foro/AI Vrc2cc
Višavje Cameron Highlands je znano zlasti po slikovitih čajnih plantažah, ki so nastale potem, ko so i/sekali del višinskega
tropskega deževnega gozda
OPAZOVANJE PTIC V TROPSKEM DEŽEVNEM PRAGOZDU
MALEZIJE
Al Vrezec
Malezija je ena izmed držav jugovzhodne Azije in zaobjema južni del Malajskega polotoka ter del otoka Borneo. Leži v tropskem pasu in spada v orientalsko zoogeografsko subregijo. Ima ekvatorialno podnebje, letne temperature se gibljejo med 20 in 32"C. Podnebje je precej vlažno, največ padavin pade med septembrom in januarjem, ko območje preplavi severovzhodni monsun. Malezijo sem obiskal v oktobru in novembru 1999 v okviru absolventskega izleta. Posvetil sem se predvsem opazovanju in popisovanju ptic, vendar kot biološko usmerjen opazovalec narave nisem zanemarjal
tudi drugih živalskih in rastlinskih vrst.
ORNITOLOŠKI POTOPIS
lunik 6. številka 1. april 2000
Pri pisanju so bom osredotočil le na tropski deževni pragozd, saj je število vrst ptic tu največje, poleg tega je ta tip biotopa v Maleziji najbolj razširjen. Za tropski deževni pragozd je značilno t.i. vertikalno predeljevanje (zonaeija) pasov glede na višino rastja. V teh gozdovih je pet takšnih pasov:
1.	eniergentni pas (najvišji pas nad glavnini sklopom krošenj. kamor segajo le krošnje nekaterih višjih dreves, kakršno je dipterokarp Diptcrocnrpus sp.):
2.	pas krošenj:
3.	srednji pas (pas pod krošnjami: debla in krošnje nižjih dreves, zlasti palm);
4.	grmovni pas (z običajno gosto razrastjo mladih dreves in bodečih palm ratana Myriulcpis sp.);
5.	pas gozdnih tal (velikost razrasli podrasti jc odvisna od količine svetlobe, ki ji uspe prodreti do tega najnižjega pasu: v starejših temačnih gozdovih je zato podrasti malo). V Maleziji se pojavljata dva tipa tropskega deževnega gozda: višinski in nižinski. Razlike se kažejo zlasti v višini dreves, ki so višja v nižinskem gozdu in zrasejo tudi do višine 40 m. V višinskem gozdu so drevesa nižja in tudi sklop krošenj ni tako gost, tako da gozdna tla doseže več svetlobe in je razrast podrasti bujnejša kot v nižinskem gozdu. Zaradi različnih življenjskih možnosti, ki vladajo v teh gozdovih, se glede na lip gozda spreminja tudi živalstvo.
Podrasti je v nižinskem tropskem deževnem pragozdu tako maio zaradi majhne količine svetlobe, ki pade na gozdna [ta; narodni park Taman Nemara
Nižinski tropski deževni pragozd
Paradni tropski deževni pragozd je dipterokarpni gozd v Narodnem parku Taman Ncgara. za katerega ocenjujejo, tla je najstarejši ohranjeni primarni tropski deževni pragozd na svetu. Glede na predeljevanje gozda se razporejajo tudi ptičje \ rste. Za eniergentni pas (nad 25111) so značilne zlasti različne vrste ujed ¡11 drevesni hudourniki Hemiprocnc bngipcnnis, ki gnezdijo v krošnjah najvišjih dreves. V pasu krošenj (med 15 in 25 m) se pojavljajo različne sadjejede ptice, na primer kljunorožci. zlasti velerogi dvorožce Buccrosrhinoccros. ki je ludi v znaku parka Taman Ncgara. Velerogi dvorožci so ene največjih ptic (zrastejo do 122
fmo/AI Vrezcc
Zakrinkanemu bulbulu Pyc»onotusgoavitrrbal] kot gozd ustrezajo grmišča
zunaj gozda, /lasti ob rekah
cm) v pragozdu. Značilno zanje je jutranje oglašanje, ki nekako spominja na oglašanje prazgodovinskih pterozavrov, pa tudi v letu se jim zdijo podobni. Pasu krošenj sledi srednji pas (med 5 ¡11 15 111). v katerem se mije posrečilo opazovali par zelo redkih ognjenih žoln Rcin 11;u d tipie a s 1 nI idus, kije obdeloval z ličinkami očitno zelo bogato deblo. Žuželčji svet je namreč v tem pasu zelo pester, od različnih vrst škržatov do metuljev in orjaških hroščev, kakršen je veliki nosorožec Oryctcs triluberculaius. bližnji sorodnik našega nosoro/ca.
