BffAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. IfAKOCNTNA mesečno 4.— Dta, četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celja dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon
St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. OPRAVA ▼ Ljubljani, PrsSernova ulica 54, telefon
St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. □VSESRATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul. 4, telefon St. 2492.
Leto IV.
Ljubljana, 28. julija 1930
Štev. 30
Nad 3000 človeških žrtev
Novi potresni sunki v Italiji
Zopet človeške žrtve — Hiše se rušijo - Kralj med ponesrečenci — Prehrana prebivalstva — Odvažanje ranjencev — Živi ljudje pod razvalinami — Pokopavanje mrličev
'M ___I! -"VT	\T	___y ? •	i*1* . _ ___________X J „ ______ J. „ 1,___ — „ ____in	/1o_
I
Napoli, 27. julija. V minuli noči je razsajal v potresnem ozemlju nov potres, ki pa je bil k sreči mnogo lažji, kakor prvi. Kljub temu je povzročil tudi ta potres obilno materialno škodo, ker se je porušilo mnogo hiš, poškodovanih že pri prvem potresu. Posebno hudo je prizadeta provinca Lacedonia, kjer je bil potres najmočnejši. Po mnenju strokovnjakov se bodo potresni sunki še dalj časa nadaljevali. V Aren-zi se je porušila znamenita cerkev iz 13. stoletja, ki so jo prištevali med najlepše zgradbe srednjega veka. V Melfi-ju, ki je že od prej v razvalinah, se je porušilo še nadaljnih 15 hiš, pri čemer je bilo ubitih pet ljudi.. Težje ranjenih je bilo 18 vojakov, pripadajočih reševalnim oddelkom.
Kralj, ki se mudi v potresnem ozemlju. je danes ponovno posetil Melfi. Ob njegovem prihodu so se odigrali pretresljivi prizori. Obupane matere so z otroci v naročju poklekale pred kralja in ga prosile pomoči. Četudi je policija ljudi razganjala, je množica vedno bolj naraščala. Kmalu se je zbralo okrog 2000 ljudi. Kralj jih je tolažil in obljubil, da bo vlada storial vse, da olajša njihovo trpljenje in jim pomaga pri ustanovitvi novih domačij.
Prebivalstvo, ki se je po prvi katastrofi razbežalo na vse strani, se polagoma zbira okrog svojih porušenih domov. Največje preglavice povzroča prehrana. V bližini Beneventa grade velike barake, v katerih bo prostora za približno 2000 rodbin. Tudi v drugih večjih krajih skušajo na ta način rešiti stanovanjsko vprašanje. Šotorna taborišča zavzemajo ogromne komplekse, vendar pa liudie stalno ne morejo ostati v šotorih.
V merodajnih krogih proučujejo sedaj predvsem problem obnove porušenih krajev. Po mnenju geologov nikakor ne kaže obnavljati naselbin tam, kjer je izrazito potresno ozemlje in kjer je pričakovati, da bodo sledile še nadaljne katastrofe. Vsi oni kraji, ki so bili zgrajeni na razvalinah potresnega razdejanja iz leta 1851, ne bodo več obnovljeni. marveč se bo moralo prebivalstvo izseliti v druge pokrajine. Predvsem bodo opuščena mesta Melfi, Vilanuova, in Benevento, ki so na notorično potresnem ozemlju.
Ker je preskrba ranjencev v potresnem ozemlju samem nemogoča, so začeli odvažati ranjence v notranjost države. Danes je odšel poseben vlak iz Melfija, ki je odpremil nad 1000 ranjencev v Napoli, od tam pa jih bodo raz-
mestili v razna večja mesta, kjer so na razpolago bolnice. Pokop mrtvecev se nadaljuje z vso naglico, da bi se na ta način preprečilo širjenje epidemičndh bolezni. Vodovodi, ki so bili ob potresu porušeni, so deloma že popravljeni, vendar pa vlada v večjem delu potresnega ozemlja še vedno občutno pomanjkanje vode.
Razkopavanje razvalin razkriva vedno nove grozote. V nekaterih hišah so našli smrt vsi prebivalci, v treh manjših naselbinah na pobočju vulkana Voltura ni ostal nihče živ. Za pravi čudež pa smatra prebivalstvo, da kljub temu groznemu razdejanju še vendar le tu pa tam najdejo pod razvalinami žive in nepoškodovane ljudi. Tako so danes izkopali izpod razvalin v vasi Atella neko žensko in dva otroka, ki niso bili niti najmanj poškodovani. Ob prvih potresnih sunkih so se zatekli v klet, od koder pa se pozneje niso mogli več rešiti, ker jih je zasulo zidovje.
Število smrtnih žrtev je tekom današnjega dne poskočilo po uradnih ugotovitvah na 3115, nevštevši one, ki so podlegli poškodbam v bolnicah in laza-retih.
Žrtve ciklona v severni Italiji
Milan, 27. julija. Glasom uradne ugotovitve je ciklon v provinci Treviso porušil do tal 300 hiš. Nad 1000 hiš je tako poškodovanih, da je nadaljno prebivanje v njih življensko nevarno, zaradi česar so jih morali na odredbo oblasti izprazniti. število smrtnih žrtev še ni točno ugotovljeno, vendar pa se v službenih krogih ceni nad 50. Polja in vinogradi so popolnoma uničeni in je malo verjetno, da bi jih bilo mogoče prihodnje leto obdelati.
Prva slika potresne katastrofe v Italiji
Porušen« Lisa v Via Casanova v Napoliju. Pročelje hiše je skoro dobesedno odtrgano. Več prebivalcev je bilo ubitih in težko ranjenih. Kakor na tej hiši, tako so ostala na mnogih drugih spodnja nadstropja skoraj nedotaknjena.

Važni skleni mednarodnega prof
kongresa
sorskesa
Vprašanje preobremenjenosti — Zahteva po ravne-pravnosti slovanskih jezikov
Bruselj, 27. julija. Mednarodni profesorski kongres je včeraj dovrš:.l svoje delo ter je ob zaključku sprejel naslednje resolucije:
1. Osnovni pouk naj dobro priptavi učence za srednje šole, kolikor je slab v posameznih deželah, zlasti v materinskem jeziku in računstvu.
2.	V srednje šole naj se sprejemajo samo učenci, ki so sposobni za uspešno sprejemanje pouka.
3.	Učenci naj se navdušijo za načelo, da ie delo najboljši način za to, da postane iz otroka človek.
4.	Da bi se odpomoglo preobremenjenosti pouka, kjer obstoji, naj se število učencev v posameznih razredih racionalno omeji in uredi število učnih ur tako, da se učencem čim bolj omogoči osebno delo, da bo učni razpored pedagoški in da se aktivnost ne razsipa za izvenšolska dela, ki so se doslej ponekod priporočala celo od šolskih oblasti samih.
5.	Vzgojitelji naj ne pozabijo, da je glavni namen pouka, da razvije učenčeve sposobnosti, kar ima na sebi za posledico prilično materielno znanje.
6.	Specializacija pouka naj se ne pričenja prezgodaj.
Glede na uporabo teh sklepov zavzema kongres stališče, da se morajo upoštevati posebne razmere vsakega naroda.
Po sprejetju resolucij se je razpravljalo, kateri jezik naj se rabi na mednarodnih kongresih in za izdajanje medna-
rodnih bulletinov. Večina delegatov je zahtevala rabo treh jezikov, francoskega, nemškega in angleškega. Slovanski delegati, predvsem češkoslovaški, so zahtevali, naj se prizna tudi kak slovanski jezik kot povsem ravnopraven. V tem oziru ni prišlo do nobenega definitivnega sklepa. Zvečer so bruseljski delegati priredili inozemskim gostom banket v Grand - Hotelu, danes pa so udeleženci kongresa napravili izlete v razne kraje Belgije.
Pogreb Marka Trifkovica
Beograd, 27. julija. Pogreb pokojnega Marka Trifkovica bo jtitri dopoldne. Njegova smrt je izzvala v Beogradu splošne sožal.ie, ker je užival pokojni ugled in spoštovanje ne samo med političnimi "prijatelji, temveč tudi med nasprotniki. Danes se je poklonilo njegovim posmrtnim ostankom veliko število prijateljev, ztast- pa bivših politikov.
Pri kopanju utonil
Zagreb, 27. julija. Na izlivu Krapine v Savo, na področju občine Zaprešič, je včeraj utonil kmetski mladenič Ivan Pokupec, star 18 let. S svojimi tovariši je nesel v vas Pojatno žito v mlin, ko pa so se vračali, se je hotel okopati v Krapinščici, ki teče pod mlinom. Bržkone ga je v vodi prijel krč ter je utonil. Po daljšem iskanju so našli njegovo truplo.
Ministrski predsednik v Maglaju in Tesliču
Maglaj, 27. julija. Predsednik vlade general živkovič se je včeraj ob pol 4. popoldne odpeljal iz kopališča Vručice v spremstvu svojega pomočnika dr. Peroviča preko Doboja v Maglaj, kamor je prišel ob 5. popoldne in takoj odšel v okrajno izpostavo, kjer mu je njen šef poročal o razmerah na svojem področju. Tja je došel tudi načelnik gračaniškega okraja, ki je bil pravkar na inšpekciji svojega okraja, ter je ob tej priliki poročal predsedniku vlade o razmerah v okraju, zlasti pa o organizaciji Sokola. Med tem je prebivalstvo v Maglaju zvedelo za prihod predsednika vlade in takoj izobesilo jugoslovenske zastave. Meščanstvo je prišlo na ulice ter priredilo predsedniku vlade živahne ovacije. V imenu mesta ga je pozdravil predsednik občine. Predsednik vlade je odšel v šolo, ki si jo je tudi ogledal, ob 7.15 pa se je vrnil preko Doboja v Vručice.
Danes ob 11.30 dopoldne je prišel predsednik vlade general živkovič v Teslič na razstavo narodnih vezenin in tkanin tje-sanskega okraja, ki je prirejena v zgradbi Stanivukoviča. Tu so ga sprejele članice razstavnega odbora in takoj se je zbralo tudi mnogo ljudi, ki so pozdravljali predsednika vlade z živahnim vzklikanjem. Od-bornice so mu razkazale vse oddelke razstave, ki je prirejena zelo okusno. Predsednik vlade se je zlasti zanimal za stare tkanine in vezenine, ki so jih zbrali med tamošnjim prebivalstvom pravoslavne, katoliške in muslimanske vere. Predsednik vlade je nakupil tudi več lepih predmetov. Pri odhodu ga je velika množica občinstva burno pozdravljala. Ob 12.30 se je vrnil v Vručice.
Kongres židovske mladine
Beograd, 27. julija. Danes se je tu pričel kongres zveze jugoslovenske židovske mladine. Kongresa se udeležuje 250 delegatov, ki zastopajo 10.000 članov, organiziranih v zvezi.
Prvi polčas Uruguay: Jugoslavija 3 • i
Montevideo, 27. julija. Tekma med Jugoslavijo in Urugvayem je končala v prvem polčasu z rezultatom 3:1 v korist Urogvaya. Gol za Jugoslavijo je zabil Ivica Bek.
Beograd, 27. julija. Tu vlada za izid tekme ogromno zanimnaje. Pred ured-
ništvom posameznih listov so se zbrale velikanske množice ljudi, ki pričakujejo rezultat. Tudi v vseh kavarnah, ki so nabito polne, pričakujejo ljudje z nestrpnostjo rezultat tekme v Montevideu in prav tako v kinematografih, kjer se predstave nadaljujejo, da bodo lahko še danes objavili občinstvu izid.
