pozimi zde izgubljene, kot smo bili izgubljeni mi, ko so nas tujci preganjali s slovenske zemlje.« • Toplo, 72-letno srce Marije KojčeVe se je v ponedeljek, 18. marca, nenadoma ustavilo. Pre- nehalo je življenje, ki je prispe- valo del naporov, da bo naš ju- trišnji dan lepši. . Slava njenemu spominu! Peter Potočnik Marija Kojc Iz Slovenske Bistrice s včerajšnje seje KDAJ NOVI RAVNATELJ? Danes seja SO Ljutomer Pred več meseci smo v eni od naših številk zapisali, da bo mo- ralo preteči po Bistrici še pre- cej vode, da bo nova osnovna šola v Slovenski Bistrici dobila svojega ravnatelja. Toda tej vo- di v Bistrici so sedaj le šteti dnevi. Ravnatelj Ludvik Pleteršek, ki ga je priznalo vrhovno sodi- šče SR Slovenije, je namreč po- dal ostavko. Tako je trenutno šola brez ravnatelja in ga zame- njuje v. d. ravnatelj Jožica De- tiček. Vendar bo novo šolsko leto prineslo novi bistriški osnovni šoli ravnatelja, kajti v tem ča- su bo objavljen razpis in pa urejene vse formalnosti. P. S. Toliko o ravnatelju na novi bistriški šoli smo zapisali zato, ker bralci našega lista sprašujejo, kako in kaj in zakaj smo prenehali s pisanjem o tej zadevi. Nekateri bralci namreč tudi pričakujejo, da bo sedaj kolektiv, ki je rešen ravnatelje- vanja Ludvika Pleterška, krep- keje prijel za delo predvsem v izvenšolski dejavnosti, tako tudi v ureditvi okolice svoje šdle, in da bo pokazal svojo trdnost in odločnost kot pred kratkim, -b Predsednik občinske skupšči- ne Ljutomer Ivo Šumak je za danes, petek, 22. marca, skli- cal sejo obeh zborov občinske skupščine, ki bo pričela z de- lom ob 8. uri v veliki sejni dvo- rani na sedežu občine. Skupšči- na bo obravnavala analizo za- ključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1967, spreje- la letni načrt družbenega raz- voja za leto 1968, odlok o komu- nalnih taksah, odlok o določit- vi najvišjih zneskov povpreč- nih osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu, sklepala o usta- novitvi skupnosti otroškega varstva ter razpravljala o po- ročilu o delu poštaje milice Ljutomer in nekaterih družbe- nih pojavih. -p Popraviti grad ali zgra- diti novo stavbo za otroško varstvo v Majšperku? Po združitvi majšperške otroš- ke varstvene ustanove s ptujsko so si Majšperčani zaman obetali hitre izboljšave varstva svojih malčkov. Z združitvijo še niso odpravili bistvenih stvari, kot so med drugim pomanjkanje fi- nančnih sredstev za ureditev varstvenih prostorov. Trenutno je otroški vrtec v kletnih prostorih. Obiskuje ga 31 otrok. Otroškega varstva pa so potrebni tudi drugi otroci. Mnogi menijo, da bi lahko po- manjkanje varstvenih prostorov rešili s popravilom grajskih prostorov, predvsem v prvem nadstropju, ki bi lahko služili v te namene. Obnova gradu bi stala 30 milijonov starih dinar- jev. Nastane vprašanje, ali ne bi bilo bolje nekaj sredstev do- dati in zgraditi nove varstvene prostore v Majšperku, Za eno od teh dveh rešitev se bo treba slej ko prej odločiti in omogočiti zanjo finančna sred- stva. Več je treba misliti na kmečkega otroka, na njegov ob- stoj in razvoj v predšolski dobi. V šolo pridejo navadno udi manj razgledani. Z R Občina Lenart Zel Še boljše učne uspehe Rado Mejovšek O izstopajočih px'oblemih, ki se pojavljajo v našem šolstvu že dalj časa, potekajo živahne razprave, ki se po navadi kon- čujejo s sklepom, da v tej de- javnosti ne bi smeli skopariti s sredstvi, če želimo, da bodo naši otroci dobili potrebno osnovno izobrazbo. Res je, da je bilo v tem pogledu že mnogo storjenega, še večkrat pa so ostali določeni sklepi najrazlič- nejših za prosveto in kulturo odgovornih organov le na pa- pirju kot problem, potreben re- šitve. Tokrat smo zaprosili za raz- govor Rada Mejovška, ravnate- lja osnovne šole v Lenartu, ki je odgovoril na nekaj vprašanj o učnovzgojnih problemih v Le- nartu. Povejte nekaj o povprečnem učnem uspehu, ki ga je dosegla vaša šola v letošnjem šolskem polletju! Čeprav je naša šola s pov- prečnim učnim uspehom 77,3 ®/o trenutno na prvem mestu v le- narški občini, s tem uspehom še vedno nismo in ne smemo biti zadovoljni. Sicer pa ta trenutni polletni šolski uspeh niti ni re- alen pokazatelj niti našega dela niti dela šoloobveznih otrok. Ta uspeh se najbolj realno pokaže šele takrat, ko otroci končajo obvezno šolanje in se prijavijo k sprejemnim izpitom za vpis v šole II. stopnje. Predvsem pri sprejemnem izpitu in pri dose- ženem uspehu v nadaljnjem šo- lanju se pokažejo rezultati na- šega skupnega dela, ki so v tem primeru najbolj realen pokaza- telj, če smo dali učencem po- trebno osnovno znanje, na ka- terega lahko pozneje gradijo učno snov v srednjih, višjih in visokih šolah. Kateri učni predmet dela otrokom na vaši šoli največ pre- glavic? Skoraj vsak otrok ima en predmet, ki mu ne »leži«, kot temu včasih rečemo. Skoraj ve- čini naših šolarjev dela največ preglavic tuj jezik, na primer v naši šoli angleščina. Večina šolarjev izhaja iz kmečkih dru- žin in nimajo doma na razpola- go posebnega prostora za uče- nje, kjer jih ne bi motili mlajši otroci in tudi starejši. Vemo pa, da je potrebno za učenje dolo- čenega tujega jezika, še posebej angleščine, zelo sistematsko štu- diranje posameznih besed in nenehno ponavljanje obdelane lekcije. Vse to pa je omogoče- no edino v mirnem in nemote- nem prostoru, ki ga kmečki otroci nimajo na razpolago. Starši zahtevajo na roditeljskih sestankih, da bi uvedli namesto angleškega raje nemški jezik, ki ga nekateri še tudi sami precej dobro obvladajo in bi lahko po- magali otrokom pri učenju. V kakšnih socialno-ekonom- skih razmerah živijo lenarški šolarji? Kot sem že omenil, izhaja pretežna večina naših šolarjev iz kmečkih družin, katerih so- cialno-ekonomske razmere več ali manj že vsi dobro poznamo, zato jih tudi tukaj ne bi rad ponavljal. V ilustracijo bi rad navedel nekaj številnih pokaza- teljev, ki predstavljajo objek, tivne okoliščine, da naš pov, prečni učni uspeh ni tak, kot sj ga želimo. Tako je na primer naša anketa pokazala, da okrog 302 oziroma 64,7 "/o šolskih otroij nima doma na razpolago pri. mernega prostora za učenje, Nadalje je 179 ali 38,7 ® o šolar.! jev prepuščenih samim sebi in jih starši ne nadzirajo pri uče. nju. 116 ali 24,8 ®/o šolarjev ni, ma potrebnega časa za učenje, ker jih starši priganjajo tudi k težjim kmečkim delom. Mnogo imamo tudi takšnih otrok, k\ glede na duševno in telesno ne. razvitost spadajo v posebno šo. lo. Trenutni pokazatelji kažejo, da bomo morali za potrebe cele občine odpreti vsaj en oddelek posebne šole že takoj v začetku prihodnjega šolskega leta. Po. pis je pokazal, da bi bilo po. trebno okrog 174 učencev vklju. čiti v varstvene oddelke. Ti učenci bi ostali ves dan v šoli. Po končanem pouku bi jih pre- vzeli k učnim uram vzgojitelji, Pri tem ostaja odprto vpraša- nje, kdo bo to financiral in ka- ko bodo na to gledali starši, še posebej kmečki, ki jim- otroci pomagajo pri delu. J. S. Razgovor s predsednikom mladinskega aktiva OBREŽ IVANOM RAKOVCEM: l¥iiaGlinsl^ klub M Središču Preteklo soboto so v razredu prejšnje osnovne šole na Gra- bah odprli mladinski klub — prvi v ormoški občini. Izmed povabljenih se je otvoritve klu- ba udeležil le sekretar Občin- skega sindikalnega sveta Ormož inž. Martin Habjanič; kljub po- vabilu pa se noben predstavnik krajevnih organizacij in društev ni udeležil otvoritve. Ob otvori- tvi pa so nastopile določene te- žave. Prej, ko je bil prostor za- puščen, se skoraj ni nihče zme- nil zanj, sedaj, ko so ga mladinci preuredili, pa ga želi Stanovanj- sko komunalno podjetje Ormož ovrednotiti ter zanj, takšnega kot je, določiti najemnino. Sedaj so celo ugotovili, da bi bil pro- stor bolj primeren za stanova- nje. Vloga organizirane klubske dejavnosti še ni marsikomu znana in da bi prav to vlogo in pomen osvetlili, sem predsedni- ka mladinskega aktiva Obrež IVANA RAKOVCA zaprosil za razgovor. KAKŠNA JE MATERIALNA OPREMLJENOST KLUBA? — Mladinski klub na Grabah bo služil trem mladinskim akti- vom: Godeninci, Obrež in Sre- dišče, v katere pa še spadajo vasi Grabe in Salovci. V teh aktivih je skupno 124 aktivnih mladincev. Prostor, ki smo ga preuredili za klub, je bil prej velika neurejena in zapuščena soba, ki smo jo predelali s špan- sko steno, tako da smo dobili dva prostora: klubsko sobo in prostor za ples. Okrog 20 mla- dincev je v to delo vložilo več kot 300 prostovoljnih ur. Finanč- na sredstva za ureditev klub- skega prostora je prispeval ObK ZMS Ormož ter trije navedeni aktivi. Oprema je iz prejšnjega ormoškega mladinskega kluba in znaša čez 10.000 N din — te- levizor, radioaparat, gramofon itd. V kratkem bi želeli tudi na- baviti opremo za namizni tenis. KAKO BOSTE ORGANIZI- RALI DELO V KLUBU? Ob otvoritvi smo izvolili or- gane kluba — izvnšni in nad- zorni odbor, ki bosta skrbela za delo v klubu — za prireditve in klubske večere. lO (izvršni cn.^- bor) si je postavil nalogo, da bo vsak mesec pripravil pester klubski večer in vsako prvo so- boto v mesecu mladinski ples. V klubu pa se bo mladina se- stajala, iznašala svoje probleme, poslušala predavanja, za katera ima zanimanje, se športno in kulturno-zabavno udejstvovala — skratka v enem prostoru bo organizirana idejno - vzgojna, kulturno - zabavna in športna dejavnost. Klub bo odprt štiri- krat tedensko; vsak član kluba pa bo zadolžen, da bo tedensko neposredno nadzoroval delo v klubu, ki se bo odvijalo po že sestavljenem programu, v kate- rem med drugim stoji, da v klu- bu ne bodo točili aitoholnih pi- jač. Tega pravila pa so se mla- dinci držali že ob otvoritvi. Ob koncu še naj poudarim, da bi mladinci želeli ob razumeva- nju vseh pristojnih faktorjev normalni razvoj klubske dejav- nosti, saj je ta vloga v zadnjem času bila na raznih mestih po- udarjena, kot najinteresantnej- ša oblika dela z mladino v se- danjem času; gostilne pa ne bo- do več edina pribežališča mladih (ki včasih ne vedo kam — pod- črtal pp), je končal kratek raz- govor IVAN RAKOVEC. Danes vedno bolj stopa v ospredje vprašanje mladine in njenega posebnega družbenega položaja, ki določa njeno vlo- go v družbi. Klasične metode idejno-vzgojnega dela z mladino niso več posrečene in dobiva v sedanjem času klubska dejav- nost posebno vlogo, ki je bila že podčrtana v razgovoru. Skrb za vzgojo mladine pa stoji na ce- lotni družbi, ne v smislu parol, ampak v konkretni akciji. -pp Ivan Rakovec KO RK Zavrč: 55 krvodajalcev Krajevna organizacija Rdeče- ga križa v Zavrču je že več let zelo aktivna. Plan dela doseže vsako leto. Ivan Kotolenko, predsednik KO RK, je