Za grmovni pas (med I in 5 111) so značilne različne manjše ptice pevke. Z vrstami tu najbolj prednjačijo bulbuli, opazoval sem 9 vrst, najpogostejši je bil zakrinkani bulbul Pycnonotus gou\ icr, ki 11111 bol j kol gozd ustrezajo grmišča zunaj gozda, zlasti ob reki. Pri opazovanju ptic v tem pasu sem se osredotočil 11a opazovanje ptičjih skupin, ki se pomikajo skozi grmovje in krošnje po gozdu. Te ptičje skupine sestavljajo različne vrste bulbulov. limalij Mnhicopicronsp.. minivetov Pericrocotussp. in nekoliko večje vrste, kakršni sta rdečetrtični trogon Hnrpuctcs duvmicclii in žličastorepi chongo Dicrurus pnrndiscus. Najnižji pas gozdnih tal poseljujejo vrste, ki se hranijo
foto Al Vrczci
SVET PTIC 5
revija Društva /a opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
ORNITOLOŠKI POTOPIS
foto/Al Vri*/cc
Argus Argusianus argus, največja vrsta fazana na svetu, je tipična vrsta pasu gozdnih tal v tropskem deževnem pragozdu
predvsem z odpadlim sadjem in nevretenčarji. Takšne so različne vrste kur. najbolj znan je fazan argus Argusianus argus. kije tudi največja vrsta fazana nasvetu. Po gozdnih tleli pobirajo hrano tudi nekatere vrste i/ višjih pasov, kot na primer smaragdna grlica Cha/cophaps indica, ki se na tleh zadovolji predvsem z odpadlim sadjem. Gozdna tla so zanimiva tudi glede različnih nevre-tenčarjev, kakršni so termiti, orjaške mravl je in druge žuželke. Klopov nismo videli, pač pa na obiskovalca prežijo kopenske pijavke Hacmadipsa sp. Pijavke so zlasti pogoste na gozdnih poteh, kjer njihovega plena, turistov, ne manjka. Pijavke sicer niso prenašalke bolezni in tudi nimajo bolečega ugriza, bolj jc moteče to. da "žrtvi" zaradi v brizganega antikoagulansa iz vbodne rane še kak dan teče kri. Pred pijavkami se lahko najuspešneje zavarujemo s proti-pijavčnimi nogavicami, narejenimi iz gosto tkanega platna, ki ga pijavka ne more predreli.
ajbolj je gozd živahen v večernem in jutran jem času. To lahko doživ imo le. če v gozdu preživimo noč. V parku so na več lokacijah postavili opazovalnice, v katerih so urejena tudi ležišča. Stvar je sicer malce avanturistična, vendar kljub
temu v redna obiska. Večer so nam najprej popestrili plazilci, zlasti kače. V tropskem deževnem pragozdu so pogoste nekatere drevesne vrste kač. Srečali smo se z manjšo in nenevarno rajsko goževko Chrysopefea purudisi', bolj razburljivo je bilo srečanje z rahlo strupeno in okoli 2 m dolgo rdečo mačjo kačo Boiga nigriceps. Nesrečnica se je
foio/AI Vrczec
Samica javanskega makaka Mcicucci fascicularis z mladičem srečala i/ oči v oči z eno izmed udeleženk in povzročila splošen preplah, ko je po opazovalnici oprezala za gekoni, svojim najljubšim plenom. Gekoni so lahko v tropskem gozdu tudi precej veliki, saj so nekateri izmed njih. npr.