Končni rezultat nedeljske nogometne tekme Uruguay Jugoslavija za svetovno prvenstvo bomo priobčili v drugi izdaji »Ponedeljka"
Hindenburgove zasilne odredbe
posegajo globoko v gospodarsko, finančno in socialno
življenje
Berlin, 27. julija. Državni predsednik Hindenburg je podpisal zasilne odredbe, s katerimi se uveljavljajo državni proračun in novi finančni zakoni. Zasilne odredbe vsebujejo naslednje:
1.	Načrt drž. proračuna, je bil za približno 150 milijonov mark zmanjšan.
2.	Zasilno žrtev uradnikov v obliki 2 in pol odstotnega prebitka k dohodnini.
3.	Meščansko dajatev, ki se stopnjuje po dohodkih in znaša na osebo z dohodki do 8000 mark 6 mark ter sorazmerno višje zneske.
4. Občinski davek na pivo poleg državnega davka na pivo, ter občinski davek na točilnice in slične obrate.
Razen tega se uveljavljajo razni so-cialnopolitični ukrepi, med njimi sanacija zavarovanja brezposelnih z zvišanjem prispevka za 1 %, znižanje dajatev za mladoletne ter ukinitev neomejene dolžnosti posojila za državo. Na-redbenim potom bodo uveljavljeni tudi razni gospodarsko-politični ukrepi. Med drugim je bila državna vlada pooblaščena, da lahko postopa proti kartelom, da bi se znižale cene.
Veliki gozdni požari v Romuniji
človeške žrtve — Ogromna škoda — Prebivalstvo brez
strehe
Bukurest, 27. julija. V zadnjih 24 urah je divjalo v Romuniji 20 požarov, ki so povzročili povsod ogromno škodo in zahtevali tudi 2 človeški žrtvi.
Velik gozdni požar pri Cometi je prešel tudi na človeška bivališča in vpepe-131 9 hiš. V bližini Ploestija je divjal drug gozdni požar, ki je tudi uničil mnogo poslopij. Pri mestu Sascu je začelo goreti skladišče lesa in požar je konč-
no zaje! tudi hiše. Pogorelo je skoraj polovico mesta. Dve osebi sta našli smrt v plamenih. Polovico prebivalstva je brez strehe. Škodo cenijo na 50 milijonov lejev. Trgovec z lesom, ki je bil lastnik skladišča, je bil aretiran.
Tudi drugi manjši požari so povzročili mnogo škode. Vsega je pogorelo 140 hiš. Celokupna škoda znaša po cenitvah nad 130.000 lejev.
Svetovno prvenstvo v šahu
Hamburg, 27. julija. Šahovski turnir za svetovno prvenstvo se je končal z zmago Poljske, ki si je priborila 48.5 točk. Drugo mesto je dobila Madžarska s 46 točkami, tretje Nemčija s 44.5 in četrto Avstrija s 43.75 točkami
Političen umor v Braziliji
Rio de Janeiro, 27. julija. Predsednik mesta Parahiba Pasoa je bil danes umor« jen od svojega političnega in osebnega nasprotnika. Ko se je mudil v Pernam« bucu, ga je med kosilom z revolverjem nanadel neki Sanshoa ter ga s tremi streli ubil. Morilec pripada ugledni meščanski družini ter je vodil že delj časa osebno borbo proti Pasou.
Drzna tatvina zlata
Bukurest, 27 julija. Med prevozom dnevnega proizvoda v zlatem rudniku »12 apostolov« v Transilvaniji na ravna« teljstvo rudokopa v Brad so neznanci na» padli spremljajoče uradnike ter jih premagali in oropali po kratkem boju. Ou* nesli so precejšnjo množino zlata. Doseda« nja poizvedovanja za roparji so bila brez« uspešna. Straža pri zlatem rudniku je bi> la ojačena.
Minister Demetrovlč v Zagrebu
Zagreb. 27. iulija. Včerai in danes se je mudil tu minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. ki je posetil tudi Novinarski dom.
Film zagrebškega
novinarskega doma
Zagreb. 27. julija. Snoči je pustilo Novinarsko združenje filmati prizore večerne 7abave v Novinarskem domu. predvsem v kavarni, restavraciji in tako zvani beli ■>'esni dvorani v prvem nadstropju.
Patrijotska organizacija
hrvatske mladine
Zagreb, 27. julija. Patriotska mladinska organizacija »Mlada Jugoslavija« je pred kratkim osnovala svoji podružnici v vaseh Čučerju in Markuševcu. včeraj pa tudi podružnico v Remetih. Zbralo se je ob tej priliki precejšnje število kmetskih mlade-ničev in ker je bilo prisotnih tudi mnogo seljakov iz sela Bukovca, ie bilo sklenjeno, da se tudi tamkaj osnuje podružnica »Mlade Jugoslavije«.
Nove aretacije v Bukureštu
Bukurest, 27. julija. Včeraj so aretirali več oseb, ki so osumljene, da so sodelo* vale pri atentatu na državnega podtajnika Angelesca. Aretiranih je bilo 7 dijakov, ki so razdeljevali letake, v katerih so po» živali svoje pristaše, naj se solidarizirajo z atentatorjem. Aretirani dijaki so prt« znali svojo krivdo.
Brezposelnost v Nemčiji
Berlin, 27. julija. Siemensov koncem je poslal vsem podjetjem okrožnico, v kate« ri sporoča, da bo zaradi premajhne zapo» slenosti odpustil 10 odstotkov vseh na« meščencev.
Stavka tekstilnih in kovinarskih delavcev v Franciji
Pariz, 27. julija. V Lillu stavka od 12.529 tekstilnih delavcev 12.380. Stavki so se pri« družili tudi kovinarji (AA)
Kongres astronomov
Budimpešta, 27. julija. Od 8. do 13. avgusta bo tukaj mednarodni astronomski kongres. Prijavilo se je 140 udeležencev. (AA.)
Kongres krščanskih pedagogov
Budimpešta, 27. julija. O priliki svečanosti sv. Emerika, ki bodo v Budimpešti 21. in 22. avgusta, bo tamkaj tudi mednarodni krščanski pedagoški kongres. (AA)
Grozna dejanja znorelega vojaka
London, 27. julija. Na angleški postaji Lokma*Cav v bližini Honkonga se je od» igral strašen prizor, ki je zahteval več do» veških žrtev. Postajo imajo zasedeno an» glosindske čete pod vodstvom angleškega oficirja. Indski vojak, ki je pričel nenado* ma besneti, je vdrl s puško v roki v po« veljnikovo stanovanje ter ustrelil tamkaj njegovo ženo. Nato je zbežal na postajo, kjer je ustrelil stražo in se zaprl v stolp s strojnicami. Ko se je poveljnik vrnit z obhoda, ga je sprejel dež krogel iz stroj* nic. Poveljnik je alarmiral posadko, ki se ji je šele po dveurnem obleganju posrečilo zavzeti stolp. Med obleganjem je bilo več angleških vojakov ubitih. Znorelega ind* skega vojaka so našli s prestreljenTmt -enci v stolpa.
Veliko zborovanje obrtnikov v Celju
Slika novega, poživljenega delovanja stanovske zveze - Izpremenjena pravila in novi odbor - Odločen nastop proti kvari jivcem sloge - Obrtniški krediti
Celje, 27- julija.
Dopoldne se je vršilo tu veliko zborovanje Zveze obrtnih društev za Slovenijo, figa r uvod sta bila predposvet in družabni večer snoči v hotelu »Hubertusi. Današnjemu zborovanju je predsedoval g. Zadra-vec, ki je po pozdravu podal besedo zastopniku Zbornice za TOI v Ljubljani g. tajniku dr. Pretnarju. V markantnih potezah je govornik očrtal današnji gospodarski položaj države, kolikor zadeva obrtništvo. K sklepu je naglasil potrebo, da bi vodstvo Zveze ostalo tudi še naprej v tako spretnih in zanesljivih rokah, kakor doslej. Naše obrtništvo si mora priboriti vzvišen ln trden položaj, kakor ga zasluži.
Tajniško poročilo je podal g. Žabkar. Po zadnjem občnem zboru Zveze 1925 v Trbovljah je delo v Zvezi skoro popolnoma prenehalo in zdelo se je celo. da bo Zveza razpadla. To pa se kljub želji gotovih krogov ni zgodilo, zakaj naše obrtništvo se je pravočasno zavedlo, da leži le v močni, skupni organizaciji možnost napredka. Glavna krivda je bila v pomanjkanju gmotnih sredstev in v splošni gospodarski krizi. Kmalu pa je oživela med "obrtništvom splošna, vroča želja, da naj se delo v Zvezi poživi, ker se je tudi zgodilo. Tajnik je nato podal kratek hištorijat ustanovitve in razvoja Zveze in občega obrtniškega pokreta. Zveza ie matica našega obrtniškega stanu. Zato je sveta dolžnost vsakega obrtnika, da se včlani pri cbrtnih društvih. Največjo pažnjo je treba posvetiti obrtnemu naraščaju. Tajnik je ^zaključil svoje poročilo z vzklikom: >Naj živi obrtniška stanovska zavednost, naj živi Zveza obrtnih društev dravske banovine k Poročilo je bilo sprejeto brez debate.
Naslednja točka dnevnega reda je bila
sprememba pravil.
Soclasno je bilo sklenjeno: Čl. 1.: Zveza ss imenuje odslej Zveza obrtnih društev dravske banovine v Celju. S to izpremembo zvezani ostali členi se spremenijo analogno. Cl. 11. določa odslej: Zvezin odbor tvorijo predsednik. 2 podpredsednika, 8 odbornikov, 4 namestniki in 2 revizorja. Predsednik. 2 odbornika in 2 namestnika morajo stalno prebivati v Celju. Če bi pa bil izvoljen predsednik z domicilom izven Celja, niora stalno prebivati v Celju poslevodeči podpredsednik.
Sledile so
volitve novega odbora. Kandidatna lista je bila z majhnim dopolnilom soglasno sprejeta: predsednik je Jernej Golrer. sodarski mojster v Celju, I. podpredsednik g. Franc Iglic, krojaški mojster v Ljubljani, II. podpredsednik g. Miha Vahtar, knjigoveški mojster v Mariboru, v odbor pa gg. Anton Lečnik in Vinko Kuko-
vee iz Celja, g. Holi iz Brežic, g. Berlič ii Ptuja, g. Rozin Miloš iz Trbovelj, g. Jakob Volk iz Šoštanja, g. Teodor Vrbnik iz Ljutomera in g. Gogala z Jesenic. Dosedanji predsednik g. Zadravec je bil na predlog g. Horvata izvoljen z velikim navdušenjem za častnega predsednika. Za namestnike so bili izvoljeni: gg. Vrenko in Holobar iz Celja, Kolar i Vranskega in Goleš iz Laškega. Za revizorja sta bila izvoljena gg. Rutar in Vehovar iz Celja.
Po kratkem slovesu in zahvali je izročil bivši predsednik g. Zadravec svoje mesto g. Golčerju, ki je s kratkim pozdravnim govorom prevzel vodstvo. G. Josip Rebek ic- nato sporočil pozdrave Zveze obrtnih zadrug in Obrtniškega društva v Ljubljani ter v lepo zasnovanem sovoru pojasnil
zgodovinski razvoj obrtniškega gibanja v naši državi
njegovo današnje stanje in vse potrebne smernice, ki se jih mora obrtništvo držati, če hoče doseči ugodno in trajno rešitev kar-dinalnih vprašanj svojega stanu. Nihče si več ne želi, da bi se doba izpred 6. januarju 192G še kdaj povrnila. Kraljevi manifest obsega vse, kar so obrtniki želeli. Danes naše obrtništvo ne pozna nobene druge politike, kakor vsedržavno, jugoslovensko in nacionalno. Glavno obrtniško vprašanje J« bilo rešeno z osnutkom novega obrtnega zakona. Novi zakon je zgrajen na težnjah za napredek jugoslovenskega obrtnika. Dasi ima še nekaj pomanjkljivosti, je v splošnem dober, napreden in sprejemljiv. Potrebne korekture ie naše obrtništvo že predložilo po svojih predstavnikih. V gotovih podrobnostih je osnutek naletel pri obrtništvu i2 južnih krajev države na neprijeten odziv in na nerazumevanje. Tudi to vse se bo dalo izgladiti. Pribiti je treba dejstvo, da je vse postopanje slovenskega obrtništva usmerjeno na složno sodelovanje z vsakomur v obči prospeh jugoslovenskega obrtništva.