povedal, da je lani darovalo kri 55 krvo- dajalcev iz Zavrča. Kri oddajajo v Ptuju. Težave imajo s socialno šib- kimi. Dodeljujejo jim medna- rodno pomoč. Z B Bo gradila Panonija v Kidričevem lokal? Ni nova zamisel o gradni' novega trgovskega lokala v Ki' dričevem. Tako "je že določena lokacija za trgovski lokal ne- kaj metrov više od sedanjega kopališča nasproti restavraci- jo. Vsekakor je marsikoga pre- senetila lokacija novega trgov- skega lokala. Bo pa postavTjeo na tem mestu zaradi tega, (i^ bi bil v središču takrat, ko bq zgrajeno novo naselje proti Njivercam, Tako v Kidričevem planirajo vnaprej in upamo, da bodo Y svojih načrtih tudi uspeli, sa1 bi bilo to v korist celotni ptuj- ski občini. SKLIC ZBOROV VOLIVCEV Po 191. členu statuta občine Ptuj sklicuje predsednik skupščine občine Ptuj na območju krajevne skupnosti Ptuj Izbore volilcev in sicer: Volilna enota I — za območje Vičave, Orešja, Krčevine pri Ptuju, Rabeljčje vasi, Stukov. Zbor bo v ponedeljek, dne 25, marca 1968, ob 19. uri v dvorani SZDL v Vičavi. Volilna enota II — za območje II. in III. terena starega dela mesta. Zbor bo v petek, dne 22. marca 1968, ob 19. uri v veliki dvorani občinske skupščine Ptuj, Miklošičeva 14. Volilna enota HI — za območje dela IV. terena, Ciril-Me- todov drevored, cesta dr. Jožeta Potrča od št. 1—22 a, Volkmajerjeve ulice, Panonske ceste, Ormoške ceste, Zni- daričevega nabrežja, Cučkove ulice, Na tratah, Rajšpove ulice. Nove ceste. Zbor bo v ponedeljek, dne 25. marca 1968, ob 19. uri v prostorih gostilne »Brenčič« ob Ormoški cesti. Volilna enota IV — za ostali del IV. terena (Gregorčičev drevored, Levstikova pot, Cojzova pot). Zbor po v ponede- ljek, dne 25. marca 1968, ob 19. uri v veliki dvorani ob- činske skupščine Ptuj. Volilna enota V — za območje Budina in Brstje. Zbor bo v petek, dne 22. marca 1968, ob 18. uri v prostorih gostilne »Kuhar«. Za območje Spuhlje bo zbor v soboto, dne 23. marca 1968, ob 18. uri v prostorih gostilne »Kolarič«. Volilna enota VI — za območje I. terena. Zbor bo v toirek, dne 26. marca 1968, ob 19. uri v veliki dvorani občinske skupščine. Volilna enota VII — za območje dela Zagrebške ceste od št. 24 dalje, Turnišča, Mejne ceste. Selške ceste. Ceste na postajo. Zbor bo v soboto, dne 23. marca 1968, ob 18. uri v prostorih kmetijske šole v Turnišču. Volilna enota VIII — za območje Mariborske ceste. Mlin- ske ceste, Zadružnega trga, Ob Dravi, Ob Studenčnici Na obpežju. Rogaške ceste, Spolenjakove ceste, del Za- grebške ceste, št. 1—22. Zbor bo v ponedeljek, dne 25. marca 1968, ob 19. uri v prostorih SZDL — Breg, Za- družni trg. stran TtDMK — petek, 22. marca 1%8 Stran ^ Slikarska razstava Albina Lugariča v razstavnem paviljonu Du- jgoa Kvedra ob Dravi je Pokra- muzej Ptuj organiziral v-iigo razstavo v tem letu. To- j.j.at razstavlja vsem Ptujčanom jpljro znani domačin — aka- (jernski slikar Albin Lugarič. Albin Lugarič je bil rojen le- (3 1927 v Ptuju. Po končanem študiju na ljubljanski umetnost- akademiji in specialki pri (jojmiru Antonu Kosu je spet prišel nazaj v Ptuj, kjer živi in ^ela že petnajsto leto. Takoj po prihodu v Ptuj je 2ačel delati kot likovni peda- gog, ta aktivnost pa ga ne ovi- ja pri ustvarjalnem delu slikar- ja, kar pričajo ne samo številne jlike, ampak tudi razgibana raz- stavna dejavnost. Razstavljal je v Mariboru in Ljubljani na gliupnih in samostojnih razsta- vah. V Ptuju je do sedaj razstav- ljal skupaj s slikarjem Meža- [lom in Oeltjenom, ta razstava pa je njegov prvi samostojni nastop pred ptujskim občin- stvom. Na tej razstavi v ptujskem paviljonu razstavlja 34 del raz- ličnih tehnik (olja, risbe, paste- li, akvareli), vsa dela pa kažejo dva osnovna interesa Albina Lugariča kot umetnika — člo- veka in naravo. Dobro ujeti in neposredni por- treti na risbah kažejo njegov smisel za opazovanje in občute- nje modela. Prav tak kontakt umetnika s temo srečujemo tu- di na krajinah, posebej na Šta- jerski, saj ravno ti motivi de- lujejo na gledalca tako pomir- jajoče, sveže in vedro. Nekoliko bolj stiliziran in skop v barvi in izrazu je pri slikanju obmor- skih krajin, med katerimi za- vzema posebno mesto »Obala« iz leta 1966, Zelo rafinirano so- zvočje modrosivih barv in ži- vahne poteze čopiča pritegnejo našo pozornost, sliki pa dajejo izjemen položaj med razstavlje- nimi deli. Razstavo je 16. 3. odprl pokro- vitelj razstave predsednik obči- ne Franjo Rebernak, odprta pa bo do 25. 3. vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 17. ure. M. Mirkovič Delovna konferenca občinske ZK PO Ormož Spremebe dosedanjega načina dela Pretekli četrtek je bila v Or- možu delovna konferenca ob- činske zveze kulturno-prosvet- nih organizacij, katere sta se udeležila predsednika občinskih ZKPO iz Ptuja in Ljutomera Stane STANiC in Franjo STE- BIH. Na konferenci so bili na- kazani predvsem naslednji pro- blemi na področju kultumo- prosvetne dejavnosti ormoške občine: minimalen priliv v pro- svetna društva; delo prosvetnih društev je ponekod zaspalo — izven njih pa se oglašajo različ- ne kulturne skupine; problemi prostorov (npr. pri Miklavžu); nerazumevanje do amaterskega kulturnega ustvarjanja; slabi obiski kulturnih predstav v Or- možu itd. Po poročilu predsed- nice občinske ZKPO Mimice PISEK, je bilo poročilo o delu matične knjižnice v Ormožu, ki razpolaga s 4200 knjigami in Delavske univerze Ormož. Zakaj slab obisk kulturnih prireditev? v Ormožu je, kot je bilo po- udarjeno v razpravi, že stara bolezen nezainteresiranost obča- nov do kulturnih prireditev. Kolektiv ormoške osnovne šole je npr. pripravil dva recitala ter Prešernovo proslavo, za ka- tere ni bilo potrebno plačati vstopnine, vendar je bil obisk porazen. Nekateri so trdili (Ka- rel Koren), da v občinj kultur- niki premalo vedo, kakšne pred- stave si preprosti človek želi. Potreben bi bil načrten prehod od klasičnih do sodobnejših dramskih stvaritev. Na kakšen način je potrebno občinstvo gledalsko vzgojiti? Vsekakor bo potrebno preiti na sodobnejše metode kulturno-prosvetnega delovanja. Z anketiranjem, zbi- ranjem mnenj se lahko ugotovi, kakšne so potrebe ljudi in se v tej zvezi programi društev prilagajajo, seveda ne slepo, ker so danes drugačni pogoji, kot so bili npr. v taborniški dobi. Zna- nost in kultura sta od takrat si- lovito napredovala. Delo v klubih je težavnejše v Ormožu je bil pred leti ustanovljen mladinski klub, ki je sčasoma »razpadel«. Delo v Qjem je kmalu po ustanovitvi zamrlo. Klubska dejavnost pred- stavlja izredno zahtevno obliko kulturno-prosvetnega udejstvo- vanja. Zaradi manjšega števila udeležencev so nastopajoči pred bolj kritično publiko. Pri delu z mladino je treba upoštevati, da ta ni šla skozi NOB, saj iz teh pozicij njena preobrazba ni možna. V bodoče se bo potreb- no otresati marsičesa, kar je bi- lo v preteklosti osnovno pri vzgoji mladine, v kulturnem pre- snavljanju občanov. Klubi kot izredno zanimiva in privlačna oblika kulturnega kot idejnega dela z mladimi kot z odraslimi ljudmi, bodo le zaživeli, če bo v njih potekalo delo načrtno in organizirano. Samo stari milijon je premalo Občinska zveza kulturno-pro- svetnih organizacij Ormož je imela v lanskem letu za svojo dejavnost oziroma dejavnost de- vetih društev v občini na raz- polago 13.000 N din, od teh sred- stev je dobilo 8000 N din kot dotacijo občinske skupščine. Za- to bo potrebno preiti na bolj neposreden način financiranja kulture v občini, da bodo delov- ne organizacije tudi kulturno dejavnost finančno podpirale. Zato pa je potrebno tudi kultur- Zato pa je potrebno posvetiti več pozornosti vsebinskim vpra- šanjem, saj so ZKPO tudi poli- tične organizacije, ker posredu- jejo občanom kulturne dobrine, brez njih, brez širše kulturne osnove, pa si socialističnega člo- veka-samoupravljavca, ne mo- remo zamišljati. Konferenca je pokazala, da je potrebno najti obliko, s katero bi postale delovne organizacije materialni faktor kulture; nje- na vloga v delu proizvajalcev pa je bila že na več mestih po- udarjena. -p Občifin Lenart Nepozaben kulturni večer v Cerkvenjaku Kot smo informativno že po- ročali v zadnji številki našega lista, so imeli v soboto, 9. t. m., v Cerkvenjaku pester kulturno- zabavni večer, ki je bil združen s svečanim zaključkom kuhar- skega tečaja in s proslavo dne- va žena. V večernih urah se je v nabito polni dvorani zbralo okrog 600 ljudi iz tega kraja in nekateri povabljeni iz Maribora in Lenarta. Ob 16. uri popoldne je bila svečana otvoritev razstave ku- harskih izdelkov, ki so jih pri- pravile udeleženke kuharskega tečaja. Razstavo je odprl pred- sednik KUD »Jože Lacko« iz Cerkven j aka Vili KOLARIC, ki je v krajšem nagovoru poudaril izredno zanimanje in skrb, ki so jo pokazale udeleženke te- čaja — bodoče mlade gospodi- nje — kuharice. Tečaj je uspeš- no končalo 34 deklet iz območ- ja K S Cerkvenjak, ali okrog 60 odstotkov ženske kmečke mladine, ki je trenutno še osta- la doma na kmečkih gospodar- stvih. Navedeni podatek zgovor- no kaže, da je kmečka mladina v Slovenskih goricah voljna de- lovati, le da jo je potrebno or- ganizacijsko povezati in zainte- resirati za določeno obliko te ali druge dejavnosti. Tečajnice so pokazale na svoji razstavi nad 40 različnih kuhinjskih spe- cialitet, ki so se jih naučile v tečaju in jim bodo mnogo ko- ristile v življenju, ki ga žena, mati in gospodinja velik del prebije prav v kuhinji za šte- dilnikom in kmečko krušno peč- jo. Da je kuharski tečaj v Cer- kvenjaku tako zelo uspel, gre zasluga vsem družbeno-politič- nim organizacijam v Cerkvenja- ku, še posebej pa Katji TUSA- KOVI, ki je vodila tečaj in prak- tično poučevala mlade kuhari- ce. Kot zaključno ekskurzijo po uspešno opravljenem tečaju, so udeleženke organizirale v torek izlet na Pohorje, kjer so si ogle- dale večino turističnih domov in tako zares uspešno končale svojo kratkotrajno gospodinj- sko šolo. Takoj po svečani otvoritvi in ogledu kuharske razstave, se je ob 18. uri pričela proslava dne- va žena. Tudi tukaj so se Cer- kvenjačani izkazali s programom, s katerim so lepo proslavili ta praznik. Pozdravni govor je imel Vlado TUSAK, ki je orisal pomen in vlogo žene, matere, delavke in gospodinje. V boga- tem kulturnem programu so so- delovali pionirski pevski zbor, mladi harmonikarji, recitatorji in dramska skupina KUD »Jože Lacko«, ki je uprizorila spevo- igro »Vasovalci«. Celoten pro- gram je potekal nemoteno in brez prekinitve, da so dobili gledalci občutek, da je celoten program ena sama skladno in harmonično povezana ter