n OPAZOVANJI PIK V TROPSKI M lil /I VNI M PRAGOZDU MALEZIJE
letnik 6, ijevilka 1, april 2000
ORNITOLOSKI POTOPIS
foto/AI Vrezec
Vrčnica Ncpcnthes sp je mesojeda rastlina, ki ima del lista preobražen v vrček, v katerega lovi neprevidne žuželke
gozdni gckon Gckko smithi. prave male pošasti in zrasejo ludi do 30 cm. Večer v gozdu zaključi glasno gruljenje golobov velikih treronov Trcron capcllci. Noe pa še zdaleč ni liha, saj se brnenje škržatov, cvrčanje kobilic, regljanjc žab. cmokanjegekonov, cviljenje netopirjev, skovikanjc sov in oglašanje podhujk zliva v prečudovito harmonijo glasov tropskega deževnega gozda. Navidezno spokojnost noči je okoli polnoči prekinilo glasno čofotanje pod opazovalnico. Upali smo. da gre za vrsto, ki smo jo listo noč najbol j pričakovali, indijskega tapirja Tapirus indicus. In res smo z baterijo obsvctlili prvega od štirih tapirjev, ki smo jih tiste noči opazovali med prehranjevanjem v močvirju pod opazovalnico. Jutro v gozdu oznanita petje belorokih gibonov Hvlobatcs /ar in oglašanje velcrogih dvorožcev Buccros rhinoccros, ki jim potem sledijo še druge ptice.
Sicer je življenje pestro tudi ob rekah, zlasti ob veliki reki Tcmbcling. ki teče skozi park Taman Negara. Sem prihajajo različne vrste iz gozda. npr. kostanjevoglavi vilorcpec Enicurus nd/capi/h/s. reka pa je zanimiva tudi za različne selivce, zlasti žužkojede, saj je mrčesa na pretek. Ob reki Tembeling sem opazoval tri vrste verjetno prezimujočih lastovk: kmečko lastovko Hirundo rustica, pacifiško lastovko H. tali/lica in breguljko Riparia riparia. Reke so ludi idealno mesto za opazovanje ribojedih orlov
lchthyophaga ichlhvactus, ki jih ponoči na ribjih loviščih zamenja malajska ribja uharica K d upa kciupu. Rečni breg je bogato prehranjevališče ludi za nekatere druge živali. Vodni varani Vara/ms salvator ob rekah stikajo /a poginulimi ribami, s plodovi obložena drevesa so raj za javanske makake Macaca /ascicu/aris. ki živijo v manjših tropih. Dodaten vir hrane za makake so tudi turistična naselja, ki so se jih te opice naučile dobro izkoriščali.
Okolico parka pokrivajo sekundarni tropski gozd ter plantaže kavčukovih dreves in oljnih palm. Opazovanje ptičje tu zaradi odprtosti terena precej olajšano. Območje je zanimivo zaradi velikega števila različnih vrst kukavic iz rodu malkoj Phacuicophacus sp. Izjema med njimi je oranžna malkoja Phacuicophacus chhrophacusz izraženo spolno dvoličnostjo. Samec je enotno oranžen s temnim repom, samica ima sivo glavo in oranžen rep. Prav nenavadno je opazovanje nekaterih vrst. ki jih pri nas poznamo kot ptice kletk. Šele tu človek spozna, da je svoboda teh ptic v njihovem naravnem luibilatu zares brezmejna in tla so njihovi jetniški sorodniki le bled izraz tistega, kar te ptice v naravi resnično so. Te misli so se mi utrnile ob pogledu na maj no beo Gracula rdigiosa. kije glasno žvižgala na vrhu prek 20 m visokega drevesa dipterokarpa Diptcmcarpus sp.. in najatico muškatnih galebčkov Lonchurapu/iclu/ata, ki so razposajeno švigali med grmovjem in travnimi bilkami.