Potrebne remedure. Nadalje se je g. Rebek dotaknil vprašanja carinske unije, izobraževalnih tečajev za mojstre, pomočnike in vajence, zakona o nerealni konkurenci, potrebe obrtniških na-bavljalnib in produktivnih zadrug, ustanovitve podružnice Zanatske (obrtne) banke ▼ Ljubljani, ki naj bi obrtništvu dravske banovine nudila potrebne cencne kredite, kakor je to bilo sklenjeno že pri sami ustanovitvi banke v Beogradu, dalje takojšnje izmenjave sedanjega zastopstva v Zbornici za TOI v Ljubljani, v katerem so ljudje, ki nikakor ne spadajo vanj in ki so bili izvoljeni vanj v težkih političnih borbah in na izreden način, itd. Naše obrtništvo ima že dolga leta svoje stanovsko glasilo ^Obrtni Vestnikc, ki je vedno zastopalo v polni me-
ri interese obrtnega stanu in je nudilo r vseh skromnih mejah svoje možnosti in obrtništvu propotrebno sodobno izobrazbo. Proti
temu stanovskemu glasilu pa je bil ustanovljen od gotove skupine ljudi nov list »Jugoslovenski obrtnik-, ki je takoj prejel od
Zbornice za TOI 65.000 Din subvencije. Zanimivo pa je razmerje v naročnikih: dočim ima »Obrtni Vestnik«- 3000 naročnikov, je dosegel novi list komaj 240 naročnikov (koliko je plačujočib?). Vsak komentar je nepotreben. Govornik se je naposled toplo zavzel tudi za železniško zvezo Slovenije z morjem. Vse iznešenc obrtniške zadeve so obsežene v 3 pozneje sprejetih resolucijah.
Naslednji govornik je bil g. Franc Igli« iz Ljubljane. Bavil se je obširno z vsemi obrtniškimi življensko važnimi vprašanji. Naglasil je nujno potrebo včlanjenja slehernega obrtnika v obrtnih društvih. Naš obrtnik se vse preveč podcenjuje. Nujno potrebno je, da pokaže, kaj pomeni v državnem ustroju. Naloga obrtniških društev in organizacij pa je, da mu vzbudijo in krepijo to zavest. Posebno je govornik še povdaril važnost stanovskega glasila ?Obrtni Vest-nik«, ki ga mora imeti vsaka naša obrtniška hiša. Če njegovo propagiranje vsedržav-ne jugoslovenske misli in strogo nacijonal-ne politike komurkoli ni všeč, ne sme nikogar odvračati od naročbe.
Veliko zanimanje ie vzbudilo
poročilo generalnega ravnatelja Zanatske (obrtue) banke
v Beogradu, g. Milana Dragica, ki je podal podrobno poročilo o obrtniških kreditih in o delovanju Zanatske banke. V beograjski bančni centrali se baje že intenzivno dela na osnovanju podružnice Obrtne banke tudi v Ljubljani, kar je pač ena izmed glavnih zahtev slovenskega obrtništva. Priporočal Je osnovanje obrtnih kreditnih zadrug v vseh naših večjih obrtniških središčih, ki bi jim Zanatska banka po svoji ljubljanski podružnici nudila primerne subvencije.
Vse obstoječe obrtniške kreditne zadruge naj dobe nova enotna pravila, po katerih naj se ustanavljajo tudi nove zadruge v vseh večjih obrtniških središčih. Posojila naj dobivajo izključno le obrtniki. Sklenjeno je tudi bilo, da Zveza redigira enotna pravila za vsa novo ustanavljajoča se obrtna društva v dravski banovini. Rešenih te biio še več važnih vprašanj, ki tangirajo obrtniški živelj. Slednjič so bile sprejete tri daljše resolucije, katerih bistvo vsebuje gornje poročilo. Že uvodoma je bila z navdušenjem sprejeta udanostna brzojavlca Nj. Vel kralju. Zborovanju je prisostvovalo 31 delegatov iz 15 včlanjenih obrtniških društev. Ves zbor je nudil jasno sliko intenzivnega naraščanja obrtniške stanovske zavednosti.
Praznik ameriških rojakov v domovini
Včeraj so se v Ljubljani sestali vsi ameriški Izletniki — Družabni sestanek ln banket v hotelu Tivoli — Danes
odpotujejo na Jadran
Ljublj'ana, 27. julija.
Prijeten in lep dan so danes v Ljubljani preživeli ameriški rojaki, ki bivajo zadnje tedne na obisku v domovini. Prihajali so v belo slovensko prestolico iz najrazličnejših krajev, deloma z avtobust večji del pa z vlaki. Na kolodvoru jih je cd ranega jutra do 15. sprejemal neutrudni vodja ekskurzije g. John 01 ip z ostalimi člani permanentnega izletniškega odbora Slovenske narodne podporne jednots in z nekaterimi ljubljanskimi predstavniki, delavskih organizacij. Ameriški rojaki, ki so prišli večinoma v spremstvu ožjih sorodnikov, so porabili' nekaj ur za ogled Ljubljane, po kosilu pa so se od 14. dalje začeli shajati na prostrani senčni terasi hotela Tivoli. Vreme je bilo zelo ugodno.
Bilo je kaj zanimivo opazovati pestre druščine naših Američanov. Možje, večji del gladko obriti, čisto ameriško ravnodušni, med njimi pa tudi nekaj pristnih, še čisto domačih korenin in oglatih očan-cev, ki si ne dajo v domovini štediti belega ljutomerčana ali dolenjskga cvička, dočim je mladež že močno »prohibicijonistična« in jedva še dovzetna za hladno pivo, najbolj pa navezana na malinovec, šabeso in tako... Med ženskim svetom se sila oči-tujejo vplivi ameriške mode z neizbežnimi velikimi očali. Kramljajo med seboj deloma slovenski, deloma angleški, vsekakor pa mladina, ki je vzrastla v Amerik!, v celoti tako dobro obvlada materinščino, da je nihče ne more prodati.
Neutrudno je vse popoldne svirala godba »Zarje«. Preko Tivolija vse do mesta so odmevali močni akordi izbranih .koncertnih komadov in seveda tudi poskočnih »šlagerjev«, da se je mladina na prostranem plesišču lahko zavrtela, iz parka in mesta pa so zvoki ubrane glasbe privabili razne nedeljske goste. Precej jih je prišlo. a lahko bi jih bilo še več. Res je vsak ameriški izletnik imel svojo ožjo družbo in se očitno nihče ni dolgočasil, toda po našem mnenju zaslužijo naši izseljeni rojaki, naj pridejo odkoderkoli iz tujine v domovino, čim več pozornosti, prijetnih stikov z domačimi predstavniki in z domačo družbo. Ne samo lepota starodo-movinskih krajev in pomenek z najožjimi sorodniki in znanci, temveč splošna prijaznost, ustvarjanje najprijetnejšega razpoloženja, zanimanje za življenje naših rojakov v tujini — to ustvarja v izletnikih iz daljnje tujine zavest bratstva.
Bilo je presrčno videti, kako domača je med ameriškimi rojaki gospa Pavla Lov-šetova in kako se posebno ljubljanski Belokrajinci in Štajerci znajo v kramljanju uživeti v razpoloženje svojih ožjih izseljenih rojakovj ki tvorijo večino. Prišli pa so tudi nekateri Primorci in Korošci, ki so zadnje tedne prebili na svojih domačijah v zasedenih krajih. Pa kakor so ameriški rojaki, ki imajo svoj rod znotraj meja Jugoslavije, polni hvale o bivanju v domovini, tako se oni iz zasedenih krajev
nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da se je tako zgodilo po vojni...
Toda — danes je bil njihov dan! Zadovoljno so ga vsi preživeli in pridno je tajnik izletniškega odbora, mister Jakob Zupančič iz Čikage, vrtel svoj veliki filmski aparat da posname posamezna omizja in celoto. Dragoeni aparat je stavila na razpolago Cunard - Line in bo s celotnega izleta posnetih kakih 2000 metrov filma, ki bo nato s projekcijskim aparatom stavljen na razpolago vsem organizacijam SNPJ širom Severne Amerike, lahko pa izvrstno kopijo brezplačno dobavi tudi kak ljubljanski kino.
Medtem, ko se je na tivolskem vrtu neomejeno razvijala prosta zabava, pa sta v hotelski pisarni vodji ekskurzije John Olip in Frank Aleš neutrudno sprejemala prijave za večerni banket in za izlet po Jugoslaviji. Za banket, ki se je pričel v prostrani dvorani točno ob 20., je domala zmanjkalo prostora. Potekel je v najprijet-ne.išem razpoloženju, ob številnem nazdravljanju in veselih zvokih godbe. Jutri ob 7.27 pa se ameriški rojaki odpravijo na izlet na Jadran, nato iz Dubrovnika v Sarajevo in preko Beograda v Zagreb, kjer bo 4. avgusta razhod. Stroški za posameznika znašajo 560 Din (polovična vožnja) in se je seveda večina poslužila te lepe ugodnosti. Kmalu bo sledil povratek v Ameriko. Zdravi, bratje in sestre: srečno pot!
Smrtna nesreča pri kopanju
Sevnica, 27. julija.
Po Savi iščejo že tretji dan truplo čevljarskega pomočnika Franca Budne, ki je utonil pri kopanju. Mladenič, star komaj 22 let, se je proti večeru kopal v družbi svojih bratov Jožefa in Antona. Nenadoma je zašel nesrečnež v močne valove ter se začel potapljati. Brata sta čula njegov krik »Jezus, Marija!« — potem pa so ga zagrnili valovi in se ni več pokazal. Vsi reševalni poskusi so bili zaman. Deroča reka je gotovo daleč odnesla truplo. France Budna je bil dober in marljiv mladenič.
Smrtna kosa
Po daljšem težkem bolehanju je v visoki starosti umrla ugledna gospa Julijana Vr h o v č e v a. Pogreb blagopokojne, ki je bil napovedan za nedeljo v Kamniku, se bo vršil danes popoldne ob pol 17. od doma žalosti v Ljubljani, Poljanska cesta št. 58, v Štepanjo vas. — V Mariboru je umrla gospa Karla Pipa, soproga višjega carinskega kontrolorja. Pogreb blage po-kojnice, ki jo je smrt rešila dolgotrajnega trpljenja, bo danes ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežje. — Na pokopališču pri Dev. Mar. v Polju pa so včeraj popoldne položili v grob gospo Jo-sipino Kraljevo, soprogo vpokojenega železničarja v Zalogu. Bodi dobrim ženam in materam ohranjen najlepši spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Slavnostna otvoritev galerij kraljeviča Andreja
...	Bled, 27. julija.
Veliko prizadevanje mlade podružni-nice SPD v Gorjah pri Bledu, ki se trudi, da tudi turističnemu svetu razkrije lepote blejske okolice in posebno romantične Pokljuške luknje, je bilo kronano z visoko naklonjenostjo Nj. Vel. kralja, ki je dovolil, da se nove galerije imenujejo po Nj. Vis. kraljeviču Andreju.
Že snoči so kresovi v gorjanski okolici napovedovali slovesni dan otvoritve te planinske znamenitosti. Današnji praznik pa je za ves okraj potekel izredno svečano in dostojanstveno. Domačinom so se pridružili mnogi plani-narji in čestilci prirodnih lepot iz Ljubljane in gorenjskih krajev. Vreme je bilo krasno. Ob 8.45 je številno zbrana družba sprejela kraljevega zastopnika majorja Kilerja, ob 9. se je nato vršila slovesna služba božja v farni cekvi, nakar je v impozantnem sprevodu sledil skupni odhod k galerijam. Po zložni poti v senci se je pomikal sprevod in vsakogar je z največjim zadovoljstvom prevzemal prekrasni razgled posebno s Pokljuške planote. Nekaj po pol 11. uri je sprevod prispel k novo zgrajenim galerijam, kjer je bila izvršena blagoslovitev. Sledili so pozdravni nagovori domačih in drugih predstavnikov. Po ogledu galerij, ki so očarale vse prisotne, se je družba vrnila v Gorje, kjer se je popoldne pri Kaconu razvilo ob sodelovanju gorjanskih pevcev in godbenikov prijetno planinsko rajanje. Dvoru, ministrskemu predsedniku in ministru dr. Shveglu so bili poslani brzojav. pozdravi. V celoti je današnja slavnost uspela nad vse pričakovanje.
