ANNALES 10/'97
strokovno delo	UDK 902.3:726.5(497.4 Koper)
arheološka interpretacija rotunde karmelske matere božje v
kopru v kontekstu umetnostnozgodovinske stroke
Marko STOKIN MZVNKD Piran, SI-6330 Piran. Trg bratstva 1
IZVLEČEK
Prispevek se navezuje predvsem na umetnostnozgodovinske raziskave rotunde Karmelske Matere božje., natančna arheološka interpretacija stratigrafije in najdb pa bo možna po opravljenih arheoloških raziskavah širšega prostora trga v okolici rotunde, kjer verjetno ni prihajalo do tako intenzivnih gradbenih posegov kot na objektu, ki so posledično uničili kontekst arheoloških depozitov ob krstilnici. Omejene arheološke raziskave dokazujejo obstoj romanske apside, baročnega prizidka in srednjeveških grobnic ter odsotnost antičnih arhitekturnih struktur.
Ključne besede: krstilnica, arheološke raziskave, Koper
Konservatorski program je obsegal tudi arheološke raziskave neposredne okolice rotunde Karmelske Matere božje, kjer je bilo potrebno potrditi obstoj verjetno romanske apside in baročnega prizidka v osi vhoda v rotundo, ki se omenja tudi v pisanih virih. Torej arheološke raziskave niso bile prvenstveno usmerjene samo v raziskavo antičnih arheoloških depozitov, temveč tudi v umetnostnozgodovinsko in arhitekturno raziskavo stavbnega tkiva rotunde.
Interes za srednjeveško arheologijo se je v osemdesetih letih izredno povečal tudi v Sloveniji, in to predvsem zato, ker srednjeveško stavbno dediščino danes razumemo tudi kot del arheološke materialne kulture in je ni mogoče interpretirati izven konteksta arheologije. Ne glede na to, da imamo za razliko od najstarejših arheoloških obdobij za srednji vek poleg stavbne arhitekture tudi veliko pisnih virov (karte, načrte itd...), se ti velikokrat izkažejo kot netočni oz. pomanjkljivi, za veliko večino posegov na objektih pa podobnih podatkov sploh ni. Prav zato je vloga srednjeveške arheologije izredno pomembna pri raziskavi in sami interpretaciji razvoja stavbnega tkiva vse do novoveškega časa.
Eden najstarejših stoječih spomenikov v samem mestnem jedru Kopra (Bernik, 1968, 23, 76) je krstilnica Marije Karmelske, zaradi svoje lege, načina gradnje, analogij kot tudi arhivskih virov (Forlati, 1956) je pred-
stavljala zanimivo arheološko lokacijo, mogoče celo antične provenience.
Konservatorski projekt arheoloških raziskav je obsegal nedestruktivne raziskave širšega prostora, omejena arheološka sondiranja, dokumentiranje arheoloških struktur s pomočjo fotogrametrije in različne laboratorijske analize. Arheološka sondiranja in georadarske analize predstavljajo prvo fazo arheoloških zaščitnih raziskav in se bodo nadaljevale v večjem obsegu pred samo prezentacijo trga. Raziskovalni načrt je obsegal poleg raziskav starejših poselitvenih arheoloških struktur tudi apliciranje fotogrametričnih in georadarskih raziskav v redno terensko delo. Na podlagi arheološkega vrednotenja krstilnice in širšega prostora trga s pomočjo georadarja (Eurecos, 1996) in primerjav z že opravljenimi arheološkimi raziskavami v stolnici (Župančič, 1994) je bilo mogoče predvideti odsotnost antičnih arheoloških arhitekturnih ostankov v krstilnici ter intenzivno gradbeno dejavnost izven nje. Glede na globino gradbenih ostankov (zidov), ki so ležali neposredno pod površino, je bilo hipotetično pričakovati predvsem arhitekturne ostanke iz novoveškega časa, na kar so opozarjali tudi arhivski viri (Semi, 1930), arheološke son-dažne raziskave v kontekstu omenjenih radarskih raziskav in arhivskih virov pa potrjujejo in nadgrajujejo vedenje o intenzivni gradbeni dejavnosti, ki se je od-
87



Fig-
SB
ANNALES 10/'97
Marko STOKIN: ARHEOLOŠKA INTERPRETACIIA ROTUNDE KARMEISKE MATERE B02|E . . 87-00
SI. 3: Baročna prizidana apsida (MZVNKD Piran). Fig. 3: The baroque presbitery.