Posebno doživetje je nočni obisk plantaž oljnih palm. Nočni izleti so organizirani in jih turistom ponujajo kot nočni safari. Turiste naložijo na tovornjak in z močnimi reflektorji osvetljujejo živali, ki se ponoči potikajo po plantažah.
fottj/AI Vnvrc
Gozdni gckon Cekko smithi je prava mala pošast, saj zraste
tudi do 30 cm v dolžino Poznavanje vrst. kar se vodnikov tiče. je bolj pičlo. Imeli smo srečo, da smo naleteli na lokalnega ornitologa Aki ja, ki nam je razkazal nočni svet plantaž. Počasna vožnja in prečesavanje okolice s svetlobnim snopom reflektorja odkrije marsikatero zanimivo nočno žival, zlasti različne
Svn p lic
revija Društva /a opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
plenilce, ki so jih v nasade oljnih palm privabile številno podgane (Rattus rattus, R. tiomanicus), kar smo pozne je ugotov ili i/ najdenih izbljuvkov pegaste sove Tvto a/ha. Poleg pegaste sove na plantažah pleni tudi kol kozača velika rjava sova S/m Icptogrammica. Poleg sov ponoči love svoj plen številne benszalske mačke Fclis hcnualctisis.
ORNITOLOŠKI POTOPIS
Višinski tropski deževni gozd
Višinski tropski deževni gozd smo obiskali na dveh lokacijah: Fraser's Hill (okoli 1300 m n.v.), ki je priljubljena ornitološka točka, in Cameron I lighlands (okoli 1500 m n.v.). višavje, ki je znano zlasii po čajnih plantažah. Obe območji ležim v gorski verigi Titivvangsa. Ker območje leži v tropskem pasu. so tudi v rhovi teli gora poraščeni z gozdom. Gorati predeli Malezije so pomembno endemitsko območje. V Maleziji živijo tri endemične vrsto ptic, katerih areal je omejen večinoma le na zgoraj omenjeno gorsko verigo. V \ išavju Cameron I lighlands sem videl dve: fazana gorskega pavov ca Po/vp/cctivn inopinatumm malajskega drozga Mviophoncus robinsoni. Prvi se zadržuje v gozdu, drugi pa ob vodah, zlasti potokih in rekah.
I udi v višinskem tropskem gozdu je opaziti vertikalno predeljevanjo. ki pa je zaradi nižje rasti dreves nekoliko manj opazno. Za pas nad krošnjami so najbolj značilne u jede. zlasti črni orel Iciinuctus ninluvcnsis, ki je v goratih predelih pogost. V pasu krošenj tudi tu živijo kljunorožci. V Kraser "s Hillu se mi je posrečilo videti redkega čeladarja Rhinopla\ i igil. kije tudi največja vrsta kljunorožca (zraste do 127cm) v Maleziji.
Srednji in grmovni pas sla vsaj glede ptic večinoma združena, pogosti so različni epiliti (na drevesih rastoče rastline), ki so odvisni bolj ali manj le od padavinsko vodo. Čeprav epi liti uspevajo tudi v nižinskem tropskem gozdu, so v višinskem gozdu zaradi nižje rasti dreves bolj opazni in dostopni. Najpogostejšo epifitske rastline so lišaji. mahovi, praproti in različne vrsto orhidej. Kpilltsko žive tudi nekatere mesojede rastline, ki si svojo prehrano dopolnjujejo s prebavo ujetih žuželk. V Maleziji so najbolj znane vreniee .\vpcthcssp., ki svoj plen - žuželke, večinoma mravlje - lovijo \ posebno vrčke, ki so preobraženi deli listov. V vrčkih je voda, v katero rastlina izloči prebavne encime. Vrčki so lahko tudi življenjsko okolje nekaterih
folo/AI Vrelec
Srednji pas pod krošnjami in grmovni pas sta v višinskem tropskem deževnem gozdu združena predvsem zaradi nižje rasti dreves, bolje so tu opazne različne
epifitske rastline
simbiontskih ali komenzalnih živali. Tako lahko v njih najdemo ličinke komarjev, gliste, paglavce žab in celo rakovico Gcoscsarma malayanum. ki so jo odkrili šele pred kratkim. Tudi v višinskem gozdu so ptice pogosto v skupinah, katerih vrstna sestava je drugačna kot v nižinskem gozdu. V skupinah se pogosto pojavljajo modri brglez Sina a/.urca. bclogrli pahljačar Rhipidura albicollis. velika niltava Nihava grandis. kostanjevoglavi lisiničar Seiccrcus montis. lulvete A/cippe s p., šojarji Ganula.s sp. in zlata limalija Stachvris c/irvsca. jatam pogosto sledila zelena sraka Cissa chincnsis in nitorepi drongo Dicrumsremifer.