Velik napredek v našem prometu
»Jugoslovenski LIoyd« je kupil od ene največjih angleških parobrodnih družb »Royal Mail Steam Company« veliki prekooceanski luksuzni potniški parnik »Araguay« za vzdrževanje stalne potniške proge Sušak - Dubrovnik -Jonski otoki - Egipt. Parnik ima 17.500 ton prostora (»Karadjordje« na pr. le 1204 tone). Dolg je 160 m, širok 18 in je torej več kot dvakrat tako dolg in širok kakor naši dosedanji največji to-torni parniki. Stroji novega parnika morejo razviti brzino 17 milj na uro. Parnik more sprejeti v kabine I. razreda, razmeščene v pet nastropij, 400 potnikov. Na parniku so luksuzni prostori za obednice, salone, igralnice, bare, nadalje ima odprto kopališče, krove za sprehode itd. V obednici je prostora za 200 oseb naenkrat. Parnik je vršil doslej potniški promet med New Yorkom ln Bermudskimi otoki, letoviščem ameriških bogatašev. Kakšno ime bo dobil novi parnik v jugoslovenski lasti, še ni znano.
Proslava zlatomašniškega jubileja vladike dr.
Andreja Karlina
Maribor, 27. julija.
Sinoči na predvečer zlatomašniškega jubileja škofa dr. Andreja Karlina je bil
prostrani Slomškov trg odet v slavnostno obleko. Malone z vsake hiše so plapolale zastave, okna so bila okraše-
Jubilant dr. Andrej Karlin
na z zelenjem in cvetjem, od mraka dalje pa je bilo vse čarobno iluminirano, zlasti škofijski dvorec, kapitelj, poštna palača s sosednjimi objekti, mestna hranilnica, Kazina, policijsko poslopje
in tudi ostale hiše. Na hodniku vrh stolpa stolnice so namestili iz električnih žarnic sestavljen daleč naokrog viden transporent s številko 50. Pred škofijskim dvorcem se je zbralo 80 pevcev združenih moških pevskih zborov Glasbene Matice, Drave, Jadrana in Mari-bo, ki so pod veščo taktirko pevovodje Gašpariča zapeli »Gorska pot«, »Čol-ničku« in »Jadransko morje«. Jubilant je v spremstvu pomožnega škofa dr. Tomažiča. krškega škofa dr. Srebrni-ča, ljubljanskega škofa dr. Jegliča in ljubljanskega pomožnega škofa dr. Rožmana ter zagrebškega nadškofa dr. Bauerja prišel med tisočglavo množico. Na okoliških gričkih so med tem zaža-reli kresovi, dočim je godba Oniladine pridno svirala. Na pozdrav iz vrst pevcev je škof dr. Karlin vidno ginien izrekel zahvalo za izkazano mu čast. Šele čez dobro uro so se množice razšle.
Danes ob 10. se je vršil škofov slovesni dohod v stolnico skozi slavolok pri glavnih vratih. Z jubilantom so šli poleg že omenjenih cerkvenih dostojanstvenikov ban inž. Sernec, okrožni inšpektor dr. Schaubach, mariborski župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, policijski nadsvetnik Keršovan ter zastopniki drugih civilnih in vojaških oblasti. Slavnostno pridigo je imel kanonik dr-Vraber, ki je opisal pomen dneva, nakar je jubilant celebriral svojo zlato mašo, med katero se je pela s spremstvom orkestra znana Schubertova maša v G-duru. Domači solisti, gdč. Clari-ci in gg. Neralič in Žitko so pokazali, da so na višini. Šele ob pol 13. se je končala cerkvena slovesnost, nakar so se podali povablieni gostje k slavnostnemu banketu v škofijski dvorec.
Pozdravni večer svetovnemu prvaku
Ves nacionalni Maribor slavi sokolskega zmagovalca
v Luksembourgu
Maribor, 27. julija.
Snoči kmalu po 20. se je velika dvorana Narodnega doma začela polniti in je bila ob 21. tako zasedena, da bi težko našel še kak prostor. Poleg oficiel-nih osebnosti sokolske župe ter obeh sokolskih društev so se udeležili večera tudi zastopniki državne uprave, mestne občine ter raznih kulturnih in drugih korporacij in narodnih organizacij. Narodni dom, ta stara matica slovenskega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja, je zopet enkrat odmevala v prisrčnih in skoraj bi rekli neprekinjenih ovacijah občinstva luxembourškemu zmagovalcu Primožiču, ki je ponos Jugoslavije, Slovencev, zlasti pa Maribora. Maribor je zopet enkrat pokazal, kakor že zadnjič pri sprejemu na kolodvoru, kako zna ceniti ljudi, ki so se na mednarodnem forumu borili za zmago in čast svoje domovine.
Prvi pozdrav je izrekel prvaku starosta Sokola Maribor-matica, dr. Boštjan-5ič, povdarjajoč, kakšno zahvalo smo dolžni br. Primožiču. V znak hvaležnosti mu je izročal skromno darilo, katero so spontano zložili razni rodoljubi celo v dolarjih iz Amerike. V imenu sokolske župe je spregovoril br. Dojčinovič, v imenu Sokola I. br. Kenda, v imenu upravne oblasti vladni svetnik dr. Ipa-vic, v imeau mestne občine podžupan
I
Tošo Primožič
dr. Lipold, v imenu jugoslovenskih akademikov g. Brečko, v imenu vojske polkovnik Putnikovič in v imenu pevcev g. Arnuš. Sledile so po vrsti pesmi pevskih zborov Glasbene Matice in Jadrana, nakar se je razvila prisrčna zabava, ki je trajala pozno v noč v najlepšem bratskem razpoloženju. Pri večeru je sodelovala godba »Diave«, ki je s svojim umetniškim izvajanjem močno dvignila slovesno razpoloženje.
Solidnost Male antante
Praga, 27. julija. »Lidove Novyny« poudarjajo, da je kongres v Bukureštu pokazal. kako je Mala antanta solidna formacija. Vse nade nekih madžarskih krogov, da se bodo v Bukureštu pokazale razpoke v strukturi Male antante, so se izjalovile. Ker se pripravlja nova konferenca jeseni, sc bo morala Češkoslovaška pripraviti, da bo tam aktivno sodelovala, ker bo tako pomagala pri izgradnji nove grupacije na agrarnem polju, ki je brez dvoma potrebna. (AA.)
Napetost med Grčijo in Bolgarijo
Beograd, 27. julija. M. Grški listi ob-javhajo vesti, ki govore o čimdalje^tezjih odnošajih med Bolgarijo in Grčijo, .c vr-sti zlasti poudarjajo, da je nastala napetost predvsem v gospodarskih odnosuj.ti in da tu ni moglo doslej pomagati lcesar, niti poset bolgarskega ministra za kme-tiistvo Vasilieva v Grčiji. Ta napetost je samo posledica bolgarskega stališča gleae na izvozno vprašanje.
Uspeh ČSR na poznanjski konferenci
Praga, 27 julija. »Narodni Listy« pišejo o poznanjski železniški konferenci, ki so se je udeležile Poljska, Jugoslavija, Ko* munija, Bolgarija in Češkoslovaška in_ na kateri so bili soglasno sprejeti vsi cesKO* slovaški predlogi. Iz tega, veli list, se vidi. da je Češkoslovaška poklicana po svojem položaju, da igra ono vlogo, ki jo je pred vojno igrala v železniškem vprašanju ? Evropi fvica, v Srednji Evropi pa Nemči*
ja. AA)
Balkanska konferenca v Atenah
Aten«, 27. julija. Predsednik občine je povabil predsednike občin vseh balkanskih prestolic, naj pošljejo svoie delegate na balkansko konferenco v Atene. (AA.)
Poljska predavanja o Jugoslaviji
Varšava, 27. julija. Znani poljski geograf Jirchy Langman, ki se je udeležil kongresa geografov v Jugoslaviji, je začel v katoviški radio postaji vrsto predavanj o Jugoslaviji. P" zdaj je najavljenih pet točk: 1. V srce Jugoslavije. 2. Skozi Železna vrata. 3. Prisrčni sprejem v Zaje-i čariu. 4. Potovanje po Jugoslaviii 5 Sko-j zi Skoplje. (AA.)
Poostren položaj v Egiptu
Kairo, 27. julija. Zaradi sklepa stranke Wafd, da bo vprizorila proti vladi davčno stavko, se je politični položaj znova bistveno poslabšal, tako da je pričakovati že v prihodnjih dneh uso-depolnih dogodkov. Ceste v Kairu so zasedli močni oddelki policije in vojaštva. Vladni del mesta sliči velikemu taboru vojaštva. Začasna vlada nekakšno premirje, v katerem se pristaši stranke Wafd pripravljajo za pasiven odpor.
Evropski krožni polet
Berlin, 27. julija. Na evropskem krož* nem poletu je danes prvi prispel ob do* ločenem času na berlinsko letališče v Tem> pelhofu angleški letalec Broad Takoj za njim je sledil Nemec Butler. nato Thorn. v kratkih presledkih pa Coast in Kro» deng.
Priprave za nov prekooceanski polet
London, 27. julija Angleški zrakoplov »R 100« ie odplul .iz Cardingtona snoči ob 20. uri ter preplul morie med Irsko otok Wight in se zdaj vrača v Cardigton Nad Londonom je plul ob 17 50. Ta polet je bil poizkus za prekooceanski polet v Kanado, ki bo drugi teden. (AA.)
»PoMddjek« it. 30
Ponedeljke 28. VH. MM_
Plavalno prvenstvo dravske banovine
Ilirija prvak v juniorskem plavanju, v juniorskih in seniorskih skokih ter v juniorskem waterpolu, Primorje pa v seniorskera plavanju in v seniorskem waterpohi. — Zopet nekaj rekordov izboljšanih. — Katastrofalen poraz Primorja v Mariboru. — Juniorske tekme za pokal Ilirije.
Ljubljana, 27. julija. Danes se je nadaljevalo plavalno prvenstvo, prvenstvo v waterpolu in v skokih za prvenstvo dravske banovine. Zanimanje za ta tekmovanja je bilo zelo veliko in je bilo ssveda tudi »drukanja« v precejšnji meri.
Tekmovalo se je za šest prvenstev, od katerih si je Ilirija priborila 4, in sicer v juniorskem plavanju, v seniorskih skokih in v juniorskem waterpolu, Primorje pa dva, in sicer v seniorskem plavanju in v seniorskem waterpolu. Nedeljski rezultati so bili naslednji:
V nedeljo dopoldne Juniorji, štafeta 4 X 50 m prosto, finale: 1. Primorje I (Turna, Jandl, Maier, Wilfan) 2:11.8, 2. Ilirija I (Kodre, Fritsch, žirov-nik, Lavrenčič) 2:13.3, 3. Ilirija II 2:29.8. Ostra borba Turna (P) je na prvi progi prišel na predajo 3 m pred Hirijanom, srednja dva ilirijanska plavata sta ta minus nadoknadila in je Lavrenčič startal približno 5 m pred Wilfanom. Zmago Primorja je odločil finalist Wilfan. čas prve štafete predstavlja nov podsavezni rekord.
Točke: Primorje 34, Ilirija 30; skupaj 307:85 za Ilirijo.
Juniorke, štafeta S X 50 m mešano, finale: 1. Ilirija II (Sever, Dolenc, Jenko) 2 13-7, 2- Ilirija I 2:14.8, 3. IJirija III. 2:19.6. Zadnja tri mesta so zasedle štafete Primorja. Ilirija je pri tej točki naravnost pregazila svojega nasprotnika.