vijala na in ob objektu vse do danes. Čeprav imamo opraviti z manjšimi gradbenimi posegi, je slednje mogoče interpretirati samo v kontekstu arheoloških raziskav. dokazujejo pa tudi na netočnost arhivskih virov. Tako smo z arheološkimi sondiranji dokazali obstoj "predvidene" romanske apside (si. 1), ki je bila skoraj v celoti ohranjena, ter temelje baročnega prezbiterija (si. 2), ki ga sredi 18. stol. dozidal Brutti. Obstoj srednjeveškega grobišča, ki je sicer poznano iz kart, presenetljivo tvorijo grobnice, grajene iz kamna, ki so na podlagi radarskih analiz skoncentrirane predvsem na južnem delu trga. Šest izkopanih grobnic, brez pri-datkov, ki so ležale neposredno ob rotundi, lahko na podlagi lege in tehnike gradnje z gotovostjo datiramo v čas po nastanku rotunde. V mlajših obdobjih so bile verjetno večkrat uporabljene, tako da so mlajši pokopi popolnoma uničili predhodne. S pomočjo georadarja smo določili tudi razprostranjenost še neodkritih grobnic, ki ležijo predvsem na južnem delu trga, posamično pa se pojavljajo tudi na drugih mestih (si. 3). Intenzivna ponovna uporaba grobnic, verjetno povezana s skupinskimi pokopi v času velikih epidemij kuge v 16. stol., je popolnoma uničila stratigrafska razmerja v njih, zaradi česar je kronološka interpretacija posameznih pokopov nemogoča. V arheološki sondi, narejeni po obodu krstilnice, ni mogoče definirati stratigrafskih depozitov, zaradi intenzivne gradbene dejavnosti ob sami rotundi tudi v novoveškem času.
Veliko število gradbenih objektov, ki so bili odstranjeni v začetku tega stoletja (Cherini, 1993, 21-22) je prav tako delno uničilo stratigrafska razmerja višjih
arheoloških depozitov. V 19. stol. prostor pridobi novo funkcijo in se spremeni v vrtove, ki jih ločujejo manjši zidovi oz. škarpe. V začetku 20. stol., za časa prvih konzervatorskih del, prostor postane trg in obdrži to funkcijo do danes.
Ceoradarske analize notranjosti krstilnice ter kasnejše preverjanje s klasičnim arheološkim sondiranjem so potrdile, da z izjemo srednjeveške škofovske grobnice ni ostankov starejših antičnih gradbenih struktur. S pomočjo arheoloških raziskav lahko na ta način re-interpretiramo intenzivne prostorske spremembe ne samo v okolici krstilnice, temveč tudi na širšem prostoru trga. Arheološko dokumentiranje bomo zaradi natančnosti, preglednosti in hitre dosegljivosti izpolnili z najnovejšimi metodami fotogrametrije, ki omogočajo 3D vizualizacljo gradbenih in prostorskih sprememb obravnavanega spomenika in širše okolice, ohranili pa smo tudi klasični način arheološkega dokumentiranja.
Raziskava keramičnih in drugih drobnih najdb (steklo, kovina), osteloške analize kostnih ostankov in laboratorijske analize ometov in tlaka bodo narejene naknadno po opravljenih zaščitnih raziskavah trga v okolici rotunde Karmelske Marije božje. V uničenih depo-zitnih stratigrafskih enotah je bilo odkrito večje število fragmentarno ohranjenih keramičnih posod pretežno novoveške provenience. Doslej odkrite arheološke najdbe v izkopani sondi ob severozahodnem robu rotunde izhajajo pretežno iz mlajših obdobij, večina najdb je časovno opredeljiva v novi vek. Posamezni fragmenti keramičnih posod sodijo v nekoliko starejši čas in imajo analogije s sorodnimi najdbami iz drugih
69

ANNALES 10/'9 7
M.iiko STOMN- ARI IÍOLOÍKA INTERPRETACIIA KOTliNOf. KAKMRSKE MATEKE BOŽJE ..., 87-W
lokacij v mestu.' Največje število analogij imamo na Kapucinskem vrtu (Cunja, 1988), Pretorski palači (frenz, 1993) in na škofijskem orclinariatu {Kajtež-Stokin, 1990, 178-179). Kljub zaenkrat zelo omejeni raziskavi nepo-
sredne okolice rotunde Carminc preseneča odsotnost najdb antične provenience, presenetljiva pa je tudi odsotnost srednjeveških keramičnih najdb, tako tipičnih za arheološke depozite koprskega otoka
AN ARCHAEOLOGICAL INTERPRETATION OF THE ROTUNDA OF OUR LADY OF MOUNT CARMEL IN KOPER FROM THE ASPECT OF HISTORY OF ART
Marko STOKIN
Inter-region»1 Office for the Protection of Natural and Cultural Heritage Piran, $1-6330 Piran, Trg bratstva 1
SUMMARY
The article deals mainly with the research carried out by historians of art in the rotunda of Our Lady of Mount Carmel. A precise archaeological interpretation of the stratigraphy and finds, however, will be possible only after a thorough archaeological research in a wider area of (he square in the immediate vicinity of the rotunda, where such intense construction works as cairied out on the structure, which consecutively destroyed the archaeological deposits along the Baptistery, have probably not been implemented. The limited archaeological research speaks clearly in favour of a former existence of a Roman apse, a baroque vestry and a Mediaeval vaulted tombs, as well as of an utter absence of Late Roman architectural structures.
Key words: baptistery, archaeological research, Koper
1 Za pregled keramičnih najdb se lepo zahvaljujem kolegu mag. Radovarw Cunji i/ Pokrajinskega muzeja Koper,
90