umet- niško izvedena točka. Za vse to gre še posebno priznanje Vladku TUSAKU, režiserju in vodji prireditve. Po zaključku kulturnega pro- grama je sledil zabavni program, kjer se je ob zvokih domačih muzikantov zavrtelo staro in mlado. Večer je potekal v iz- redno družabnem in veselem vzdušju in zato ni čudno, če si v Cerkvenjaku želijo takšnih kulturno-zabavnih prireditev še več. J. S. Pionirji iz Cerkvenjaka izdajajo svoje glasilo »Klopotec« Mladi ustvarjalci — pionir- ji osnovne šole v Cerkvenjaku, so pri svojem delu zelo priza- devni, kar potrjuje njihov »Klo- potec«, ki ga bodo izdali v letoš- njem letu kar šest številk. V njem lahko zasledimo mlade av- torje najrazličnejših ustvarjal- nih zvrsti, kot so pesmi, črtice, spisi, krajše reportaže in seveda tudi risarji, ki upodabljajo mo- tive iz svojega vsakodnevnega življenja v domačem kraju. Šo- larji imajo pri urejanju svojega glasila veliko veselje in upamo, da jih bomo lahko v kratkem zasledili tudi v našem pionir- skem kotičku »Naša pisma«. J. S. Iz črešnjevca v bistriški občini v Živimo s kulturo, in bomo kulturni Crešnjevec je vas, oddaljena nekaj kilometrov od centra ob- čine Slovenske Bistrice. Čeprav je cesta slaba, marsikdo rad za- ide v ta del bistriške občine, poln prirodnih lepot. Ko se i'zpenjaš po krajšem klancu pro- ti Crešnjevcu in ko prideš iz gozda, se pogled najprej ustavi na precej veliki stavbi, vaščani pa s ponosom povedo, da je to njihov kulturni dom. Kulturniki v Crešnjevcu niso Vdv tako. V njihovem kulturno umetniškem društvu dela več sekcij; izobraževalna, dramska, pevska, imajo pa tudi klub, v kaferem se najdejo vaščani ob večerniii urah, da podebatirajo o dnevnih dogodkih oziroma kaj vse bodo še morali storiti v svojem kraju, da jim bo lepše in boljše. Ce bi primerjali, katera self- cija je aktivnejša, bi se lahko zamerili vsem. Kajti vsi imajo začrtan program dela, ki ga pa tudi vestno in z zadovoljstvom izpolnjujejo. Pevci pridno vadijo in se pri- pravljajo na samostojen koncert v mesecu maju, priredili pa bo- do tudi več gostovanj. Njihov pevovodja Martin Ulaga pravi, da ima na razpolago kar dobre in zdrave glasove. Dramatiki nočejo zaostajati za pevci. Mladinsko-pionirska sekcija pripravlja za prvi maj igrico »Pogumni Tonček«. Za je- sen pa pripravljajo vloge za Jur- čičevega Desetega brata, saj bo letos minilo deset let, odkar so ga Crešnjevčani zadnjič uprizo- rili. Prav bi bilo, da bi to slo- vensko delo res uspelo pripravi- ti in s tem delom še bolj zain- teresirati mlade za kulturno de- javnost v Crešnjevcu. Uspešno pa dela tudi izobra- ževalna sekcija, ki je v zadnjem času priredila več predavanj. Zadnje takšno predavanje je zajemalo zgodovino Črešnjevca in ga je poslušalo več kot sto vaščanov. Predaval jim je ro- jak zgodovinar Slavko Pahič. Kulturno umetniško društvo v Crešnjevcu ne ostaja samo pri tem, ampak tesno sodeluje z osnovno šolo. Tako skupno pri- pravljajo proslave. Sedaj pri- pravljajo akademijo ob odkritju spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz Črešnjevca in okolice. Ob vsem tem pa najdejo čas, da naredijo kakšen skupinski izlet ali pa si ogledajo v mari- borskem gledališču kakšno odr- sko delo. Ce bodo delali tako naprej, so lahko prepričani, da bodo dobili tudi sredstva za obnovo in ure- ditev svojega kulturnega doma. -b Klub študentov - Bistri- čanov Pred kratkim so bistriški štu- dentje, ki študirajo v Ljubljani, ustanovili svoj »klub študentov bistriške občine«. Na ustanov- nem občnem zboru jih je bilo več kot trideset. Na njem so sprejeli osnovne smernice svo- jega dela ter uredili svoj pro- gram in statut. S klubom hoče- jo predvsem poživiti družabno življenje, okrepiti stike s Slo- vensko Bistrico, organizirati raz- predavanja ipd. -b Občina Slovenska Bistrica •kulturno življenje ^ Leskovcu Minuli teden je uprizorilo ^Hiturno-umetniško društvo iz ^otmje vasi v Lcskovcu igro f^Plctkarska ljubezen«. Nabiti kulturni dom v Lcskovcu je po- l^a^al, kako veliko zanimanje vladalo med Leskovčani za izvajanje amaterjev iz Ho- iinic vasi. gledanju tc igre so skle- da bodo čim hitreje do- z deli v kulturnem do- in sami začeli z dramsko ^'•^•^ijo, saj so jim Hotinjčani Pokazali, kaj vse se da doseči ^ dobro voljo in pridnostjo, -b •^anes konecert ^ Ljutomeru Danes zvečer, 22. marca, bo Jvuli gostoval v Domu ski u*^ Ljutomer komorni rao- nrL^-bor U Ptuja pod vodstvom ^ or. Brana Rajšterja. Na pro p^dniu bodo vokalhe skladbe fie ter umetne in narod- ki Ljutomerski kulturni- Puhn^'*^' ljutomerska ?ila i v velikem številu udcle- b-r JJ^ncerta, saj je ta ansam- boljšimi tovrstnimi an- v Sloveniji. -p Občina Ptuj SREDSTVA ZA SOCIALNO SKRBSTVO tH ZDRAVSTVENO VARSTVO ZAOSTAJAJO ZA POTREBAMI število socialnih problemov v ptujski občini iz leta v leto raste. Na žalost pa sredstva za- nje ne rastejo vzporedno s te- mi potrebami. Predlagano po- večanje za 4,3 odstotka v ob- činskem proračunu za letošnje leto še vedno ne bo zadostovalo za kritje vseh resničnih potreb. Stalno socialno pomoč preje- ma 762 odraslih, dela nezmož- nih oseb. Povprečna socialna podpora znaša le 6 tisoč starih dinarjev. Pomoč prejema tudi 81 otrok — rejenčkov, ki so na oskrbi pri tujih družinah s pov- prečno mesečno rejnino 12 ti- soč starih dinarjev. Za oskrbni- no otrok in odraslih v zavodih je zagotovljeno 112 milijonov starih dinarjev. V socialnih zavodih ima občina 157 odras- lih o;»eb in 39 mladoletnikov. Nove obveznosti proračuna so letos priznavalnine borcem za severno mejo, ki jih bodo de- ležni vsi tisti, ki jim je priznan status borca (Maistrov borec). Glede na dejanske potrebe in nerešene probleme na tem po- dročju bi bila nedvomno po- trebna mnogo večja sredstva. V situaciji, kot smo jo prikazali z uvodnikom iz prejšnje šte- vilke TEDNIKA, drugačna raz- poreditev ni možna. Poleg sredstev, ki se v tem razdelku usmerjajo za social- no skrbstvo, bo občinska skup- ščina določila posebno dotacijo v znesku 6 milijonov starih di- narjev za nekatere oblike dnev- nega otroškega varstva. Zdravstveno varstvo Za zdravstveno varstvo so predlagana sredstva v višini lanske realizacije. Posamezne postavke niso bistveno spreme- njene, čeprav je pričakovati večje obveznosti za zdravljenje siromašnih in samoplačnikov. Zato bo potrebno posvetiti več pozornosti bolj ažurni izterjavi samoplačnikov bolniških stroš- kov, ki trenutno dolgujejo ob- činskemu proračunu 4() milijo- nov S din. Tudi zdravstveni zavodi bodo morali v prihodnje bolj dosled- no sami poizkušati uveljaviti svoje pravice neposredno do samoplačnikov, ker občina z okrnjenimi sredstvi ne bo več zmogla vseh teh bremen. Občina Slovenska Bistrica Bliža se problemska konferenca o kulturi z vsakim dnem je vse bliže bistriška problemska konferen- ca o kulturni dejavnosti. Deba- te in razprave so vse burne j še, saj se morajo izdelati stališča in pogledi, kakšno pot bo ubra- la »kulturna« problemska kon- ferenca. Izdelan je že koncept dnev- nega reda, ki bi naj zajemal štiri referate, v katerih naj bi bili podani pogledi za razvoj kulturne dejavnosti v bistriški občini. Diskusija pa, ki bi sle- dila, bi naj dala dokončno obli- ko bodočega razvoja. Referati bodo obravnavali koncept vzgoje občinstva, pro- fesionalno kulturno dejavnost v izpopolnjevanju amaterske de- javnosti, organizacijski aparat in pa financiranje kulturne de- javnosti, ki si je v bistriški ob- čini želijo, ter pregled trošenja sredstev v minulih treh letih. Letos namreč poteče triletno obdobje, v katerem so delov- ne organizacije in ustanove od- vajale on prbmile od osebnih dohodkov v sklad za kulturo in telesno vzgojo. Seveda bo do konference po- trebnega še mnogo dela in raz- jasnjevanja stališč, da bo kon- ferenca uspela in dala rezulta- te, ki si jih želijo vsi kulturni delavci v bistriški občini, -b ALENKA! V našem kraju stoji spomenik, ki nas spominja na NOB. Prosim te. objavi ta moj spis! Edo ZaranSek. 4. razred, Sela SPOMENIK Kamnit spomenik v mojem doma- čem kraju je postavljen v spomin na borbo med partizani in Nemci. Sovražnikov je bilo več kot naših in imeli so tudi več orožja. To je bilo hudo! Partizani so se zadrževali v Ha- lozah blizu Ostebergerjeve zidanice. Tukaj so se tajno shajali In se pri- pravljali za boj. Ostebergerjeva je to zavohala in ;1 ni bilo prav, da so partizani blizu. Hitro se je napo- tila v mesto Ptuj. Tukaj so Nemci komaj čakali, da bi jim prišel kdo kaj povedat o partizanih. Osteber- gerjeva jim je izdala haloške par- tizane. Močno oboroženi gestapovci in vojaki so takoj naredili hajko in partizane pognali proti Pristavi. Ne- kateri so skočili v Dravinjo in si rešili življenje. Trije so padli pod sovražnikovimi kroglami. Preživeli partizani se niso pre- strašili in niso odnehalL Zbrali so se na drugem kraju in od tam na- padali Nemce. Nad izdajalko so se maščevali. Zaslužila je, da so jo v gozdu pod njeno domačijo ustre- lili. Najgrše je biti izdajalec. Na spomeniku padlih partizanov so vklesana njihova imena. Ljtidje se ustavijo pred spomenikom in jih preberejo. Tega ne smemo nikoli pozabiti. EDO! S tvojim spisom si nam vsem po- vedal, kaj pomeni spomenik v va- šem kraju. Hvala ti! Obsodil si tudi izdajalko, ko si zapisal: »Najgrše je biti izdajalec.« To je zločin, nad ka- terim se zgraža zgodovina vseh ča- sov. Spomenik v vašem kraju in še to- liko drugih spomenikov in spomin- skih plošč širom naše zemlje pa nam kličejo: »Postoj in pomisli! Toliko mladih in krepkih je padlo zato, da ti živiš — svobodno!« ALENKA MOJE DARILO S součenkami smo se dolgo pogo- varjale. kako bomo razveselile ma- mice za njihov praznik. Vsaka bi rada kupila lepo darilo in ga po- darila svoji mami. Jaz tega nisem mogla. Nabrala sem šopek pomla- danskih cvctic in ga povezala s .sre- brnim trakom. Izmislila sem si tudi kratko čestitko. Stopila ?em pred mamo in ji želela vse najboljše. Po- ljubna sem jo in objela. Moja ma- ma je najboljša mama na svetu. Rada jo imam. V nedeljo po osmem marcu smo šolarji nastopili na proslavi v za- družnem domu pri Veliki Nedelji. Pionirski pevski zbor je lepo pel. dečki in deklice so deklamirali Najlepše je bilo, ko so z odra ma- micam metali cvetje. Zvončki in trobentice so frčale po zraku. Po proslavi &mo mi otroci odšli domov. NaSe mame so ostale na družabnem večeru. Alenka, prejmi mojo čestitko za osmi marec! Bolj pozna je, a ne morem pomagati. Jožica Hanželič, Cvetkovci 55 j02ica! Osmi marec je, žal, že davno mi- nil, a spomini nanj so ostali. Tudi tvoje pisemce, Jožica, je prispelo šele po praznovanju, saj prej niti ni moglo. Dogodka ne moreš prej opisati, preden ga ne doživiš. Zato tebi in meni bralci NASIH PISEM ne morejo očitati: »Kaj nam pišete stare reči? Ali ne veste novejših?