Točke: Ilirija 52, Primorje 12; skupaj 159:97 za Ilirijo.
Seniorke, štafeta S X 100 m mešano, finale: 1. Primorje I (Prekuh, Jenko, Medved* 5:46.4, 2. Primorje H (Klier, Ogrin, Eovgan 6:06.1, 3. Ilirija I (Pajnič, Paum-garten, Zupančič) 5:46. 4. — Lahka zmaga Primorja.
Točke: Primorje 42, Ilirija 10; skupaj 189:94 za Primorje.
Seniorji 400 m prosto, finale: 1. Turnšek (I) 6:40.2, 2. Otruba (I) 6:47.9, 3. Turna O. (P) 6:51.6, 4. Gaberšek (P), 5. Jesih (I), 6. Jenko (I).
Točke: Ilirija 24, Primorje 8; skupaj 177 : 118 za Primorje.
Seniorji, 200 m prsno, finale: 1. Grilc (I) 3:27, 2. Bradač (I) 3:34.8, 3. Kolar (P) 3:36, 4. Liška (I), 5. Volkar (I), 6. Ogrin (P.). — Po uspehih se vidi, da v tej disciplini prevladuje Ilirija.
Točke: Ilirija 26, Primorje 6; skupaj 183:144 za Primorje.
Juniorji, 100 m prosto, finale: 1. Wilfan (P) 1:07.1, 2. Lavrenčič (I) 1:17.6, 3. 2i-rovnik (I) 1:17.8, 4. Turna (P), 5. Fritsch (I), 6. Kodre (I). Wilfan je plaval v sicer še vedno sijajnem času, toda nekoliko slabše kot v predtekmovanju.
Točke: Ilirija 16, Primorje 16; skupaj 175:113 za Ilirijo.
Juniorke, 100 m hrbtno, finale: Dve tekmovalki, ena Hirijanka in ena Primorka, nista startali. 1. Prekuh (P) 1:41.8, 2. Lam-pret (I) 1:41.9, 3. Wohlfart (I) 1:44.5, 4. Dolenec (I), 5. Kušej (I), 6. Otruba (P). Prve tri tekmovalke so plavale bolje od državnega rekorda 1:44.8, ki ga je do sedaj držala Primorjanka Majda, Treova.
Točke: Ilirija 18, Primorje 14; skupaj 193:127 za Ilirijo.
Seniorji, skoki s stolpa: 1. Kordelič 90.40, 2. Strnad 87.02, 3. čerček 74.06, 4. Trost 69.62, 5. Otruba 57.62, 6. Srebrnič 41.34 (vsi Ilirija).
Točke: Ilirija 32.
Glede skokov treba omeniti, da naši skakati kvalitativno niso napredovali; vidi se skoraj od lani nazadovanje.
Seniorke, skoki s stolpa so odpadli, ker tekmovalki Pretnar (II) in Dovgan (P) nista nastopili.
Waterpolo: Primorje I. : Ilirija 13:2 (1 : 0). Scortali so za Primorje Kolar 2, Gaberšek 1, za Ilirijo Otruba 2, med njima enega iz 4 metrovke. Sodil je slabo gosp. Esapovič.
Postavi moitev sta bili:
Primorje: Stolfa, Erbežnik, Sketelj, Tuma
0.,	Sramel, Kolar, Gaberšek H.
Ilirija: llovar, Grilc, Jamnik, Turnšek, Paver, Otruha, Jesih.
Ilirija je proti waterpolo tekmi vložila protest zaradi nepravilnega sojenja g. Esa-poviča. Žirija se je za rešitev tega protesta smatrala za nekompetentno ter obvestila SK Ilirijo, naj vloži svoj protest pri LPP.
V nedeljo popoldne. Juniorska štafeta 4x50 m prosto, finale:
1.	Ilirija I (Zalokar, Demšar, Bradač, Lam-piet) 2:51.2, 2. Ilirija II (Sever H-, Rojina, Ravnihar, Dolenec) 2:52, 3. Primorje 1 (Prekuh, Otruba, Dovgan, Hock) 3:01.4, 4. Primorje II, 5. Primorje III, 6. Ilirija III. — Lepa neoporečna zmaga Ilirije.
Točke: Ilirija 44, Primorje 20, skupaj 237 proti 147 za Ilirijo.
Juniorji štafeta 3x100 m mešano, finale: 1. Primorje I (Kukovec, Wilfan, Tuma) 4:16.7, 2. Ilirija I (Stegnar, Žirovnik, Lavrenčič) 4:19, 3. Ilirija II 4:34.7, 4. Primorje II 4:39.1, 5. Ilirija III, 6. Primorje III. — Zelo ostra borba med vsemi štafetami, zlasti med prvima dvema.
Točke: Primorje 34, lirija 30, skupaj 267 proti 181 za Ilirijo.
Seniorke 100 m prosto, finale: Nastopile same Primorke. Priglašena Ilirijanska Paj-ničeva ni nastopila. 1. Prekuh 1:50.7, 2. Ogrin 1:52.5, 3. Medved 2:08.3. 4. Spinčič
5.	Jenko, 6. Nowv. Plavalo se je precej ležerno. ker ni bilo konkurence.
Točke: Primorje 32, Ilirija 0, skupaj 215 proti 144 za Ilirijo.
Seuiorji 100 m prosto, finale: 1. Jenko (I) 1:12.7, 2. Tuma (P) 1:16.4. 3. Otruba (I) 1:21.5, 4. Gaberšek (P), 5. inž. Medved (P),
6.	Erbežnik (P).
Ostra borba med Jenkom in Turno, vendar sigurno zmaga Jenko.
Točke: Ilirija 18, Primorje 14, skupaj 229:161 za Ilirijo.
Juniorske 100 m prosto, finale: 1. Lam-pret (I) 1:27.7, 2. Bradač (I) 1:32.2, 3. Fet-tieh (I), 4. Woblfart (I), 5. Hock (P), 6.
Prekuh (P). Aplene (P) je med tekmovanjem odstopila. Sigurne zmage Ilirijank.
To?ke: Ilirija 2§, Primorje 3, skupaj 297 proti 184 za Ilirijo.
Juniorji 100 m prsuo, finale: 1. Šturm (P) 1:34.5, 2. Stegnar (I) 1:36.3, 3. Jamnik (I), 4. Kukovec (P), 5. Skrbinšek (I), 6. Kurbas (P). Primorjaš Dolenec ni nastopil. Sigur. na zmaga Sturma, ki sta ga btegnar in Jamnik brezuspešno lovila.
Točke: Primorje 17, Ilirija 15, skupaj 311:201 za Ilirijo.
Sto točko se je končalo juniorsko plaval no tekmovanje in si je Ilirija s 311:201 točki priborila plavalno prvenstvo dravske banovine.
Seniorke 100 m hrbtno, finale: Od 7 pri« javljenih so plavale 6amo tri Primorjašlce. 1. Jenko (P) 1:53.6, 2. Grabrijan (P) 2:02.5, 3. Ogrin (P).
Točke: Primorje 36, Ilirija 0, skupaj 255:162 za Primorje.
Seniorji 3X100 m mešano, finale: L Iii* rija I (Grilc, Otruba, Turnšek) 4:22.2, 2. Ilirija II (Bradač, Medved, Jenko) 4:26-2, 3 Primorje 1 Ogrin, inž. Medved, Tuma) 4:29.7, 4. Ilirija III. 5. Primorje II, 6. Pri* morje III.
Točke: Ilirija 48, Primorje 16, skupaj 371 : 210 za Primorje.
Zadnja točka seniorsskega plavanja se bo vršila iutri v ponedeljek ob 17. uri. Vendar je stanje točk že sedaj tako, da se lahko reče, da si ie Primorje priborilo prvenstvo dravske banovine v seniorskem plavanju.
Seniorji, skoki z deske: 1. Kordelič 155.80, 2. Čerček 100.80, 3. Antosiewicz 97.58, 4. Strnad 84.76, 5. Trost 82.12 (vsi Ilirija), 6. Sajovic (P.) 58.52, 7. Berce (I.) 50.46, 8. Šušteršič (P.) 48.52.
Točke: Ilirija 31, Primorje 1, skupai 63 : 1 za Ilirijo.
Seniorke z deske (l tekmovalka): 1. Paumgarten (I.) 44.86.
Točke: Ilirija 13.
Ilirija si je torej v 76 točkami proti 1 Primorja priborila prvenstvo dravske banovine v seniorskih skokih.
Waterpolo: Primorje 1. : Primorie LI. 3 : 0 (2 : 0). Zelo ležerno odigrana tekma. Sodil g. B. Kramaršič.,
Primorje je v seniorskem waterpolu zasedla prvo in tretje, Ilirija pa drugo mesto.
Točke: Primorie 36, Ilirija 16.
Primorje je torej prvak v seniorskem waterpolu dravske banovine.
Ilirija jun. : Primorje jun. 2 : 1 (0 : 0, 1 : 1, 1 : 0). Zelo ostra borba, ki ie šele v podaljšku 2X3 minute prinesla prvenstvo v juniorskem vaterpolu Iliriji.
Nogomet
I SSK Maribor : ASK Primorje 6:1 (1:1)
Maribor, 27. julija. Prvo kolo tekmovania za pokal JNS, v katerem sodelujejo trije slovenski klubi, je končano. Dočim je Ilirija zaradi odstopa karlovškega Gradjanskega brez tekme prešla v drugo kolo, je moral Maribor šele v borbi izločiti svojega nasprotnika, ljubljansko Primorje, iz nadaljnjega tekmovanja. Prihodnje kolo se vrši med ISSK Maribor in SK Ilirijo.
Zanimanje za današnjo tekmo je bilo precejšnje. Bilo bi pa še večje, če bi bilo pravočasno mogoče skrbeti za zadostno reklamo.
Par minut po 18. uri sta se javili moštvi sodniku g. Wagnerju v naslednjih postavah:
ISSK Maribor: Koren I. — Koren H., Jež — Domicelj, Kirbiš, Konič, Vodeb. Naj žar, Priberšek, Bertoncelj, Stare.
ASK Primorje: Jančigaj — Svetic, Has-sel — Zemljak, Jug L, Pišek — Čamernik,, Erman, Senica, Jež, Uršič.
Tekma je bila na višini le proti koncu prvega polčasa in v drugem polčasu do stanja 3 : 1, nakar je Primorje popolnoma odpovedalo, tako da je Maribor po mili volji zabijal gole. Maribor je ponovil igro prejšnje nedelje proti graškemu Sturmu. čeprav še ni dosegel svoje spomladanske forme, so njegove tehnične sposobnosti zadostovale, da je pregazil svojega nasprotnika. Posamezne formacije moštev so si bile enakovredne. Prodoren napad s hitrimi kombinaciajmi, ofenzivno in defenzivno dobro razpoložena krilska vrsta, sigurna obramba z izvrstnim vratarjem, so bile nasprotniku v vsakem oziru nadmočna. Visoka zmaga je iznova dokazala moč Maribora na domačih tleh in bo morda služila tudi v boljše razumevanje zadnjega poraza Ilirije v Mariboru.
Primorje je le v začetnih fazah igre postavilo enakovrednega nasprotnika. Napad je igral raztrgano in ni prišel do veljave. Krilska vrsta je bila ofenzivno boljša. Jug v sredini, je dobro nadomeščal Slamiča, dočim je bila obramba slabša od Mariborove. Primorje je igralo dokaj ostro ter se posluževalo tudi nedovoljenih sredstev.
Kratek potek Igre: Po začetni tremi doseže Maribor v 26. minuti po Vodebu vodstvo. Primorje ripostira in izenači v 29. minuti po Camerniku.