Pas gozdnih tal daje zavetje različnim kuram, sicer pa je lo tudi lovni habitat ovratniške sovice Glaucidium brodici. Sovico sem v popoldanskem času zalotil na eni izmed gozdnih poti na Fraser's Hillu. ko se jo hranila z uplenjenim malim podganjim ježem Hylomys sui/is, kije približno tako velik kol sama ovrainiška sovica. Gozdna tla so prebivališče mnogih vrst žuželk, za katerimi stikajo prek 20 cm velike orjaške krastače /iu/oasper. v zemeljskih luknjah pa nanje preže nočno aktivni pajki tarantele, ki zrastejo tudi do lOcm.
Ptico so v gorah razširjene glede na višinske pasove. S toga stališča je zanimiva visokogorska a vi lavna na gori Gunung Brinchang(20()0 m n.v.) v višav ju Cameron I lighlands. Kol že rečeno, se gozd v Maleziji razrašča do vrha gora. zato jo visokogorska aviiavna drugačnega tipa kot v Alpah al i na I I imalaji. kjer so življenjsko razmere nad gozdno mejo popolnoma spremenijo. Visokogorske ptice v Malezi ji so pravzaprav gozdne. Tipično visokogorsko vrsto, par modrega muharja Ficcdti/a hypctythra, som opazoval pod samim vrhom Gunun» Brinchanga. Zlatoerli bradač
S OPAZOVANJI- pne: V TROPSKEM DEŽEVNEM PRAGOZDU MALEZIJE
ORNITOLOŠKI POTOPIS
tctmk 6, itcvilk.! I. april 2000
Mcga/aima fnuiklinU jc vezan le na višinske tropske gozdove. Je sadjejed in se zadržuje predvsem v krošnjah, tako da ga pogosteje slišimo kol vidimo. Ptice pevke tudi v v išjili legali oblikujejo manjše skupine, le da so nekaterim običajnim vrstam tu primešane Se visokogorske, na primer kostanjev orepi šojček M in/a strigula. Naselja v tem višinskem pasu. kol sta Bukil Fraser(l-'rascr's I lili) in Tanah Rata (Cameron I lighlands). so prepredena s parki, vrtovi in golfišči. Opazovanje ptic na odprtih površinah jc v tropih seveda neprimerno lažje in tudi tu je ptic veliko. Bogateje je tu zastopana družina timalij Timaliidac, ki \ Maleziji nekako zamenjuje naše pcnicc in drozge. V parkih so pogosti predstavniki te družine pisani srebrnouhi slavčki Lciothri.\ argentauris. Cvetoči grmi in drevesa morajo bili deležni posebne ornitologovc pozornosti, saj se na njih prehranjujejo mnogi pisani
foto/AI VlL'/L'L
Modroperuta pita Pitta moluccensis, ki je okrevala v izobraževalnem centru WWF Malezija (Bukit Fräser) po
trčenju v okensko šipo
medosesi. kakršen je rdeči medoses Acthopyga siparaja. največji med njimi je oranžnonogi pajkar Arachnothcra magna. Na odprtih površinah, kot so golllšča in parki, so pogoste ostrožne cipc Anthus novaeseelandiae, ki so v Evropi zelo redke gostje. Tukaj se na prezimovanju ustav Ijajo tudi prišleki s severa, npr. sibirski srakoper Lanins eristatus.