« Ti, Jožica, praviš, da je tvoja ma- ma najboljša na svetu in da jo imaš rada. Tudi jaz tako pravim za svojo In še toliko otrok za njihovo. Naj bi nam še dolgo živele in bile ž nami srečne! Hvala ti za čestitko! ALENKA alenki\! Ne morem ti povedati, kako sem vesela, če napišem pesmico. Nekaj časa jo skrivam v šolski torbici, po- tem jo pošljem tebi. Danes imam dve pesmici. Cvetka Zorko, Podgorci 30 a moje voscilo Moja mama vedno zgodaj vstane, osmega marca pa sem jai: prva vstala in jo v kuhinji počakala. K mamici sem stopila in ji iz srca voščila, naj bo zdrava in srečna in živi še dolga leta. pomladanska Pomlad je že tu, kmetu se na polje mudi, le dedek pri peči sedi in misli, kako je bilo takrat, ko je še hodil orat. V sadovnjaku leži posekano staro drevo, saj ne more rasti tako, da suhe veje od sebe moli in nič jabolk ne rodi. Grmovje v meji je še golo in brstiči so skriti, a kmalu se bodo razpočili in veselo poganjali. Takrat bo prava, močna pomlad. Zima se bo s severa vračala in nič ne bo opravila. CVETKA! Pravi.?, da si vedno vesela, kadar napišeš pesmico. Prav gotovo! Saj to je tisto najčistejše veselje, ki ga človek užije, ko sam nekaj lepega ustvari. Vsaka tvoja pesmica je del tvojih misli in tvojega srca. Kako lepa bo tvoja mladost če jo boš posejala s pesmicami, polnimi tvojeea naj- lepšega čustvovanja: ALENKA stran 1 TEDNIK - pe«ek, 22. marca 19«8 Straa > Iz otroškega vrtca v Lenortu Cas, ki prehitro mine ... o problemu varstva predšol- skih otrok v Lenartu smo v na- šem listu na kratko že poroča- li. Tokrat sem se odločil za obisk v lenarškem otroškem vrt- cu, ki poskuša to vprašanje vsaj za silo reševati. Z upravnico otroškega vrtca Marijo VIDRIH sva se pred ne- davnim spoznala na avtobusu, ki vozi iz Lenarta v Maribor. 2e takrat sva se dogovorila, da bom nekaj napisal o tej po- membni, vendar nekoliko pre- več zapostavljeni otroški usta- novi v Lenartu. Dogovor sem uresničil v torek, 13. t. m., ko sem jih obiskal v njihovem skromnem domu, katerega »družina« šteje 35 otrok, 2 vzgo- jiteljici in eno gospodinjsko de- lovno moč. Ko sem stopil v hodnik zgrad- be, sem zaslišal glasbo z otroš- kim petjem. Začudil sem se, mi- sleč, da imajo tu celo svoj pev- ski zbor, ki zelo uglajeno poje. Čeprav ni lepo prisluškovati pred vrati, nisem takoj stopil v sobo. Po krajšem poslušanju sem ugotovil, da poslušajo otro- ci otroško oddajo, in da ne bom zmotil nobenih pevskih vaj. Stopil sem v sobo in glej, šte- vilna družinica z mlado vzgoji- teljico Jožico VALDER v sredi- ni je bila zbrana okrog radij- skega sprejeninika in je zvesto poslušala petje svojih mladih sovrstnikov. V drugi sobi so imeli uro risanja in »umetniš- kega ustvarjanja« z izrezanimi in lepo pobarvanimi rožicami. Skratka, pravo delovno vzduš- je, ki je potekalo ob primernem redu in disciplini, za katerega je skrbela upravnica tov. MA- RIJA. Ko sem jo zaprosil za kratek razgovor, sva se nekoliko oddaljila od malih ustvarjalcev. Dobili so nekaj minut odmora, ki so ga lahko izkoristili za igra- nje s številnimi igračami. V so- bi je zašumelo kot v čebeljem panju. Vsi povprek so se pognali, vsak k svoji najljubši igrači. Vsak je hotel imeti svojega ko- njička, avto ali kaj podobnega. Čebljali so kot drobni piščanč- ki in se zatopili v svoj skrivno- sten otroški svet. Ko jih je to- varišica Marija z lepo besedo opomnila, naj bodo nekoliko bolj pridni — je njena beseda mnogo zalegla. Umirili so se in me začudeno opazovali. Za tem so se zopet sprostili. Upravnica otroškega vrtca Marija VIDRIH je povedala, da je v lenarškem otroškem vrtcu že od njegove ustanovitve dalje, t. j. od leta 1957. Svojega pokli- ca ne bi zamenjala za nobeno drugo delo na svetu. Otroci so njeno edino veselje in brez njih ne bi mogla živeti. Vedno bi po- grešala ta otroški živ-žav, ki ga ima vedno v ušesih. V zadnjem času imajo zaradi uvajanja novega delovnega ča- sa precej več skrbi z varstvom predšolskih otrok. Vrtec je od- prt od šeste ure zjutraj do treh popoldne, ko so nekateri star- ši še v službi. Kam z otroki med tem časom? Upajo, da bodo tu- di to vprašanje ustrezno rešili. Prostor, kjer imajo trenutno otroški vrtec, je neustrezen. Manjka inventar, sanitarije, pri- merna garderoba in še sto manj- ših stvari, ki jih bodo morali Lenarčani rešiti, če bodo hoteli, da bodo njihovi predšolski otro- ci deležni p>otrebne otroSke ne- ge in vzgoje. Vzgojiteljica Jožica VALDER je v tem poklicu šele prvo leto. Je domačinka in je z delom z otroci zadovoljna. Poudarila je, da poklic otroške vzgojiteljice še zdaleč ni lahek. Z otroci je težje delati kot z odraslimi, saj je nedolžna otroška duša tako zelo občutljiva in polna skriv- nosti, ki jo lahko oblikuješ tako, da postane ob primerni nadalj- nji vzgoji koristen član družbe. Otroci vidijo v vzgojiteljici svo- jo mater in materinski poklic ni lahek — je poudarila mlada Jožica. Ko sem ob koncu vprašal ma- lega Zlatka Škrbana, koliko je star, je s prešernim nasmehom dvignil štiri prste in rekel: »To- liko in še malo zraven.« Ima dve sestri, Slavko in Tončko. Tončko ima rajši, saj ga vsak dan pelje v vrtec. Mala Erika Korošec mi je povedala, da je njena mamica zaposlena na ob- čini, da ima rada tovarišico Jo- žico, in da ima izmed vseh otrok najrajši Darka, s katerim se ve- dno skupaj igrata. Človek bi kar ostal v tem ne- dolžnem otroškem svetu, ki je tako prisrčen in iskren. Ne po- zna laži in goljufije, ne poznajo vojne in krivice, živijo v svo- jem svetu, ki je tako lep. Zakaj tako hitro mine? J. S. -1- ljudska tehnika Obveščeni smo, da so bile na seji sveta za tehnično vzgojo mladine pri republiškem Izvršnem odboru Ljudske tehnike zopet ustanovljene tri komisije. Tok.-at gre za komi- sijo, ki bo obravnavala vprašanje pouka tehnične vzgoje v osnovnih šolah, gimnazijan in pedagoških šo- lah; druga komisija bi se naj ukvar- jala z vprašanji izvenšolske tehnič- ne dejavnosti ter bi skrbela za tek- movanja In prireditve, dočlm bi naj tretja komisija skrbela za tehnično literaturo In za material, ki je po- treben za uspešno delovanje tehnič- ne vzgoje v šolah, krožkih In klu- bih. Vse te tri komisije skupaj pa bi naj prispevale k bolj organizira- nemu delu sveta za tehnično vzgo- jo mladine. Porok uspešnosti dela komisij bo vsekakor število članov, saj jih nI nič manj kot 32, da pa bi ne bile pretoge, si bodo morale pri- dobivati sodelavce na posameznih področjih dela! Obeti šolski mladimi, ki slede iz programa omenjenih komisij: — komisija za tehnično vzgojo po- trebuje za uspešno delo analizo tre- nutnega stanja na področju pouka tehnične vzgoje na osnovnih šolah, gimnazijah in pedagoških gimnazi- jah, zato bo ta naloga zaupana v uresničitev občinskemu odboru LT, občinskemu komiteju ZMS in zavo- dom za prosvetno pedagoško službo, nakar se obeta po uspešno oprav- ljeni analizi temeljit posvet — v re- publiškem merilu — o vprašanju pouka tehnične vzgoje v šolah; na- dalje bi skrbeli po tem posvetu za organizacijo posvetov In razgovo- rov o problematiki pouka tehnične vzgoje v občinah, kot zaključek pa bi zaradi uspešnejšega reševanja problemov, s katerimi se srečujejo učitelji tehniške vzgoje pri vsak- danjem delu, ustanovili v občinah še društvo učiteljev tehnične vzgo- je; — komisija za izvenšolsko tehnič- no aktivnost, tekmovanja in prire- ditve bo prav tako potrebovala ana- lizo stanja na področju Izvenšolske tehnične aktivnosti mladine. Trikrat morete ugibati, kdo bo opravil to analizo. No, na osnovi te analize bo treba skrbeti, da bo izvenšolska ak- tivnost imela pogoje za svoje delo- vanje, razširitev aktivnosti, kjer jih nI, in omogočiti kvaliteto, kjer ak- tivnost že je. Seveda bo treba skr- beti tudi Se, da bi v republiki or- ganizirali čimveč prireditev in tek- movanj, na katerih bi lahko mladi- na pokazala svoje uspehe pri teh- nični aktivnosti — isto velja za pri- reditve in tekmovanja v občinah; — komisija za vprašanje tehnične literature in oskrbe z materialom obeta stalne stike z uredništvi, ki izdajajo tehnično literaturo, in sode- lovanje z njimi, posebej pa bo omo- gočila razširitev servisne mreže za oskrbo z materialom tehničnih krožkov in klubov. Menite, da se obetajo tehnični vzgoji mladine boljši časi — morda celo nekakšen preporod? Morda pa Imate vtis, da gre za stare obUke dela v reformnem času — za komi- sljomanljo?! Bodi tako ali tako, komentar pre- puščamo bralcem! Prepričani smo, da mladina potrebuje učinkovitej- ših Instrumentov za reševanje svoje problematike! Martin Kojc Skrivnost indijskih fakirjev Indijci obvladajo svoje telo v tolikšni meri, da lahko izvršijo stvari, ki se zdijo nam Evropej- cem večkrat popolnoma neum- Ijive in neverjetne. Prvi takih Indijcev je prispel pred več desetletji v Berlin, kjer je študiral medicino. Ob svoji doktorski promociji je do- kazal zbranim profesorjem, da je zmožen vsak čas zaustaviti utripanje svojega srca, se pravi, postati po pravilih medicinske znanosti mrtev. Le-ta namreč uči, da človek ne more svoje- voljno zaustaviti delovanja srč- ne mišice, da ta avtomatično deluje in da pomeni prenehanje tega delovanja smrt. Ta eksperiment je ponovil neki drug Indijec in mu dodal še mnogo sličnih, redkih in toliko- krat podvomljenih eksperimen- tov. Vsakemu medicincu ali laiku bo popolnoma razumljivo, da mora pri vbodu kakršnegakoli dela telesa z debelo iglo ali celo s tankim rezilom nastati krva- veča rana. Nekateri Indijci pa nam dokazujejo, da lahko s pra- vilno koncentracijo svojih mi- nega ustroja inhibirajo, da se rana trenutno zapre. Tudi proti bolečinam so ti In- dijci neobčutljivi. Ta neobčut- ljivost do bolečin je pogosto združena z za Evropejca popol- noma nerazumljivo odporno si- lo proti najtežjim, celo smrtnim poškodbam. Vendar posegajo tudi v dru- gem pogledu orientalci v funk- cije svojega telesa. Tako lahko zmanjšajo delovanje svojega te- lesnega ustroja na tak minimum, da je videti fakir kot mrlič in se da kot tak za določen čas po- kopati. Ta eksperiment je neki Indi- jec demonstriral v Nemčiji pred tisoči gledalcev. Tudi res- ni raziskovalci, kakor dr. Honigsberger, poročnik Boileau in kapetan Osborn, ki so se v takratni angleški Indiji izključ- no bavili z znanstvenimi študi- jami o fakirjih, poročajo o po- kopu teh ljudi za daljši čas. Enemu teh fakirjev, nekemu Gu- ru, visokemu duhovniku v in- dijskem