V drugem polčasu prihaja premoč Maribora vedno bolj do izraza. Napad za napadom se vali proti vratom gostov, ki preidejo v celoti v obrambo. Uspehi Maribora — v 6. minuti Bertoncelj, v 14. minuti Vodeb, v 15. minuti Nejžar — spravijo goste popolnoma iz koncepta. Po izključitvi Er-mana in Uršiča ter Koniča zapusti Bertoncelj, ki je bil gonilna sUa napada, polje, nakar vratar Maribora s krasnimi paradami povzroči vihar priznanja. Maribor ne popusti. Vsi igrači igrajo z voljo in ambicijo. Uspeh ne izostane. V 30. in v 42. minuti postavijo domačini končni rezultat.
Sodnik g. Wagner iz Celja se je sicer potrudil, vendar pa ni dorastel težjim tekmam. Napravil je težje pogreške v škodo obeh moštev, ki pa niso bistveno vplivale na končni rezultat.
I. kolo juniorskega pokal, turnirja
Vroča ljubljanska nedelja
Zadovoljni turisti, kopalci in vesclfald — Pretep, napad , .	in drugo iz kriminala
Ljubljana, 27. julija. Mlaj je presukal nestanovitno, ponavadi slabo, deževno vreme, ki ga je bilo menda že vse sito. Današnja nedelja je bila spet lepa in solnčna, kakor si jih želimo več v visokem poletju. Takoj zjutraj je prisijalo solnce na kakor ribje oko čistem nebesnem svodu In pripekalo že v dopoldanskih urah. V teh dneh, ko uživa marsikdo svoj letni dopust, so bili nekateri, ki hodijo radi v naše planine, nemalo prikrajšani. Lepa nedelja je spravila na noge v*« turiste ki jih je zjutraj kar mrgolelo na kolodvorih. Takega prometa, kakor je vladal davi na glavnem kolodvoru, že nI bilo zl«pa. Gorenjski jutranji vlaki so vlekli s seboj težko sopihajoč množice radostnih ljudi, Id so fe komaj čakali, da dosežejo cilj. Nekateri so ga dosegli že z 'zstopom nekje gori nad Mednom. kjer so se porazgubili med drevjem v gozdovih, drugi so Jo mahnili na Katarino ali obleži i Šmarno goro in št Jošt mahnili gor nad Jesenice in se porazgubili v visoke planine tudi za več dni. Prav veliko družb je posetilo danes tudi Bled, kjer so se kopali v prijetni jezerski vodi. Vse one silne množine meščanov, ki s1 žele oddiha pri vodah, so prišle danes popolnoma na račun. Saiva Je bila zaradi deževja nekoliko hladna, vendar ne tako, da se bi jo kopalci zbali, čeprav je še nekoliko kalna in tudi višja, kakor je bila v silni vročini po-četkom julija. Kopalci so zasedli oba bregova od Medna do pod Šmarne gore in doli proti Ježici ter dalje proti Tomačevsm. V Stjrnovem kopališču Je spet prevladovalo najpsstrejše življenje. V zraku so frčale žoge pisane in rujave, drugi so se valjali v mivki, tretji pa so se pritoževali pri mizah čez slabo postrežbo. Prav veliko ljudi je bilo tudi na Ljubljanici In še več v Sori v Ratečah, kamor je odpeljal kopalni vlak natrpano poln. »Ilirija« ter Kolezija sta bili zasedeni ves dan, od zgodnjega jutra In skoro do večernih ur.
Na policiji so imeli to nedeljo prav malo posla. V kraj so spravili samo par prav sitnih beračev, ki so nadlegovali ljudi na trgu in prosjačili, ne toliko iz potrebe, kakor iz navade. Berača Janeza K., doma iz ljubljanske okolice je stražnik zalotil, ko je baš zmerjal svojega konkurenta, starega Plclja iz šmartneiga, ker mu je te dni ukra-ded par čevljev, ki jih je pa prvi menda tudi sam poprej sunil nekje v Zeleni jami. Zaradi nedostojnega vedenja in izzivanja Na igrišču Ilirije je bilo odigrano včeraj stražnika je moral prespati noč na des«
I. kolo juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije. Razmeroma zelo dober poset občinstva je pokazal, da vlada za to tek* movanje tudi letos mnogo zanimanja. Vseh šest tekem I. kola je nudilo dober mladin« ski šport ter zadovoljilo publiko v splošnem, nekatera moštva so podala celo izvr* stno igro. To velja zlasti za moštva Ilirija I, Hermes II, Svoboda in Grafika. Rezultati so naslednji: Ilirija II : Mars II 3:0, Ilirija I : Jadran 12:1, Korotan : Hermes I 7:1, Svoboda ; Reka 1:1, Hermes II : Mars I 4:1, Grafika : Mladika 3:2.
Za prihodnje kolo so se kvalificirali torej Ilirija II. Ilirija I, Korotadi, Svoboda, Hermes II in Grafiika. Zaradi gasilskih priredi« tev, ki bodo prihodnjo nedeljo zavzele pro* stor Ilirije, se bo drugo kolo odigralo šele 10. avgusta.
Sedma tekma I. kola se je vršila v M ari* boru, kjer sta se srečaja juniorska teama železničarjev in Maribora. Tekma je končala z zmago železničarjev s 5:1.
kah tudi neukrotljivi krokar Stane R., ki je odhajal domov šele potem, ko so mu povedali, da bo za svojo objestnost pla« čal pošteno globo. V poljanskem okraju je povzročil danes dopoldne nemalo sen> zacijo revizor mestne železnice g. Fran Erklavc s čudno najdbo v Grubarjevem prekopu G Erklavc je odšel okrog 10. do« poldne do vode za vojašnico kralja Petra, kjer je lovil ribe. Nenadoma pa je zapa> zil v vodi nedaleč od brega papirnat omot. G. Erklavc je z drogom spravil omot k bregu in ga skušal dvigniti iz vo» de. Ko se mu je to posrečilo, je na svoje nemalo začudenje ugotovil, da je naveran
omot na veliko kamenito kocko. Čim ga je razvil, je vedeL zakaj je služil kamen. V omotu se je namreč nahajalo nerazvito trupelce moškega spola, ki ga je
neznana mati zavita v papir in ga vrgla v Grubarjev kanaL Truplo je po zdravniškem ogledu odnesel uslužbenec Mestnega pogrebnega zavoda v mrtvašnico. Policija je uvedla strogo preiskavo.
Na Dunajski cesti blizu • Milkovičevs gostilne je nastal danes že okrog 8. z ju« traj
pretep
med nekimi Bosanci in 251etnim priložnost* nim delavcem Andrejem Kovačem, sta« nujočem na Vodovodni cesti. Kovač je za» šel med družbo bosanskih delavcev pre« cej natrkan, nakar jih je pričel izzivati. Tem pa je zavrela kri; lotili so se ga de* jansko in ga - ošteno premikastili. Polo* mili so mu več reber ter ga pustili ležat! ob cesti. Bosanci so nato zbežali, dočim so Kovača prepeljali z rešilnim vozom ▼ splošno bolnico.
Se bolj surov napad
se je pripetil popoldne pri Sv. -Jakobu ob Savi. Tam so imeli žegnanje in je ves dan prevladovalo prav živahno vrvenje m veselje. Nekdo je tam postavil tudi vrtiljak, okrog katerega se je ves dan zbiralo ne« b'Oj otrok, svoj »hec< pri tem pa so inwli seveda tudi odrasli. Okrog 18. se je pripeljal do vrtiljaka na kolesu precej vinjen neki okoličan, ki se je s kolesom zaletel naravnost med ljudi in nato vrgel kolo med otroke. Ljudje so seveda glasno protestirali proti taki surovosti, nakar se je pa pijanec zaletel v 291etnega Ivana Ježka iz Podgori-ce, ki je stal tam poleg v družbi svojega dekleta. Pijanec je potegnil nož in zadal Ježku 7 vbodijajev v hrbet in trebuh. Ranjenec se je takoj zgrudil na tla ves v krvL Surovi napadalec je skušal nato pobegniti a se mu ni posrečilo. Prijeli in ukrotili to ga namreč domačini, ki so ga izročili medtem že obveščenim orožnikom. Težko ranjenega Ježka je nekdo naložil na avtomobil in ea pripeljal do tovarne za klej, kjer pa je privozil nasproti ljubljanski rešilni avto, ki je ranjenca prepeljal v splošno bolnico.
V ljubljanski okolici je bilo danes tudi par sokoUkih javnih nastopov. Zlasti sta bili posrečeni prireditvi v stepanji vasi ter na Ježici. V Štepanji vasi so imeli tudi žegnanje in je bilo tam veselo od jutra do večra. Plesalo se je in pelo že od jutra in tekom dneva v noč. Sokolska proslava je bila združena z otvoritvijo nove dvorane. Na Ježici je bil enako kakor v Štepanji vasi prav lep nastop Soko-lov-telovadcev. Popoldne se je vršila na Stirnovem vrtu prijetna veselica, ki je trajala pozno v večer.
Zegnovali smo seveda tudi ▼ Ljubljani pri sv. Jakobu. V vseh gostilnah tega okraja so se zbirale prav vesele družbe in je pla-lo vsepovsod prav živahno življenje. Boba in potic je bilo od sile in odpelo se je veliko zabavnih zdravie.
Zanimivosti
prihodnje številke tedenske revije
»Življenje in svet"
ki izide v četrtek, dne 31 t. m.: Odkod ime Kočevje (s slikami) Usoda evropskih narodov (s slikam!) Finska, dežela tisočerih jezer (s slikami) Milijoni v smeteh Moderno gasilstvo Junaški poskus učenjaka Pod ledom čez severni tečaj siikanii) Suženjska gostija (s slikam } Najbolj demokratična amsriH-r. republika (s slikami) Žrtve tobaka Poslovne ženske
Posamezne številke se dobe po 2 Din po vseh trafikah.
Mariborski nedeljski dogodki
Strelske tekme na strelišču v Radvanju — Zopet rekorden @Msk na Mariborskem otoku — Roparski napad
na Pohorju
Maribor, 27. julija.
Poleg jubileja knezoškofa dr. Karlina in častnega večera br. Primožiča beleži mariborska nedeljska kronika še naslednje dogodke ;
Na vojaškem strelišču v Radvanju so se vr»ile danes
nagradne strelske tekme oblas-tne strelske družine,
namenjene predvsem kmetskim strelcem iz okoliških krajevnih strelskih družin. Streljanja so se v velikem številu udeležili člani strelskih družin iz Hotinje vasi, Skokov, Dobrovcev in deloma tudi iz Ruš. Navzoč; so bili tudi odposlanci centrale iz Beograda in oblastne družine iz Zagreba. Nastopili so tudi strelci mariborske podružnice SLD, ki so priredili popoldne tudi streljanje na golobe. Prireditev je z nagovorom o pomenu in važnosti strelskih tekem otvoril g. polkovnik Putnikovič. Prireditev je pokazala. da se strelski šport tudi pri nas vedno bolj širi in popularizira. Ob času, ko to poročamo, tekma še ni končana, in zaradi te-
Moderna ženska ?maga o
V Bisleyu na Angleškem se je vršilo več tednov veliko tekmovamo streljanje. Častno darilo angleškega kralja si je priborila prvič v zgodovini teh prireditev gospodična Majoris Foster, ki se je udeležila svetovne vojne v angleški
»ženski legiji«. Slika kaže zmagovalko sredi navdušenih strelcev.
ga ne moremo poročati o rezultatih in ras« deljenih nagradah.
Nad Maribor js okrog poldneva legla velika
vročina.
Ni čuda, dasi je malone vsakdo zaželel osvežujoče kopeli. Obisk na Mariborskem otoku je bil nad vse pričakovanje velik. Venomer sta vozila po dva mestna avtobusa nabito polna. Mestni škropilnik je bil na cesti med Mariborom in Kamnico v permanentni akciji. Do sklepa našega poročila je bilo na Mariborskem otoku do 4000 ljudr, pač najboljši dokaz, kako ničevi so pomisleki in predsodki nekaternikov glede otoka. Drava sama pa je bila zaradi zadnjega deževja prav neokusno umazana in je precej narasla. Motorni ?oln je moral dane& zaradi defekta ostati v pristanišču na veliko žalost onih, ki so se veselili nedeljske vožnje po Dravi. Da bi motorni čoln ne mogel voziti zaradi narasle Drave, ne bo držalo, ker je mnogo manjši »Galeb« prav drzno in spretno manevriral po umazanih valovih.
