Kaznoterosti. X Zreza avstrljskih ženskih dru- šter. Na občoem zboru zveze ženskih društev je predlagala gospa Minorjeva, da naj zagrabi zvezno vodstvo vsako priliko, da doseše za žene tudi pravico do imenovauja za policijske asistentke. 0 ženski časti igralk je govorila gospa Marija Langova, ki je zahtevala, da prevzemo občine vsa obstoječa gledališča. Orisala je mizerijo gledaliških šol in veliko prenapolnjenje igralskega stanu, ki vzgaja igralski proletariat. X Eongres proti tuberkulozl. Dne 14. pret. m. se je vršil I. avstrijski shod proti tuberkulozi, ki se ga je udeležilo tudi mnogo vseučiliških profesorjev in predstojnikov bolniščnic in klinik. Na daevnem redu so bila tudi razna predavanja, ki so se v prvi vrsti pečala z varstvom otrok proti tuberkulozi in s profilaktičnimi sredstvi. X BQno Tadis" t arabskem preTodn. Te dni je izšla ta povest slavnega poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza ? Oarigradu v arabskem prevodu. Knjiga nosi na čelu portret. avtorja. Med tekstom je tudi več ilustracij. X Not letalni stroj Hrrata Merčepa. Zagrebški zrakoplovec Hrvat Merčep je izdelal svoj monoplan, ki je dolg devet metrov, širok pa 10 in pol metrov. Eoncem tega meseca prične z letalnimi pokusi. Merčep se nadeja, da doseže z letalnim strojem, ki je opremljen z motorjem 50 koujskih sil, 70 km brzine na uro. X Berllnska šola tator. Berlinska kriminalna policija je zasledila. nProfesor" je bil že večkrat kaznovani trgovee Artur Serig, ki je stanoval v neki kleti. Iz prisilnih zavodov pobegle je prvi čas skrival. Vsak je moral plačati za hrano in stanovanje 3 krone na dau. Nato jih je jemal z seboj na trg, kjer jib je učil krasti ženskam denamice, za kar so mu morali plačevati odstotke, Eo so bili dovolj poučeni, jih je pustil samostojno delati. Tudi vlamljati jih je naučil. X Zanlmiva statistika o sretornem prebivalstTn. Na syetu živi okolo 1500 mil. ljudi. Od teh ne nosi 250 mil. ljudi nobene obleke. Ti srečni prebivalci, ki ne poznajo krojačev, šivilj, računov, prebivajo večinoma ob ravniku, posebno pa na otokih Tihega oceana. Ear se tiče stanovanja, prebiva več nego polovica ijudi na svetu v bišah, zgrajenih iz kamena, opeke ali lesa. Ostala polorica pa r kolibab. šotoriščih in brlogih. Le okolo 50. mil. Ijudi ne pozna stanovanj.