mestu Dera Dum, so celo angleške oblasti takrat uradno potrdile njegovo sposob- nost, da so ga lahko živega po- kopali. Dosegel je posebno hip- notično spanje, v katerem je po- tem ležal določen čas dozdevno mrtev v grobu. Vsa ta in slična dejstva nam dajo mnogo misliti. Drži, da imajo Indijci isto telo kot mi. Res pa je tudi, da imajo mnogo globlji vpogled v delovanje še zelo malo raziskanih silnic v nas samih, kar jim omogoča izvr- šiti stvari, ki se nam zdijo sko- raj čudežne. Vendar, kakor je na polju fi- zikalnih ved marsikaj, kar je nekdaj izgledalo na moč tajin- stveno, postalo danes že duhov- na last vsakega šolarčka, tako bodo tudi ti fenomeni izgubili svoj mistični prizvok, čim se bomo začeli posluževati n stvenih dognanj, ki nam jij nudi sodobna eksperiment; psihologija. Srečno, tovariši! Ni še dolgo od tega, ko smo videli na ptujskih ulicah vesele in nasmejane rekrute, ki so s pesmijo na ustih in z nageljčki v gumbnicah zapuščali naše mesto in — na svidenje čez 18 mesecev. Tako je vsako leto, vsako pomlad in vsako jesen. »Stari borci« zapuščajo kasarne in se vračajo na svoje domove, svoja delovna mesta, mladi re- kruti pa stopajo na prag bogate življenjske šole, v kateri se bo- do naučili marsikaj zanimivega in koristnega za življenje. Civil- no obleko zamenja vojaška uni- forma, beatles frizuro nekoliko skrajšajo, namesto dekleta pa dobijo svojo novo »ljubico«, ki jo ves čas vojaškega roka krep- Ico stiskajo na svoje prsi. (Upam, da ste uganili, kdo je to? Kdo drug kot vojaška puška, zve- sta spremljevalka v vseh žalost- nih in veselih trenutkih vojaš- kega življenja.) Ker pa je odhod od vojakov nekoliko bolj vesel dogodek kot takrat, ko se ob odhodu k vojakom poslavljamo od svojih najdražjih, sem tik pred odhodom v »civilno življe- nje« zaprosil za razgovor štiri vodnike-stažiste, ki so preživeli v Ptuju del svojega enajstin- polmesečnega obveznega vojaš- kega roka. Z njimi sem se spo- znal že prvi dan, ko so v okto- bru prišli v Ptuj. Srečali smo se na ulici pred kavarno »Evropa«. Dva navzkrižna meča na levi in desni strani ovratnika in rume- ni trakovi na ramenih so jih izdali, da so gojenci šole, v ka- teri sem pred kratkim tudi sam trgal vojaške hlače in »jurišal« po hercegovskem kamenju. Ko sem jih nagovoril, so me neko- liko nezaupljivo pogledali. Be- seda je dala besedo in smo se kaj hitro znašli v kavarni, kjer smo ob kavi obujali spomine na življenje v skupni šoli. Od tiste- ga dne dalje smo se skoraj vsak drugi dan srečali v mestu. Po- stali smo nerazdružljivi prijate- lji ali kot bi temu lahko rekli — postali smo pravi »ratni dru- govi«. V začetku prejšnjega tedna sem jih skoraj vsak dan videl v mestu. Bili so veseli in na- smejani. Kako ne bi bili, saj so kupovali obleke, čevlje in druge stvari, ki so potrebne, da se lah- ko iz vojaka prelevi civil, — re- ;^ervni oficir naše JLA. Ko sem jih v petek, 15. t. m., obiskal v ptujski vojašnici, so bili že preoblečeni v civilne ob- leke. Skoraj jih ne bi spoznal. Nove obleke, bele srajce — skratka, kot da bi jih vzel iz škatlice. Sami sebi niso mogli verjeti, da gredo domov. O vti- sih, ki so si jih nabrali v vojaš- ki uniformi, in še posebej o živ- ljenju v Ptuju so povedali na- slednje: ORHAN BASHA, dipl. prav- nik iz Peči: Ptuj kot mesto in ljudje, ki pomenijo njegov srčni utrip, so naredili name globok vtis. Spoznal sem različne vrste ljudi in sem poskušal, ne da bi oni to opazili, študirati njihovo mentaliteto. Imamo precej skup- nega, v marsičem pa se tudi raz- likujemo. Dnevi življenja v ar- madi so po svoje zelo zanimivi, vendar včasih preveč monotoni in podobni drug drugemu. Tem- (Konec na 7. strani) FILMSKI IN TV MOZAIK Pornografija se je v zadnjih letih legalno precej razmahni- la. Srečamo jo lahko na film- skem platnu, v revijah, v slikar- ski umetnosti in celo v glasbi. Neka italijanska rudarska družba je vložila peticijo itali- janskim filmskim ustvarjalcem, da slik »golih žensk noče več videti«. V odgovor, pa so jim filmarji poslali »gol otoček, ki se bo za čisto platno,« ali EVO MARANDI v objemu hladne morske vode. »Vesela sem, kajti do sedaj sem v filmih igrala le manjše vloge; le pri poziranju sem se malo prehladila,« je izjavila Eva, ki je do sedaj le z malo blaga na sebi največkrat nasto- pala v ateljeju Cinecitta. Na irbtni strani slike 24-letnega dekleta — Eve Marandi —, pa je napisano »Nikoli več«. Tako se bo ta gol otoček skupaj z rudarsko družbo boril za čisto italijansko platno in čakal na filmske ponudbe. Po sliki so- deč, uspeh ne bo izostal. TIHOMIR MOMIROVIČ SE JE VRNIL v torek zvečer smo gledal naših televizijskih ekranih dajo, v kateri so naši telev ski delavci intervjuvali Tihe ra Momiroviča, ki je prišel dopust kot vojak ameriške ' ske v Vietnamu. Tihomir Momirovič na TV-els nu, ko govori o doživljajih V tej kratki oddaji je Ti mir Momirovič na kratko i sal razmere ameriških vojaj in njihovo početje v Vietnar Posebno zanimiva je tista i gova izjava, ko je dejal, da vrne iz Vietnama po enem li o dtisoč vojakov samo tri do štiristo na dopust. Zase je dejal, da se ne m: več vrniti v Ameriko, saj i je tako že težko uspelo ci nazaj v domovino no sedn letih. Dejal je, da služi vojs v Vietnamu tudi njegov brat po besedah spikerja je to i robe z ameriškimi zakoni, 1 je lahko istočasno na bojiš samo eden iz družine. Ko je govoril o tem, kakoi je uspelo dobiti dopust, je i jal, da mu je to uspelo zar, bolezni matere, ki je težko b na in pred operacijo. MODNI KOTIČEK DVA HLACNA KOSTIMA Prvi umazano moder s kovi skimi gumbi. Hlače ozke. Drugi: jopica iz kamelje dj ke, hlače črtasto rjave. Fazcj zelo velike. Modele kreirala Darja. Ormož skozi stoletja XVIII. Ormoški meščani v sporih z graščaki Mesto Ormož je skozi vsa stoletja budno čuvalo svoje pravice, ki jih je imelo kot samostojno mesto z lastno samoupravo in nižjim sod- stvom pod vrhovno oblastjo vsako- kratnega gospodarja gradu in go- spostva Ormož. V ohranjenem arhivskem gradivu pogosto naletimo na obsežne spise, ki obravnavajo posamezne spore mesta z graščaki. Iz teh sporov sd se navadno razvile dolgotrajne pravde na višjih instancah v Grad- cu. Zato so ormoški mestni očetje skozi 200 let skrbno pazili na to, da je imelo mesto v Gradcu pri višjih upravnih in sodnih obla.steh dobre In stalne pravne zastopnike (odvet- nike-advokate). TI so Imeli z mest- no upravo veCletne pogodbe In stal- no temeljno plačo ter razne pri- boljške zlasti v dobri ljutomerski vinski kapljici. Tako je bil leta 1584 pravni za- stopnik mesta v Gradcu neki Adam Sallei, ki je dobil dolgoletno pravdo mesta Ormoža proti velikonedeljski komendi. Zal pa je založil pravdne spise (to se je torej dogajalo tudi že pred vež stoletji!!!), ki jih nI mogel pravočasno najti. Zato mesto ni mo- glo uveljaviti zahteve za izplačilo povzročene škode in pravdnih stroš- kov. Zanimivo Je dejstvo, da Je mesto Ormož skozi zgodovino skoraj veči- no dobilo dolgoletne pravde proti ormoškim graščakom. To Je bila verjetno velika zasluga sposobnih odvetnikov. Leta 1598 se je bilo mesto Ormož pritožilo na deželno oblast v Grad- cu proti graščakinji Elizabeti Zaggl, rojeni P6gl, ženi Mihaela Sekelja. Ta je bila začela s silo pobirati mit- nino (današnji prometni davek) od blaga in živali, ki so jih meščani za svoje potrebe uvažali v mesto v svoje domove. Vse to pa je bilo po starih mestnih svoboščinah že od davnih časov oproščeno mitnlne go- spostvu Ormož. Mesto je s pritožbo uspelo in pravdo dobilo. Po Eliza- betinl smrti se njeni dediči niso brigali za gornji sklep, zato doseže mesto Ormož po novih prizadeva- njih odlok o oprostitvi mitnine. Leta 1642 se mesto pritoži grašča- ku grofu Pethe v zadevi kršitve mestnega pomirja (območja) in za- hteva poravnavo. V grajski ječi je bil namreč zaprt središki tržan Mi- kIo5 Jelenič, ki je pobegnil Iz Ječe in se skril v mestu v iiiši Janeza Dobuša. Grajski poveljnik Lovrenc Valpotič je sam od sebe ali na gro- fov ukaz poiskal begunca in ga brez prijave mestu, ki Je edina oblast na območju mesta samega, zopet nasilno odvedel na grad. Mesto po- udarja, da že dolga leta v miru in brez motenj uživa pravice pomirja, in zahteva v osmih dneh poravna- vo za kršitev mestnih pravic. Kako se Je zadeva končala, iz ohranjenih virov ni razvidno. Iz leta 1719 je ohranjena listina o poravnavi med grofico Marijo Eli- zabeto Pethe, vdovo, roj. grafiro Sa- urau, gospodarico Ormoža in Središča ter mestnim sodikom in štirimi če- trtnikl mesta Ormoža v imenu vseh meščanov glede odpisa davkov, ki ga je bila mestu dovolila deželna oblast v Gradcu zaradi vdora Kru- cev v Ormož in požara leta 1704. ni- vek le mesto Plačevalo eospostvu Ormož in to bi ga moralo mestu vrniti oziroma odpustiti. Zaradi te- ga Je mesto vodilo z grofico dolgo- trajno pravdo, dokler ni končno prišlo do poravnave, v kateri Je grofica odpustila mestu davek, že plačanega vrnila in mu v dveh ob- rokih še izplačala 800 goldinarjev. SPORI Z GRASCAKI IZ RODBINE KONIGSACKER Po letu 1745 je postala lastnica ormoškega gradu in gospostva — ter tudi mesta Ormoža — plemiška rodbina Konigsacker, po poreklu iz severne Italije. Tej rodbini, ki je šele pred nedavnim dobila plem- stvo, so bile razmere slovenskega podeželja tuje, slovenski jezik sam nerazumljiv. Zato razumemo, da ti novi graščaki niso imeli razumeva- nja za stare pravice mesta Ormoža, ki so si ga hoteli popolnoma pod- rediti na isti način kakor svoje po- deželske podložnike. Grof J. Konigsacker že 1. 