Prav neverjetno vest pa beležimo s Pohorja, kj>jr se je dogodil
nečuven roparski napad na dve turistki. Fribližno 301etni moški je na potu s Peska proti Sv. Lovrencu, oborožen z nožem tn gorjačo, napadel soprogo trgovca Landbre-hta in učiteljico Hanželičevo. Preplašeni dami sta mu morali izročiti vse jestvine in denar, nakar se je gorski ropar, ki utegne biti istoveten z nedavno pobeglim kaznen-rem, izgubil v gozdu. Obe dami sta zadevo prijavili orožništvu in je pričakovati, da bo razbojnik kmalu v rokah pravice.
Med žaiostne dogodke je treba beležiti, da 6ta se pod oboke državnega mostu kljub prepovedi zopet naselili dve stranki in si-csr Franc Fires s »eno in Fran Dimee z ženo, ki sta doslej stanovala na Livadi št.
2 na Pobrežju.
Policijska kronika izkazuje tokrat 8 aretacij in 40 prijav. Aretirani so bili Martin Šud in Marija Potočnik zaradi prepovedanega povratka v mesto, Sofija Kranjec zaradi potepuštva in vlačugar-stva, Jakob L. in Alojzij B. zaradi pretepa ter Feliks Krois zaradi tatvine. Med prijavami so na prvem mestu pretepači, pijanci in kalilci nočnega miru.
Pojavila se je zopet nova kolesarska sraka. Josipu Fornazziju je neznanee izpred gostiln* Senekovič ukradel novo kolo, vr*d r.o okrog 2000 Din, o storilcu ni sledu.
Kronika beleži tudi eelo vrsto raznih
nezgod.
V Stritarjevi ulici je 181etno Olgo Kosta-njevfek ugriznil neznan pes ▼ levo koleno in jo občutno raniL V pretepu je dobil 24-letni Pavel Štefančič dva vbodljaja z nožem v prsi. Kdo je storilec, ne ve, ker je bil močno pijan. 241etno viničarsko hčerko Marijo Franjfevo iz Dragučovec so trije kmečki fantje napadli z nožem ter jo tako zdelali, da so jo morali prepeljati v bolnt co. Kaj je vzrok in ozadje dejanja, bo dognala preiskava.
. Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni
Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije
(Nadaljevanje)
Španija pred odločitvijo
Vsedel sem se k stranski mizi. Po otvoritvi seje je lord Curzon povzel besedo:
—	Diplomatične priprave za naš razgovor so dozorele v toliko, da smo si v glavnem edini. Ponavljam še enkrat, Ida ima antanta največji interes na tem, da uzre tudi Španijo na svoji strani.
—	Nemogoče! je takoj pripomnil predsednik Maura. — Nimamo za seboj veČine v državi, ako napovemo vojno Nemčiji in Avstriji... Plemstvo in duhovščina sta na strani centralnih sil in naši anarhisti neprestano prežijo le na priložnost, da udarijo po ruskem zgledu.
—	Te težave smo takisto pretehtali, — je dejal francoski zastopnik, — toda sodimo, da je Španiji treba vojno samo napovedati, nikakor pa se je aktivno udeleževati. Po ameriškem sodelovanju nismo več navezani na nove čete.
—	S tem je odstranjena velika težko-ča, je dostavil Maura.
Lord Curzon pa je pripomnil prostodušno: — Nam je v glavnem na tem, da se pobrigamo za tri milijone ton v španskih pristaniščih interniranih nem-
ških in avstrijskih ladij.
—	O tem si je španska mornarica docela na jasnem! je takoj navezal španski admiral, — toda španska obrežja niso zavarovana in prežijo nanja številne nemške in avstrijske podmornice. Kdo nam jamči, da ne bomo izpostavljeni njihovim napadom in da ne bomo pri naši trgovski mornarici utrpeli velikanske škode?
—	Za to jamči Anglija! je ponosno poudaril lord Curzon. — Angleška mornarica je nepremagljiva, mi^ obvladamo morje kljub podmornicam. Škoda, ki jo utegne utrpeti Španija, bo poravnana!
—	Najti moramo izhod, da nas ne bodo smatrali za napadalce, je pomislil Maura. - Samo tisti, čigar čast je bila žaljena lahko stopi iz položaja nevtralnosti.
—	To skrb prepustite nam, je smehljaje pripomnil francoski zastopnik. — Antanta ima dovolj sredstva v rokah, da se lahko pritožuje zaradi Nemcev v Španiji. Barcelona je njihova trdnjava in dovolj je netiva, da izzovemo konflikt, v katerem bo Španiji pripadla lepa vloga.
—	Celo v tem primeru, je odvrnil
Maura, bi bil naš priključek k antanti samo platonična kretnja. Omejevala bi se zgolj na to, da bi zaplenili ladje. Nemce in Avstrijce pa internirali. Toda s tem si bomo naprtili nasprotovanje vseh trgovskih krogov. Edino daleko-sežne koncesije na političnem področju nam bi lahko nudile primeren nadomestek ...
—	Glede tega so diplomatična pogajanja prišla do zadovoljivih zaključkov, je pripomnil lord Curzon. — Anglija se bo postavila za to, da bo španska cona v Maroku znatno razširjena. Glede Tan-gerja pripadejo Španiji vse pravice, da ustvari to mesto za središče svojih afriških posesti. Sodim, da bo vse to do-celo zadovoljilo španske zahteve.
—	In Giibraltar? je na lepem vprašal Maura.
—	Gibraltar je angleški in bo tak ostal vse večne čase, dokler bo Kaj Angležev, ki ga bodo branili! je odsekal lord Curzon hladno. Nato je nadaljeval: — Opozarjam pa: angleški Gibraltar je obenem najboljše jamstvo za neodvisnost Španije!
Debata je bila tako v glavnem zaključena. Obravnavali so še celo vrsto tehničnih podrobnosti glede bodočih dogodkov, nato je Maura zaključil: — Menda lahko zagotavljam, da bo naša vlada te predloge sprejela, prej pa morata naša poslanika v Berlinu in na Dunaju sondirati tamošnji položaj. A to gotovo ne bo zahtevalo več tednov.
Moje izdajstvo ...
Ravnodušno sem sestavil protokol o tej seji, v notranjosti pa sem bil sila razburjen. Zavedal sem se. da bo ta načrt odločilni uničevalni udarec za centralne sile, katerih podmornice so v španskem morju imele največje zavetišče.
Potekli so še štirje dnevi, preden se je lord Curzon odločil za odhod v Pariz. Jaz pa sem ta čas izkoristil. Poznai sem anarhistične kroge v Barceloni zelo dobro, ker sem jih že prej večkrat tako rekoč »poklicno proučeval«. Moja vloga tajnika lorda Curzona in pred vsem obveznost, da skrbim za njegovo osebno varstvo, sta mi omogočili, da sem z vednostjo svojih predstojnikov stopil v stik z nekaterimi anarhisti, ki so bivali v Canesu. Med njimi je bil neki španski poslanec, ki se je na zunaj priznaval k republikanski stranki, skrivno pa je paktiral z anarhisti in deloval za prevrat. Odkrito sem mu razložil vso zadevo in zagotovil mi je, da bo kršitev nevtralnosti Španije željeni signal za izbruh anarhistične revolucije. Potrebno bi samo bilo — je dejal — da centralne sile pravočasno preskrbijo čim več orožja in^ denarja za anarhiste, ki so tvorili v Španiji opasno in veliko stranko in so neprestano ogražali prestol.
Ko sem se vrnil v Pariz, sem stopil v stik s Coro. To sem storil sila previdno: telefoniral sem ji iz neke modne
trgovine in jo naprosil za sestanek. Takoj je spoznala moj glas in me uro nato pričakovala v »Printempsu«. Použila sva čaj v sprejemni dvorani ogromne trgovine. V trušču kupcev in modnih dam sem lahko Cori nemoteno povedal vse. Takoj je uvedila važnost te misije in mi zatrdila, da bo že naslednje jutro odpotovala na Holandsko.
Par dni nato sta se Nemčija in Avstrija že mrzlično trudili, da čim bDij oborožita in podžgeta španske anarh -ste. To je prav hitro izvohala tudi španska policija in vlada je tako bila prisiljena, da temu problemu posveti vso pozornost, da ne bi poostrila razpoloženja in sama izzvala velike opasnosti.
Cora mi je pozneje pripovedovala, da je naposled prišlo med anarhisti ;n španskimi oblastmi do pravcate mirovne pogodbe v prid Nemčiji, ki je žrtvovala ogromno denarja, da je pridobila zase voditelje opozicije.
Že tri tedne pozneje sem izvedel tudi od lorda Curzona samega, da je skrivna seja v Cannesu bila pljusk v vodo. Španski poslanik v Londonu ie sporočil Downing-Streetu, da je španska vlada po treznem preudarku odločena spričo položaja ohraniti nevtralnost. Lord Curzon je bil vidno razburjen, ko mi je to namignil. Nakremžil sem obraz tako potrto, da lord Curzon pač ni mogel slutiti, kdo je povzročil ta neuspeh.
(Dalje prihodnjič.)
10
Ponatis pr e p-o v e d ara
KAiMINALN/ ROMAN
Taksi, ki je v njem sedela gospa Jana, je drvel z veliko brzino, njej pa se je zdelo, kakor da se je ustavil čas. Ta občutek je 'meia že ponoči, ko je razmišljala o ponesrečenem načrtu. Niti pol dneva še ni minulo, borih deset ur je preteklo, odkar jo je bil presenetil Feliks s svojim nenavadnim povratkom, pa se ji je zdelo, da so minuli že meseci in da ni več rešitve zanjo. V teh mislih in občutkih je dvomila v Rikovo iskrenost, mu očitala sebičnost in bojazljivost, lastnosti, ki so jo njenem mnenju lastne vsem moškim. Ce bi jo Riko v resnici ljubil, vsaj malo ljubil, bi moral najti sredstva in pot do življenja, ki si ga je bila zamislila v skupnosti ž njim. Njemu vendai ni treba ničesar žrtvovati, ona pa izgubi vse, do zadnjega vse, kai dela ženo pošteno pred svetom in pred postavami. Tega se je zavedala že v začetku, ko je bila spoznala, da ne sme več hiiniti zakonske sreče, ako hoče ostati značajna in zvesta svojim načelom, ki so ji velevali, da se ne sme pretvarjati po vzgledu tolikih drugih žena. Kdo more zahtevati, da mora nesrečna žena živeti do smrti z možem, ki je po njenem prepričanju kriv njene nesreče?
V Kranju je moral šofer ustaviti avto, ker mu je začelo ori-manjkovati bencina. Jana je ostala v vozu ter se ni niti zmenila, d* bi pogledala ali vprašala, kam je dospela. Šele potem ko jo je šofer vprašal, če sme odkriti avto, se je zavedla in vprašala, kie ie in koliko je še pota. Baš tedaj pa je prihajal od kavarne proti avtu trgovec Žitnik, ki ga je takoj spoznala. Velela je šoferju, naj ostane avto pokrit in se stisnila v kot. Ne bi ji bilo ljubo, da jo vidi Žitn'h. ki ne bi mogel molčati, da jo je videl v Kranju. Pa tudi neljubim vprašanjem se je hotela izogniti. Toda Žitnik se je poznal s šoferjem in ga nagovoril. Istočasno je pogledal v voz in se začudil:
»Gospa Jana! Vi tukaj? In sami? Kam pa?«
Jana je kar najbolj prijazno pozdravila:
»O, gospod Žitnik!«
Žitnik je odprl vrata, stopil z desno nogo na stopnico avta in ji podal roko:
»Kaj pa Feliks? Jutri pridem v Ljubljano. Kam pa se peljete?«
»Mama je zbolela. Upam, da ne bo nič hudega, vendar sem v skrbeh.«
Bilo ji je žal, da je morala lagati, toda drugega izgovora si ni mogla domisliti. Ker ni hotela, da bi jo Žitnik pomiloval zaradi izmišljene bolezni njene matere, je hitro pristavila:
»Feliks je v Mariboru. Najmanj tri dni ostane tam.«
»A, zato potujete sami! škoda, da ne bo jutri v Ljubljani. Vas najbrže tudi ne?«
»Ne vem, ne morem reči, kdaj se bom vrnila. Kadar bom pač mogla.«
»Bolezni so res nekaj nepotrebnega na svetu. Koliko časa zamudi človek z njimi.«
»Je že tako,« je dejala Jana in opomnila šoferja, da je treba naprej.