V Bukil I rascrju ima svoj izobraževalni center WWI-" Malezija. Ukvarjajo se predvsem z izbraževanjem in osveščanjem mladine o pomenu ohranjanja gozda in o živih bitjih v gozdu. V centru vodijo tudi knjigo o najdenih poškodovanih ali mrtvih pticah na območju Fräser s I Ulla. Število najdenih ptic v letu ni veliko, zanimivo je. da so najpomembnejši vzroki poškodb trki v stekla. Med najdenimi pticami je presenetljivo največ modroperutih pil Pilta molucecnsis. lino izmed njih so prinesli v center ravno v času našega obiska: zaletela se je bila v okno in potem v centru okrevala. Zanimivo je. da ta sicer plašna ptica v
nevarnosti zav zame strašilno držo, tako da razširi penili, na katerih ima značilen črno-bclo-modri vzorec, pri čemer se modra barva fluorescentno sveti.
Kolje mogoče razbrati iz zgoraj zapisanega, je Malezija predvsem gozdna dežela, pri čemer ji tropske razmere omogočajo, da se gozd razrašča od morja do najvišjih v rhov. Malezija je dokaz, daje kljub hitremu modernemu razvoju možno tudi sožitje z naravo, predvsem skozi velike komplekse ohranjenega naravnega okolja, ki omogočajo preživ etje tudi takšnim živalim, kakršni so tiger Panthcra tigris. sumatranski nosorog Diccrorhinus sumatrensis in malezijski slon Mcphas masimus hirsutus. Turizem je usmerjen predvsem v t.i. ekološki ali naravoslovni turizem, lovskega turizma pa ni. Malezijski narav ovarstveniki se ukvarjajo z najrazličnejšimi akcijami, ki pomagajo preživeli nekaterim sv etovno ogroženim živalskim vrstam: skrb za zarod morskih želv. naselitev redkih in ogroženih v rst(npr. projekt naselitve belega nesita Mvctcria cincrca v naravnem parku Kuala Sclangor). izobraževanje domačinov in turistov (ptičje tekme, opozarjanje pri potapljanju med krhkimi koralnimi grebeni) in boj proti krivolovcem za ohranitev sumairanskega nosoroga, ki jc gotovo najtežav nejša akcija. V Maleziji potekajo tudi mednarodni raziskovalni projekti, enega takšnih so imeli ob koncu SO. let v državnem parku Hndau-Rompin. leta 1999 jc bila Malezija gostiteljica mednarodne konference o živ ljenju ptic.
Zanimiva naravovarstvena akcija v mnogih malezijskih krajih (Kuala Sclangor, Taman Ncgara, Fraser's H i 11) so ptičje tekme, na katerih opazovalci tekmujejo, kdo bo v enem dnevu na nekem območju opazil več vrst ptic. Tekma se je izkazala za zelo uspešno tako v poučnem kol naravovarstvenem smislu, predvsem kol popularizacija ornitologijc in varstva narave. Morda bi takšno ptičjo tekmo lahko izpeljali tudi v Sloveniji. ■ ■ ■
Literature:
BransburyJ. (1993): A Birdwatcher's Guide to Malaysia. Waymark Publishing, Singapore.
Cox. M.J., P. P. van DijkJ. Nabhitabhata in K. Thirakhupt (1998): A Photographie Guide to Snakes and other Reptiles of Penninsular Malaysia. Singapore and Thailand. New Holland Publishers (UK) Ltd., London, Singapore.
Jeyarajasingarn, A. in A. Pearson (1999): The Birds of West Malaysia and Singapore. Oxford University Press, Oxford, New York.'
Madoc, G. C. (1992): An Introduction to Malayan Birds. The Malayan Nature Society, Kuala Lumpur. Payne, J. in C. M. Francis (1998): A Field Guido to the Mammals of Borneo. The Sabah Society, Kota Kinabalu. Rubeli. K (1994): Tropical Rain Forest in Sourh-East Asia. Tropical Press San. Bhd., Kuala Lumpur. Seppings, B. (ed.) (1998): Checklist of Birds, Fräser' Hill. WWF Malaysia, Eraser's Hill.
Spepadmo, E. (ed.) (1998): The Encyclopedia of Malaysia, Vol. 2, Plants. Archipelago Press, Singapore. Kuala Lumpur.
SVET PTIC 9