1754 se- stavi dolgo pritožbo okrožnemu gla- varju v Mariboru In predlaga, naj ta odstavi mestnega sodnika Janeza Vizjaka ter kaznuje uporne ormoš- ke meščane in postavi drugega sod- nika. Zanimivi so razlogi, ki Jih nava- ja graščak v svoji pritožbi. Najprej izjavlja, da so meščani podložni go- spostvu, saj plačujejo temu od svo- jih hiš davek. Tudi mestni sodnik vsako leto položi prisego zvestobe in pokorščine gospostvu; vsakdo pa, ki si hoče kupiti v mestu hišo in postati meščan, se mora prijaviti pri gospostvu. To lahko, kadar ho- če, odstavi mestnega sodnika in mestnega pisarja, če ugotovi, da ni- sta sposobna. v posebni prilogi k tej pritožbi navaja graščak razne prestopke, ki jih je zagrešilo mesto, zlasti njegov mestni sodnik Vizjak. Tega imenu- je pijanca In »nemirno noro glavo«, ki nasprotuje vsem odlokom go- spostva in celo deželnim odlokom. On po\T5roča nemir med meščani, ki so postali uporni in pozabljajo na dolžno pokorščino. Tako nt ubogal nekaterih odlokov, ki Jih je poslal graščak, da iib izvrši. (Nadaljevanje prihodnjič) Iz ljutomerske zgodovin( MESCANSKA SOLA LJUTOMER Meščansko šolo so kot enorazred- nico odprli leta 1894. Vpisanih je bilo 79 otrok, ki so bili večinoma slovenskega rodu, čeprav Je bil ta- kratni uradni naziv šole »Nemška ljudska šola«. Leta 1895 je Schulve- rein postavil novo poslopje na stari jezdarnici ali poznejšem živinskem sejmišču zunaj trga Ljutomer. Ta- kratna ljutomerska občina je dala zemljišče za šolo, štajerska hranil- nica v Gradcu 3000 gl, ljutomerska pa 1000 gl. Prvi učitelj v meščanski šoli je bil Franc Drnjač, rojen na Spod- nji Polskavi 28. novembra 1854; 1. novembra pa je začel poučevati kot podučitelj v Slovenski Bistrici, od koder je 8. avgusta 1889 prišel v Ljutomer ter 22. marca 1894 postal učitelj in voditelj nemške šole. Po prvi svetovni vojni se ja ta šola spremenila v meščansko šolo. Za- radi tega so opustili realko, katere ustanovitelj je bil dr. Ivan Got- tweiss. Vodstvo meščanske šole je prevzel Ivan Baukart, rojen v Ce- lju leta 1889. Sedaj živi kot upoko- jenec v Mariboru. IZREDEN POMEN L.TUTOMERSKE- GA ŠOLSTVA 2e iz teh nekaj podatkov lahko sklepamo, da je bilo šolstvo v Lju- tomeru Izredno razgibano. V tere- zijanskih časih so zabeležili prve šole v prleškl pokrajini. V času po revoluciji leta 1848 pa Je Ljutomer postajal resnično regionalno sredi- šče slovenske kulture in slovenstva. Čitalnica in društva, vpliv prvega slovenskega tabora, so dajali zago- tovilo, da nemški vpliv v tej dobi ni mogel več prodirati. Pri tem pa je imela vsekakor važno vlogo slo- venska šola. V današnjem času lah- ko Ljutomerčani s ponosom ugotav- ljajo. da se je leta iSfil našlo v tem kraju toliko zavednih ljudi, ki so vedeli, da Je bolj izobražen kmet in delavec lažje zvest svojemu narodu. Preteklo je več kot sto let, odkar je Ljutomer kot prvi v vzhodni Slo- veniji imel srednjo šolo (realka leta 1861). Živahna kulturna razgibanost v Ljutomeru in okolici, razvoj či- talnice in taborsko gibanje je moč- no razgibalo napredne duhove v Ljutomeru. Ustanovitev realke je torej pomenila rušenje nemškega potujčevanja. Nov šolski zakon avstro-ogrske monarhije iz leta 1869 Je postavil osnovno šolstvo na trdnejše organi- zacijske temelje. TI pogoji so se v Ljutomerii realizirali leta 1893, ko je bila zgrajena osnovna šola »Fran- ca Jožefa I.«. V tej stavbi danes deluje osnovna šola »Ivana Cankar- ja«. Z ustanavljanjem osnovnih šol se Je pričela borba za slovenski učni jezik, ker so marsikje prevladovale germanlstične težnje, kar se je še posebej odražalo na Koroškem in v vzhodni Sloveniji. V obrambi pred uveljavitvijo slovenskih šol so Nem- ci s pomočjo Deutsche Schulvereina pričeli zbirati sredstva v Avstriji in Nemčiji, ki bi jih vložili v usta- navljanje nemških osnovnih Sol. Ta šola je v Ljutomeru začela delovati leta 1894, kar je bilo že uvodoma omenjeno. V teh prostorih pa danes deluje gimnazija »Frana Miklošiča«. Meščanska šola, ki Je po razpadu Avstro-Ogrske nastala iz nemške šole. Je delovala vse do okupacije, iz nje pa so izšli mnogi napredni delavci, ki so se pozneje priključili ljudski revoluciji. Vsekakor je po- trebno še ob tem vprašanju ome- niti delovanje ljutomerske glasbene šole, ki je bila ustanovljena že le- ta 1927 in jo je od ustanovitve na do druge svetovne vojne izvrstno vodil pokojni Franc Zacherl. V prvih septembrskih dneh leta 1963 Je bila v ljutomerskem domu kulture svečana otvoritev glmn! je »Frana Miklošiča«, ki je do' prostore v bivši osnovni šoli »Ff četa Prešerna« (pred vojno mešf ska šola) Ljutomer. Lansko leto gimnazijo zapustili prvi matura" ki že drugi semester obiskujejo ' je in visoke šole v Ljubljani, Ms^ boru in drugod. Po treh letibj lovanja pa je bila ljutomerska & nazija že verificirana ter tako ščena med enakovredne soro' ustanove v Sloveniji. Tako so ^ tomerčani skupno z ostalimi f: bivalci Prlekije uresničili svoje " goletne želje. Pravi pomen gin]! zije pa bo dosežen, ko bodo P kadri, ki so se šolali v njej, zas« delovna mesta. SOLA V CEZANJEVCIH Poleg razvoja šolstva v s.ii"' Ljutomeru Ismo že navajali šols' v okolici Križevec in BučkoveC. faktorji nam pričajo, da se je stvo na področju sedanje ohsj Ljutomer že v starih časih ra/vU v sedanjih večjih krajevnih sr« ščih. Med te šole spada tudi ■ v Cezanjevcih, katere ustanov" je bil dr. Janez Gottweiss. Leta ' so v Cezanjevcih na mestu, kjf^ stala lesena hiša za cerkovnj: zgradili novo šolo, ki je pričela | 1827 redno delovati. Leta 1881 so spremenili v dvorazredniro. ' 1893 pa so odprli že tretji razred- Prvi cezanjevskl učitelj je Miihling Kristijan (1827—1832). Cezanjevec je leta 1832 odšel Kog. Na šoli v Cezanjevcih so nekateri pomembn- učitelji, 1 rjimi tudi Franc Zacherl, ki j«" ^ sneje odigral pomembno vlog'', razvoju glasbenega šolstva v meru. Letos mineva loo-letnica govega rojstva (Nadaljevanje pnbod^' stran 1 TEDNIK - pe«ek, 22. marca 19«8 Straa > S konference esperantistav Redni Clanl esperantske sekcije so se zbrali dne 21. marca v s»jnl dvo- rani Občinske skupščine na svojo konferenco. Iz Doročila predsednika Je razvid- no, da .le MIo delo sekcl.le v minu- lem letu dokaj usoeSno. To dokazu- .1e udeležba posameznih članov od- bora na konferencah v Ljubljani in Sloven.iem Gradcu ter na evropski esnerantski konferenci v Innsbru- cku ter na esnerantskem srečanju v Bohinju, kaknr skupinska ude- ležba* na prireditvah esoerantlstov v Takovcn in Nagvkanizsl. Obisk tujih esperantistov. kakor predava- nja in psperantskl tečaji v Domavl in z.Tdnii čas tudi v Ormožu so vse- kakor omembe vredni. l7. objektivnih razlogov Je odpa- del planirani izlet in nameravano mec^narodno esperantsko srečanje v Ptn.iu. Zato Je bil na konferenci dogovor- jen Izlet v Trakoščan, I.ovrenc na Pohorin In Gradec. Za svetovni es- nerantski konpres v Madridu Je pri- javliena tovariSlca S. P. Obnoviti Je treba obvestila na osrlasni deski. Za izponolnltev v zna- nju jezika bodo v bodoče dehatni večeri vsak prvi in tretji torek v m°secu. Ko se je Jože Pomanjko zahvalil za sodelovan.ie odboru za finančno nomoč UO Svobode, tajništvu SO Ptuj za uDorabo dvorane ter ured- ništvom Tednika in radia za poro- čila in obvestila. Je apeliral na na- vzoče, da z aktivnim delom doka- žejo pripadnost esperantski Ide" SREČNO, TOVARIŠE! (Nadaljevanje s 6. strani) po življenja je zelo nagel in gre vedno naprej. Življenjski pogoji so v ptujski vojašnici na izred- no visokem nivoju. Ko sem šel v mesto, sem imel v začetku ob- čutek, da me uniforma nekoliko preveč razlikuje od civilov, ki so se sprehajali po ulicah vaše- ga lepega starega mesta. To me je mnogokrat razočaralo. Ko sem spoznal ljudi, sem se tega ko odhajam in sem že v civilni obleki, sem preponosen in pre- srečen, da sem imel čast in dol- žnost nositi uniformo naše JLA. CIRIL RAUCH, gradbeni teh- nik iz Kranja: Čeprav sem že pred odhodom k vojakom veliko presedel v šolskih klopeh, mo- ram priznati, da mi je dala šola za rezervne oficirje bogato do- polnilo k vsestranski — seveda še posebej k vojaško-strokovni izobrazbi. Pozneje so me poslali najprej v Zagreb. Tu sem spo- znal, kaj pomeni 6-mesečna pre- kinitev stikov s civilnim življe- njem. Med tem časom je prišla moda mini kril in maksi frizur. Po kratkem času življenja v Za- grebu so me poslali v Ptuj, kjer sem se veliko bolj domače po- čutil. V ptujski vojašnici so nas zelo lepo sprejeli. Vojašnica je v bistvu hotel III. kategorije. Parket, nočne omarice s svetil- kami, kopanje po žmji, skratka komfort, ki ga marsikateri vo- jak ni imel pred odhodom k vo- jakom niti ga ne bo imel po vrnitvi domov. V naši armadi vlada izredno tovarištvo ter bratstvo in enotnost. V Jugosla- viji je v bistvu vsaka vojašnica Jugoslavija v malem. Ko bom prišel domov, me ča- ka zaposlitev v Kranju, tako so mi vsaj obljubili v podjetju, kjer sem prej delal. Do sedaj, ko sem bil pri vojakih, sem imel samo eno skrb, da častno in čimprej odslužim vojaški rok, ko bom prišel domov pa me čaka še 99 drugih skrbi. Med temi je tudi poroka. Ko pridem domov, bova šla z zaročenko za nekaj dni v Zadar, kjer sva se pred tremi leti spoznala. BORISLAV MIKIC, učitelj iz Klina, in SiME PETROVIČ, prav tako učitelj iz Črne Trave pri Leskovcu, sta bila že v Bi- leči najboljša prijatelja. Bila sta v istem oddelenju, skupaj v razredu, skupaj v spalnici, skratka, povsod sta bila neraz- družljiva tovariša. Bilo jima je naklonjeno tudi srečno naključ- je, da sta prišla skupaj tudi v Ptuj. V armadi sta spoznala, kaj pomeni resnično tovarištvo. Z življenjem v Ptuju sta zelo zadovoljna, saj sta tukaj uspeš- no povezala šolsko teorijo, ki sta si jo pridobila v Bileči, in praktično vlogo vojaškega sta- rešine, ki sta jo opravljala v Ptuju. Kot poseben spomin na življenje v Ptuju bosta ohra- nila letošnji pustni karneval, ki jima je zelo ugajal. Iz armade odhajata z najlepšimi vtisi in z velikimi načrti za življenje. Bo- rislav se namerava najprej zapo- sliti in pozneje nadaljevati štu- dij v višji pedagoški šoli. Šime še ne ve, kako bo z zaposlitvi- jo. Tudi on želi nadaljevati štu- dij matematike. Po krajši slavnosti, ki smo jo zalili z žlahtnim slovenjegori- čanom, sem jih spremljal na že- lezniško postajo. Ko smo se po- slavljali in si poslednjič segli v roke, so se na njihovih licih za- bleščale solze veselja in boleče- ga slovesa. Veseli Orhan mi je iz vagona zaklical: »Hvala ti, Jože, za vsako uro, ki si jo pre- živel z nami in si nam pomagal krajšati včasih dolge in samot- ne trenutke.« Ob teh besedah je tudi meni postalo težko. Ne vem, morda sem zajokal. Vlak je začel počasi odhajati. Fantje so še poslednjič pogledali v sta- ri ptujski grad, ki kot stražar ždi nad svojo staro rimsko Pe- tovio, ki se je ravno takrat ko- pala v medlih žarkih zimskega sonca. Komaj sem se zavedel in jim v slovo zaklical: »Srečno, tovariši!.« J. S. Nesreče Iz Ormoža v soboto, 16. marca, ob 17.15 se je na cesti IV. reda v vasi Mihalovci pred hišo št. 53 dogodila zaradi oz- ke ceste lažja prometna nesreča med osebnima avtomobiloma MS 42-00, ki ga je vozil NIKOLA ZORIC, roj. 1939, iz Ivanjkovec št. 1, in MB 1G9-23, ki ga je upravljala JOZICA DOGSA, roj. 1927, iz Ormoža, Mest- ni trg 5. Pri nesreči je nastalo na obeh vozilih materialne škode za približno 900 N din. Telesnih po- škodb ni bilo. Pretekli četrtek, 14. marca 1968, se je ob IG. uri med srečavanjem Pred letno skupščino Aerokluba Ptuj Jutri ob 16. url se bodo v sejni dvorani Občinske skupščine v Ptu- ju sestali člani Aerokluba Ptuj in ljubitelji letalstva ter skupno pre- gledali in prerešetali uspehe in de- lovanje ptujskega letalskega kluba v minulem obdobju med dvema skupščinama. Ne bomo izdali skrivnosti, če ome- nimo, da predstavlja Aeroklub Ptuj eno najbolj uspešnih športnih orga- nizacij v republiki in najuspešnejšo športno organizacijo v ptujski ob- čini. O tem naj priča naše kratko poročilo. Aeroklub Ptuj sestavljajo štiri sekcije po letalski dejavnosti: mo- torna, jadralna, padalska in mode- larska. Aktivnih motornih pilotov je 14, kateri razpolagajo s štirimi motor- nimi letali. S temi letali opravljajo šolsko, trenažno in tekmovalno le- tenje, zadnje čase pa tudi usluž- nostno — komercialno: vleka re- klamnih panojev, metanje letakov, prevoz potnikov — turistov in pre- voz posiovnih ljudi. Motorni piloti, ki so doslej tek- movali za Aeroklub Ptuj, so poželi zavidljive uspehe, saj so se z njimi uvrstili med najboljše pilote v dr- žavi. Tako je bil Stane Vrbančič lani proglašen za najboljšega letalca športnika v državi — isti pilot Je leto pred tem zasedel drugo mesto, dve leti nazaj pa tretje mesto med najboljšimi piloti Jugoslavije. v jadralni sekciji se udejstvuje 24 pilotov jadralcev, ki pa žal razpo- lagajo v tem letu le z dvema ja- dralnima letaloma. Jadralno letalo predstavlja resnično športno disci- plino, saj se izkaže kvaliteta pilota jadralca v polni meri na tekmova- njih, a na teh so ptujski Jadralci pokazali presenetljive usnehe — ta- ko Je Karel Korpar bil dvakrat dr- žavni prvak, ostali piloti, ki so tek- movali, pa se morejo pohvaliti z vi- soko uvrstitvijo med najboljšimi v državi. Perspektive za razvoj Jadralnega letalskega športa v ptujski občini niso obetajoče, saj bi potrebovali ne le dve, ampak več jadralnih le- tal, ki pa Jih Je treba kupiti! Padalska sekcija je i^adnja leta zelo slabo razvita; to dejstvo gre pripisati predvsem materialnim po- gojem, saj se ne more s tremi pa- dali doseči kaj posebnega; ta sek- cija, ki Je bila pred leti najmočnej- ša, šteje danes le osem padalcev. Uspeh za Aeroklub Ptuj pa pomeni, da se Je iz njegovih vrst izšolal za padalskega učitelja Maks Vaupotič in tako postal drugi padalski uči- telj v Sloveniji, kolikor jih sploh imamo! tovornjaka, zaradi nekoliko zožene ceste, LJ 340-07, ki ga Je upravljal JOZE LUZNAR Iz Kočevja Trg III. oktobra št. 2, in tovornjakom KA 56-78, ki ga je vozil IVAN ARSULIC, iz vasi Varuš, p. Duga resa, št. 53, dogodila na cesti I. reda v vasi Mi- hove! lažja prometna nesreča. Pri srečavanju sta si tovornjaka raz- trgala platneni strehi. Telesnih po- škodb ni bilo, škoda pa znaša 800 novih dinarjev. za prIeSkega Lu|zeka Prejšnji petek sen bij a z je- zikon skregani. Na svojem plači sen meja več gilčov, ki prleškin niso preveč glihni. Ne zamerte, malo sen se preveč okrog klot- ja tak kak sen bija na vso zod- jo zmešani, kak gingavo tele. Moj sosid, si ie ovi din kiipa ruska jojca, piiter pa črešjov kompot. V por dnevih pa je bi- ja ves iz sebe. Kiiri so mo du- ma začeie na vejko nesti, krave je lehko dojija po por viir; cilo žehtare si je moga sposoditi. Te pa je od vsega toga grofa betezen. le por dni si vsakšo večer kiiha grampampoli. SKOPO CELO VEČER JE DREMA NA ŠTOKRLI V soboto je bila v Kidriče- vem velka veselica. Bili so taksi muzikanti, ka doldč okoli bojše ne najdeš. S sobon pa so meli enega, ki so ga naši Udje že porkrot vidli na televiziji. No, toti je bija zaduženi. da je li- din guča, gdo muzikanti niso igrali. Od kraja še je nekak šlo, potlan va več ni je meja prove štime. Tisto električno veno, v kero ie guča, je začelo brenča- ti, tak ka so tisti, ki so napre sideli, začeli od samega stroka trepetati. Po polo noči je že bi- lo malo bojše. Na vso srečo je toti človik zadrema, pa še dva- krat ob treh pa ob vrtol na pe- tih zaron zajeda. LIDJE SE BODO TEŠKO NAVADILI NA ASFALT V ptujski občini se že pri- provljajo na referendum o kra- jevnem samoprispevki. Največ penez bi šlo, kak sen zveda, za ceste. Tote pa so v enih krajih takše, da bi si še lehko vragov- je najih pete zbrusili. Tiidi občoni, bi radi meli asfaltno cesto od Suhe veje do Vidma v Halozah. Pa sen se ovi din pe- la po toti cesti. Na vso srečo sen meja prozen vamp; kliib te- mu sen ga večkrat čiita že v guti. Pela sen se po groznih liikjah. Eden mi je celo zabrUs- ja, da so se Udje na tote liikje tak navadili, da se bojo nekaj cajta, gdo de cesta zasfaltirana, vozili prek Podlehnika na Vi- dem. KAK JE MIHALEK PRED POR LETI NASTRODA Pred por leti se je Mihalek od Vejke Nedele v toten cajti odprava na Ptuj; pa si je misla duma štora ne kiiha nič mast- nega, ker drži post. Odprava se je v krčmo na en gulaš, keri pa je bija najbrž že por dni star, ker je meja malo nekši dUh. — Pje, gdo sn jaz to poja, mi je skurilo po bleki. Te pa sen se nesa k Drovi, ker pri minoritskem samostoni ni blo več VJC-jov. Zodji cajt sen pri- leta k Drovi; vse kaj sen meja na sebi, sen si spotrga v toti vejki sili — kruci pakl, te pa počilo kak iz mužara. Na enkrat sen za svojih hrb- ton čilja — prašiča, vse ribe si mi splaša. Eden je ribe lovja v Drovi, pa sn ga od vejke sile ne vida. Pobra sn si svoj obleč, te pa sn ša na štacjun tak me je sron grotalo. Smrda pa sn kak da bi thura giila. Doma sn od store cile litanije posliiša. Od tistega cajta več nečen gu- laša jesti. KDO BODE »DEN MUŽA«? Lujzek, mi dale piše Mihalek, prosa bi te, ti poznaš tiste stri- ce, kaj su na ministrstvi, reči jin naj še naredijo »den muža«, ne samo y>den žena«, saj skiip križe nosita, ka nedo samo žen- ske mele svoj proznik. Jaz bi predloga za »den muža« 10. mere saj smo mi tiidi mučeniki — pa kakši. če je sploh ne ližeš, pa juj vsega ne narediš, si bit, pa jesti ne dobiš. Pri Vejkoj Nedli su lepo obhojali svoj din v dvo- rani; mi mužje pa smu mogli doma deco meti na brigi. pa Živino opravlati. Drogi Mihalek. Po se ti lehko zahvolin za tvojo pismo. V drii- gih cajtingah ti ga bon še zod- ji del objava. Za enkrat še bo- rna mogla počakati, kak de mi- ne driigo leto ženski din. Či pa lehko ženo nahecaš, pa moš leh- ko ženski din gdo češ. Samo znajti se moreš. To ovi den na »Južefovo« je bilo v Lenarti tejko Udi, ke sen skoro ne veda, kon hi se obrna ke me nebi pohodili. Včasig kak sen stopa doj z avtobusa, mi je eden troti stopa na kii- rečjo oko, tak ke sen ga misla vri priči k viihi vsekati. Ke bi si malo jezo viin skUra, sen ša po stori navodi malo v samo- •^ostrežni štacun — v bufet. Tan sen sreča storega pejdoša Južeka, ki je meja tisti den go- dovno in je malo svojega krst- nega patruna zaleva. Kak je me "agleda, se je na ves glos zadrja: »G dober den Lujzek, kak dugo sen te že ne vida, — si kej žejen, veš gnes jas plo- čan!« Saj vete kak je, da se more človik pri pijači malo na- zaj driati pa sem mu reka: —• — ke nemo nič pija, če glih sen ba žejen tak ke sen v guti meja že provo božjo montro, — v žepi pa mi fe financ mini- ster glih skoro že do kraja pe- te stegna. Južek je pač nehta hejati in mi je porina pod nos dvo ded nekšne mešance. V krotken cajti sma grotala pre- cik dobre vole. Grotala sma tii- di glasna, tak ke sma mela okoli sebe hitro vejki krog ra- dovednežov, ki so vsoko nojno besedo na vUha vlekli. Južek je začeja na ves glos preklijati no sakramentirati nekšnega živin- skega nakiipovalca, ki mo je na zodjen odkUpi reka, ke ne bi hteja kiipiti jegove Šeke, če glih bi mo jo zapstuj da. Južek jo je lepo odcgna nazaj dumu, jo zaveza za prozne jasli, pa ji z nežnin gloson reka: Veš Seka, gnešnji den je vrak toto refor- mo prnesa, dokič nede paše no zelene trove boš mogla pač boj »po reformsko« živeti. Boga Seka ga je vena zastopila, te ga z vso krov j o močjo s taco brsnola no še z osranin repom po glovi mohnola, tak ke je bogi Južek še za godovno meja po- sledice krovje reforme na glo- vi, pa tiidi rebra še so ga pre- cik bolele. Pa ne zamerte. Lujzika iz Ti- bavec — ti boš pa prišla drii- gokrat na red. Pište mi na na- slov: Uredništvo TEDNIKA, Ptuj, Lackova 2. Samo vaš Lujzek ^trnn « T i: I) M K — petek, 22. marca Stmn 8 Državno prvenstvo v krosu v Celju v nedeljo, 17. marca 1968. je bilo v Celju državno prvenstvo v krosu, ki ga je organiziral AK Kladivar. Celje. Tekmovanja se 1e udeležilo 39 društev in klubov Iz vseh naših republik razen iz Črne ,?ore. Skup- no je tekmovalo 315 tekačev vseh kategorij Mladinke so tekle 1000 m, mlajši mladinci 3000. starejši 4000, članice 2000 in člani 8000 m Tekmo- vali so posamezno in ekipno. S ptujskega področja se je udele- žilo tekmovanja TVD Partizan Mar- kove! s sedmimi tekmovalci. Pri članih je zmagal Drago Z"'"' tar pred Važičem (oba Kladivar, v tej močni konkurenci osvojil 43. Celje). Jože Bezjak iz Markovec je mesto oziroma 11., če bi upoštevali le slovenske tekmovalce. Pri mlaj- ših mladincih je zmagal Bopljub Jovanovič iz Kragujevca. Alojz Vr- šič Iz Markovec pa je zasedel 17. mesto. Pred njim sta bila iz naše republike le dva tekača. izreden uspeh so dosegle ponovno članice Partizana Markovci. ki so v močni konkurenci, kjer ni bila prva niti evropska prvakinja Vera Nikolič, osvojile kot ekipa tretje mesto. Tu je zmagala DJurdica Raj- her iz Sarajeva pred Vero Nikolič. Markovčanke so se uvrstile na na- slednja mesta; Neža Janžel je bila 11., Neža Mlinarič 14. In Zala Stre- lec 17. Ta izenačenost jim je prine- sla tudi tretje mesto ekipe v državi. Pred njimi so bile tekmovalce iz Subotice in Sarajeva. Neza Janzei ie tokrat premagala tudi najboljšo predstavnico celjskega Kladivarja Ljubico Spasič. ki je bila na re- publiškem krosu v Murski Soboti še pred njo. Med mlajšimi mladinkami je zma- gala Marija Djurkovič. članica Mla- dosti iz Zagreba, najboljša Markov- čanka pa je bila Kristina Zelenik, in sicer na 48. mestu oziroma na 16 mestu od tekmovalk iz Slovenije. Proga le potekala po celjskem mestnem parku in je bila precej zahtevna, teren je bil ponekod me- hak in posut s kamenjem z grad- bišč. Tekmovanje je bilo primemo organizirano. Aluminiju zaslužena točka aluminiju zaslu2 n.š .-kDl„s Končno po dolgem času lahko re- čemo, prvič v drugem letu tekmo- vanja Aluminija v drugI zvezni no- gometni ligi, da je bil vratar izre- den, če že ne odličen. Obramba Bo- žanka, ki je že v prvem kolu za- menjal Izredno slabega Sarana, se ne da opisati. Večkrat ie s padci pod noge reševal svoje svetišče, po- sebej pa se ie Izkazal, ko je Avdi- čeviču ubranil enalstmetrovko. Ta- ko smo lahko zadovoljni z Božan- kom. toda kot vse kaže. ne bo v ne- deljo sposoben za igro proti Brat- stvu Iz Travnika, saj se ga je lotila gripa in je že nedeljsko tekmo bra- nil z rahlim prehladom. Nedeljska tekma je med. drugim pokazala, da Je Aluminij v drugi li- gi sposoben za večje podvige, In da so ga tako nizko spravile samo sla- be obrambe v prvem delu prven- stva. Pa tudi Izgubljeni točki v Za- grebu proti Trešnjevkl gresta na račun vratarja Sarana. Aluminij je povedel proti Slobodi Iz Tuzle šele v 37 minuti Igre, z go- lom Pekiča na podajo Sovroviča, čeprav je ta Igralec že poprej Imel več priložnosti za dosego gola. Prvi polčas je pripadal Aluminiju in res škoda je. da niso Aluminljcl izko- ristili vsaj še dveh ali treh prilož- nosti za gol. Tako bi si že v prvem polčasu priigrali zmago. Drugi polčas je prinesel rahlo terensko premoč nasprotnika iz Tuzle, ki jo je v 65 minuti tudi re- aliziral. Do konca sta Imeli obe ekipi še nekaj priložnosti za dossgo gola, vendar ga nobeden ni dosegel. Alu- minij pa bi lahko izgubil tekmo v zadnji minuti, ko je igral Sovrovič z roko v domačem kazenskem pro- storu. Vendar je v nedeljo izredni Božank obranil strel z enajst me- trov. v nedeljo Rostuje Aluminij v Travniku. Ce se bodo igralci borili tako. kot so pokazali v nedeljo, in če ne bo »kiksov« vratarja, lahko osvoji Aluminij točko. V nedeljo bo Igral že tudi Spehonja, ki je bil kaznovan. —b Zasebne gradnje v Mjivercah že dolgo časa so razpravlja- li v Kidričevem o individualni cradnji. Tako pripravlja obči- na Ptuj projekt zazidalnega okoliša Njiverc. Seveda pa se z individualno gradnjo v Njiver- cah odpira več problemov, predvsem glede ureditve kana- lizacije in vodovoda. Kolikor bodo" sedanje možnosti kanali- zacije in vodovoda zadostovale potrebam novega naselja, ki bi obsegalo sto petdeset do dvesto stanovanj, bo verjetno kmalu prišlo do individualnih gradenj. V nasprotnem primeru pa bo potrebno mnogo več sredstev za individualne gradnje v Nji- vercah. Kegljanje AVL GRADEC — ZSAM (KROŽEK SOFER) PTUJ 3252:3612 V soboto, 16. marca 1968, so se kegljači ZSAM Ptuj pomerili s ke- gljači AVL iz Gradca v disciplini 10 X 100 lučajev Zmagali so Ptuj- čani, ki so podrli skupno 3612 keg- ljev. Pri domačih so dosegli najbolj- še rezultate Ivan Golob 398, Jože Erhatič 380 Franc Kelenc 376, Leo- pold Rajh 376 Gostje iz. Gradca so klonili razigranim »šoferjem«, saj so skupno podrli le 3252 kegljev. Pri AVL so se najbolj izkazali Schiker 362, Gaube 358, Maurer 357, Strauss 349. PRVENSTVO KROŽKOV V nadaljevanju prvenstva krožkov v Ptuju ni bilo posebnih presene- čenj. Na vrhu lestvice sta si utrdila položaj krožek »Torek« in TGA Ki- dričevo. LESTVICA PO V. KOLU: 1. »Torek« 3578 kegljev 2. TGA Kidričevo 3482 kegljev 3. Panonija 3462 kegljev 4. Kovinar 3450 kegljev 5. Železničar 3415 kegljev 6. Petovia 3402 kegljev 7. TAP 3277 kegljev 8. Šoferji 3231 kegljev 9. Invalid 3111 kegljev 10. Vinko Reš 2935 kegljev S. A. TOPOLČNIK IN JUDO Kogarkoli vprašate v Slovenski Bistrici, kateri športnik je v kraju najbolj poznan, Doste dobili samo en odgovor: Topolčnik. Kako tudi ne? Saj je ta mladi, komaj osem- najstletni fant, delavec v Impolu, državni prvak in državni reprezen- tant, zraven tega pa tih in skro- Topolčnik z nekaterimi osvojenimi medaljami in pokali, edinimi na- gradami za njegove športne uspehe men fant. Pogovor z njim je doži- vetje, saj je ob vseh svojih uspe- hih v japonskem ljudskem športu ostal skromen. Najprej nas zanima, kako ste vzljubili Judo in se mu posvetili s tako zavzetostjo? Leta 1965 sem gledal dvoboj s Tri- glavom iz Kranja. Toda h klubu še nisem mogel pristopiti, ker mi je mama prepovedala. Bala se je, da bi se mi kaj zgodilo. Toda po treh mesecih sem le zašel med bistriške judoiste in začel trenirati. Za ta moj korak je izvedela mama šele kasneje, toda takrat je bilo že pre- pozno, da bi mi prepovedala. Kakšni so vaši dosedanji uspehi na blazini? Tekmovati sem začel že leta 1965. Moj prvi trener pa je bil Tine Ter- šek. Prva borba je bil tudi moj pr- vi poraz. Prvič pa sem zmagal ne- kaj kasneje na tekmovanju v Celju proti judoistom Olimpa. Že leta 1965 sem bil na republiškem prvenstvu drugi med mladinci, prav tako pa tudi na državnem prvenstvu. Oba- krat me je premagal Slovenec Se- leš. Naslednje leto ni bilo tako uspeš- no, saj sem bil na republiškem pr- venstvu med mladinci četrti, med člani pa tretji. Uspešno pa sem v tem letu končal tekmovanje v ekip- nem tekmovanju v hrvatsko-sloven- ski judo ligi, saj nisem izgubil no- bene borbe in samo eno remiziral. Ze v februarju sem prvič nasto- pil za državno reprezentanco v Bu- dimpešti na troboju z Madžarsko in Poljsko. Osvojitev republiškega in državnega prvenstva v tem letu mi je bila vizum za evropsko prven- stvo v Lisboni ter osvojeno peto mesto. V tem letu sem postal tudi članski državni prvak. Pravtako pa sem bil prvi na tekmovanju za po- kal Jadrana in na odprtem prven- stvu v Beogradu. V tem letu sem sodeloval tudi na svetovnem prvenstvu v Rigi v So- vjetski zvezi v sambu, športu, po- dobnem Judu. To je bilo zame po- sebno doživetje, posebej pa še os- vojena srebrna medalja. Tudi letošnje leto se je uspešno začelo. V Mariboru sem osvojil Baumgartnerjev pas. v Beogradu pa Zlati pas na odprtem prvenstvu. Minulo evropsko prvenstvo in pa zadnje izbirno tekmovanje v nede- ljo v Zagrebu pa se je končalo sla» bo, saj so me zaporedna tekmova- nja tako utrudila, da potrebujem najprej malo počitka. Kateri dogodek vam Je ostal v najlepšem spominu? V tekmovanju v slovensko-hrvat- ski ligi v Mariboru med Branikom in prvo ekipo Impola. Branik je vodil s 17:10. Zadnja borba je ta- krat odločala, kdo bo osvojil drugo mesto. Zmaga Franca Sterna z »ipo- nom« nam je prinesla deset točk in drugo mesto v slovensko-hrvatski ligi. Kljub manjši krizi, ki jo sedaj preživljal mladi vižljasti fant iz Im- pola smo prepričani, da bo še na- prej žel lepe uspehe in da si bo že- na naslednjem tekmovanju ponovno izboril mesto v državni reprezen- tanci. —b Tone je v nekem strahotnem družinskem prepiru svoji tašči priselil zaušnico. Ta ga je seveda tožila pred sodiščem. Sodnik, mo- der mož. je obtoženemu predla- gal tole: »Dajte vaši tašči poljub, ali pa dobite štiri tedne zapora.« »Sprejeto!« pravi Tone. »Torej poljub?« vpraša sodnik. »'Ne, štiri tedne zapora,« odvrne Tone. V torek, 12. marca 19G8, se je ob 16.30 na cesti III. reda v Miklavžu pripetila lažja prometna nesreča. Mopedist IVAN GROF, roj. 1914, i/ Veličan 52, p. Ivanjkovci, je padel z mopedom ter si zlomil roko in no- go. Po nesreči so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. —p V soboto, 2. marca 1968, se Je ob 9.20 pripetila na cesti II. reda v va- si Jastrebci pri hiši št. 1 lažja pro- metna nesreča med mopedistom ZLATKOM KERENCICEM, roj, 1949, iz Jastrebec, p. Kog, in sopot- nikom IVANOM STRELCEM, roj, 1914, iz Pušenec št. 37 pri Ormožu, Med vožnjo je sopotnik Ivan Stre- lec padel z mopeda ter se telesne poškodoval, zaradi česar so ga od- peljali v ptujsko bolnišnico. Mate- rialne škode ni bilo. Osebna kronika RODILE SO: Olga Božičko, Dravinjski vrh 12 — Franca; Matilda Skorjanec, Središče 83 — Ivico; Rozalija Hronek, Stoper- ce 64 — Gabrijela; Marjana Turk, Lancova vas 35 — dečka; Marija Go- lob, Nova cesta 14 — dečka; Manja Janžekovič, Brezovcl 11 — Jožico; Anica Skriovnik, Gregorčičev drevo- red 7 — Darjo; Anica Kovač, Ciril- Metodov drevored 1 — Sergeja; Ma- rija Belšak, Spuhlja 16 — Sonjo; Mi- lica Petrovič, Pobrežje 56 — Jožeta; Marjana Fajfar. Kajžar 8 — Petra; Roza Gajser, Breg 23 — dečka: Joži- ca Kolarič, Podvinci 42 — Zdenko; Ljudmila Munda. Zabovci 63 — Va- lerijo; Alojzila Hablth. Crnekova 9, Maribor — Tomaža; Marija Tlbaut, Mezgo vci 13 — Roberta; Frančiška Kakuša. Radoslavci 12. Ljutomer — Ireno; Elizabeta Cuš, Gabernlk 15 — Danila; Hilda Hanžekovlč. Grabe 32 — Jožefa; Veronika Kamenšek, Skr- blje 4 — Bojana; Marija Predikaka. Zupečja vas 21 — Jožefa; Elizabeta Anžel, Zabjak 11 — deklico; Hedvika Mislovlč, Belski vrh 13 — deklico; Kristina Drevenšek. Kidričevo 39 — Vojka; Marija Petrovič, Podvinci 59 — Marjano; Gizela Verdenik, Zagreb- ška cesta — dečka; Ana Rajh, To- maž pri Ormožu 15 a — Sonjo; Ma- rija Rogina, Pobrežje 167 — Tanjo; Angela Horvat Krempljeva 4 — de- klico; Jožefa Stampar, Preslka 21, Ljutomer — Romano: Antonija Gom- zi Smolinci 9 — Jožico; Rozalija Bez- jak, Spuhlja 101 a — Bernardko; An- gela Bezjak, Borovci n. h. — Brigito: Katarina Marčič. Njlverce 33 — Jo- žico; Marija Predovan, Zavrč l — Roberta; Dušica Korošec, Kog 87 — Jožico; Olga Potočnik. Krempljeva 4 — Stanislava. POROKI: Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 74. in Jožica Šalamun. Nova vas pri Ptuju 47; Jožef Steblh. Polencl 25, In Majda Feguš. Na tratah 25. UMRLI SO: Darko Mikič, Ljutomerska 22 c, ro- jen 19.39, umrl 12. marca 1968; Ivan Šešerko. Dornava 77, rojen 19:», umrl 13. marca 1968; Rozalija Sprah. Lju- tomerska 10. rojena 1891, umrla 13. marca 1968; Jožefa Soba, Muršičeva 3. rojena 1887, umrla 14. marca 1968: Angela Burg, Ob Dravi 4, rojena 1898, umrla 16. marca 1968; Franc Ma- rijan Gojkošek, Trg svobode 1, rojen 1907. umrl 19. marca 1968. Občni zbor ZB Ormož v ponedeljek, 25. marca, bo' v Ormožu redni občni zbor Zve- ze borcev Ormož, ki bo obrav- naval dveletno delovanje ormo- ške mestne organizacije ZB. Sprejet bo program za nadalj- nje delo. Predsednik mestne or- ganizacije ZB Mirko ZNIDARIC se bo v poročilu dotaknil pred- vsem vprašanja borcev kme- tov zaradi že znanih socialnih problemov v ormoški občini (možnosti obdelave zemljišča, preskrbljenost borcev kmetov, na zemlji so ponekod ostali osta- reli ljudje, ki so nezmožni per- spektivneje gospodariti itd.). Obravnavali bodo tudi rekre- acijo članov ZB, ki imajo v Puli svoje okrevališče. Prav tako pa varstvo spomenikov NOB in znamenj, ki so značilna za ob- dobje NOB. To so tri vprašanja, ki jih bo v glavnem obravnava- la ormoška mestna organizacija ZB, ki šteje nekaj nad 70 čla- nov, na občnem zboru prihodnji ponedeljek. -p OBJAVA Zaradi velikega števila prispelih prošenj za zapo- slitev nanje do nadaljnjega ne bomo odgovarjali, ker imamo vsa delovna mesta zasedena. »DELTA«, PTUJ Požar v Dornavi v petek, 15. marca, je v Dor- navi pri Mariji Franjkovič iz- bruhnil požar, ki je zajel go- spodarsko poslopje. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, uskladiščena drva in nekaj kmetijskih strojev. Nastala škoda znaša okrog 20.000 N din. Gasilcem je uspe- lo lokalizirati požar, da se ni razširil tudi na ostale sosednje zgradbe. Predvidevajo, da je prišlo do požara zaradi slabih dimnih naprav pri zakurjeni »alfi«.