»Upajmo, da ne bo nič hudega. Na svidenje, gospa! Ce ne jutri, pa drugič, saj sem vsak teden v Ljubljani. Pozdravite Feliksa in srečno pot!«
»Zbogom, gospod Žitnik,« se je poslovila Jana.
Ni se jezila zaradi srečanja z Žitnikom, vendar ji je bilo silno neprijetno, ker ga je poznala kot človeka, ki govori o vsem, kar vidi in sliši. In da bo ena prvih novic, ko pride do Feliksa, ta, da mu bo z očitnim veseljem pravil, kako slučajno jo je srečal na oocu k bolni materi, to je izven vsakega dvorna. Vedno je pomilovala one, ki se vtikajo v razmere drugih in tudi Žitniku je že nekoč vedala. da ne more razumeti njegove brbljavosti, pa ji je odgovoril, da mora dober trgovec vedeti vse in da si ne more misliti človeka, ki ne bi hotel vedeti, kaj delajo drugi. Zamahnila je z roko predse, kakor da bi jo bilo sram tako nepomembnih misli, ko gre vendar za vse kaj drugega, kakor pa zato, kaj mislijo o njej ljudje in kako se bo izgovorila pred Feliksom. Ljudje sodijo vsakega po sebi. Običajni ljudje namreč. Spoznala jih je. Celo dobri in pošteni so med njimi, toda nimajo moči. da bi mogli presojati bližnjega po njegovi
notranji vrednosti. Zal ji je bilo, da se je zlagala Žitniku. Ce je že morala lagati, ker zahteva tako družabna morala, zakaj ni rek'a enostavno, da se pelje na izlet? In komu je odgovorna za svoja dejanja? Samo sebi in svoji vesti. Feliksu? Ne, morda je bilo nekdaj tako, sedaj pa ie Feliks zanjo prav toliko kakor vsak drugi. Sicer pa čemu bojazen, kaj mu bo rekla, ko bo zvedel za njeno vožnjo? Kie bo že ona, ko se vrne Feliks! In potem? Potem naj misli, kar hoče. Saj tudi do sedaj ni mislil bolje. Samo prikrival je svojo sodbo, ker je še vedno pričakoval, da jo pridobi za trgovino. Še snoči, preden je odšel, je rekel, kako srečen bi bil zopet, če bi jo videl v trgovki'., zaposleno z delom, ki je smoter njegovega življenja. Seveda, rad bi jo videl za pultom, kako se trudi kupičiti premoženje, od katerega pa ji je odrekal najpotrebnejši denar, ki ga potrebuje žena za duševno razvedrilo. In zopet jo je bilo sram svojih misli. Cemu vse to? Kar je bilo. ne more biti več! Vprašala je šoferja, kdaj vozi večerni vlak proti Ljubljani in trdno je sklenila, da mora še drevi stopiti na pot v novo življenje.
»Še ta ovinek, gospa!« je zaklical šofer.
Jano je spreletel topel občutek. Še par minut in imela bo v naročju molega Srečka.
Ko je vozil avto skozi trg, je opozorila šoferja, nai ustavi pred vilo za trgom. In avto se je ustavil. Urno je skočila iz voza in skoro tekla po stopnicah pred vhodom v vilo.
»Zlatko, duša moja! Srečko moj dragi!« je poljubila kodrasto dete, ki se je smehljalo, kakor da bi čutilo srečo, ki je napolnila materino srce, ko ga je vzdignila od tal in ga privila k sebi.
* * *
Ko se je Riko prebudil, je bil že mrak. Vznemirjen je skočil iz postelje in se čudil, kako da ni slišal budiljke. Pogleda! je na posteljno omarico in videl, da je budiljka prevrnjena. Takoj se je spomnil, da je bil popoldne v polsnu položil Janino sliko na omarico. Sli'.\a je prevrnila budiljko, ki se je zapletla v čipkasti prtič, ki mu ga ie bila dala Jana za njegov rojstni dan.
Misel na Jano se je združila z mislijo na zanemarjeno dolžnost. Morda ga Jana že pričakuje? In kako bo napisal poročilo? Saj ie utegne več na policijo in tudi drugam ne, kjer bo mogel zvedeti nove podrobnosti. Ni premišljeval. Hitro se je oblekel, vzel svoie zapiske in hitel v mesto.
CENE MAUM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdor hoče
da se mu posije po posti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloži v »namGah a sicer ne bo prejel odgovora 1	ZJrsmm
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
1
žraiBLfi
Vajenko
za damsko kroiaštvo »prejme s 1. septembrom Vera Miklič. Miklošičeva cesta 34.	29036
Vajenke
pridne io poštene sprejme takoi Ana Zakostelnf. strojno pletenje. Šmartin-ska cesta 8.	29087
Učenko
»prejme takoi M. Soklič, modni salon. Bled I. 29058
Učenko
ra strojno pletenje takoi sprejme Fink. Poljanska c. št. 15. m. stop. vrata 9.
29284
Učenca
boljših staršev, z dobrimi spričevali sprejme špece-rii. veletrg. m Spreitzer v Ljubljani	28031
Šoferja
mlajšeza začetnika, za 5 do 6 tednov potovanja potrebuie puškama Ševčik.
29093
Deklico
staro 15 let sprejmem k otroku. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Sirota«	29319
Kroj. vajenca
sprejme takoj Franc Novak. krojač. Zg. Šiška 17.
29335
Prodajalka
mešane stroke, išče mesto. Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra«.	. 29071

Strojni pletilji
dam delo na dom. Opekarska cesta 32.	29281

Službo
kokršnokoli iščem, tudi kot praktikant. Razumem na posestvo ter zrem ev. na veleposestvo. Znam šofirati,
Šofer
izučen strojni ključavničar absolvent strojne delovod-ske šole išče službo Naslov pove ozlasni oddelek »Jutra«.	29038
Trgovski učenec
z dveletno učno dobo želi dokončati učenje na deželi. Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra«	28853
Strojnik
za parne stroje in Diesel-motorje ter izprašan elek-tromonter za visoko in nizko napetost ter dober že-lezostrnzar z večletno prakso. prvovrstna moč. želi službo premeniti. najraje v električno centralo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28494

Prodajalka
Ponudbe na podr. »Jutra« | mešane stroke, želi ore-v Mariboru ood »abs. trz. meniti službo. Naslov pove akademije«.	29147 ozlasni oddelek »Jutra«.
29117
Za hišnika
gre zakonsk; par brez otrok. Cenjene ponudbe na
Učenka
z završenim izpitom, išče
oglasni oddel. »Jutra« pod , primerno_ službo._ Ore tudi
►Hišnik«
29163
Učenko
za strojno pletenje sprejme Prek Anica. Kolezija. Ka-radžičeva nlica štev. 12 — Trnovo.	29263
Pletilje
z lastnim strojem dobe delo na dom. Mihael Verbek,
Zz. Šiška. Celovška c. 65;
29307
Brivski pomočnik
dobra moč. išče službe. — Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Izurjen 33«.	29175
Mlad urarski
pomočnik
išče službo. Naslov pove g. Anton Jansekovič, klobučar. Prevalie št. 107.
kot učenka v večjo trgovino. Nasiov v ozlasnem oddelku »Jutra«.	29240
Prodajalka
mešane stroke bi rada pre-menila mestc kamorkoli. Pomazala bi tudi pri gospodinjstvu. — Ponudbe na ozlas. oddelek »Jutra« pod šfro »Prodajalka 28« 29000
Otroški voziček
poceni naprodaj v Rožni dolini, cesta 1149. 28905
Otroški voziček
na peresih. lep. poceni proda Zeleznik. Cesta na Loko št. 23	28900
Pisalno mizo
svetlo, hrastovo, s foteljem proda Tribuč. Glince — Tržaška cesta 6. 29292
Športni čoln
dvosedežen naprodaj. Naslov pove ozlasni oddelek »Jutra«.	29330
Novo hišo
ali obširno idealno zemljišče. stavbišče. sadovnjak v letoviškem kraju prodam Nasiov v ozlasnem oddelku »Jutra«.	28854
Šivilja
išče službe Ponudbe na pu.nužnico »Jutra« v Celin
28823 pod šifro »Izurjena«. 29364
Dve hiši
krasni, dvonadstropni. v centru Celja, velik vrt. skladišče velike suhe kleti naprodaj za 1.800.000 Din kateri znesek se obrestuje. — Karol Breznik. Celje	28177
Parcele
dve po 600 ms. in eno 2900 m*, ob Dunajski cesti, za vilo »Stadion« prodam. — Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra«.	29333
Parcele
Po zelo uzodnih cenah je naprodaj več parcel v Ijublianski okolici. Naslov oove ozlasni oddelek Jutra 29235
Več sta /bnih parcel
v izmeri 500—700 m1, na lepem kraju blizu šole. pol ure od Ljubljane, na severovzhodni strani takoj poceni prodam. Naslov in kraj pove ozlasni oddelek »Jutra«.	28974
Dve parceli
v Zeleni lami po 14.000 Din prodam. Naslov v ogl. oddeljcu »Jutra« 28536
Hišo
v Ljubljani ali neposredni okolici kupim. Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra«.
29349
Gostilno deželsko
proda za 95.000 Din Posredovalnica Maribor. Sodna ulica 30.	291*4
Gostilno
brez konkurence v Mežiški dolini tik ob industriji oddam kavcije zmožnemu na račun, event. tudi v najem ood ugodnimi pozoji. Ponudbe poslati pod šifro »Brezkonkurenčna gostilna« na oglasni oddelek »Jutra«.
29186
Manjši mlin
s stanovanjem vzame v najem Fras Karlo. mlinar Košake 359. Maribor. 29026
Trgovino
z mešanim blagom in trafiko. na prometni točki uzodpo oddam v najem. — Ponudbe na ozlas. oddelek »Jutra «pod »Na deželi«.
Gostilno
vzamem na račun, ali pa grem tudi kot natakarica. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ood šifro »Pridna 86«	290«6
Stanovanje
dvosobno, kuhinja in priti-kline oddam za avgust. Podrožnik. cesta 12. št. 11.
29161
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin, s parketom in elektriko, v I. nadstropju, v Zg. Šiški. Celovška cesta 113 (poleg vile Jančigai) oddam za 600 Din.	29239
Stanovanje
2 sob in kuhinje, v mestu oddam za avgust stranki brez otrok, ki sama popravi stanovanje. Ponudbe na ozlasni oddelek »Jutra« ood »Mesto 30«	29230
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddani solidni in snažni dve- do tričlanski družini v Hoti-mirovi ulici 17. 29321
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretreshivo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, odnosno mati, gospa
Karla Pipa
v soboto, dne 26. julija ob 5. uri po dolgotrajni mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 45. letu svoje starosti Bogu vdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 28. julija ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Mag-dalensko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo čitala dne 29. julija ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, 27. julija 1930.
ALOJZIJ PIPA, višji carinski kontrolor, soprog; VIDA PIPA, hčerka ter vsi ostali sorodniki.
Mestni nozrebni zavoo 8rez oo^pPneca naznanila.	Maribor
Potniški auto
proti primerni odškodnini želi takoj izposoditi zanesljiva stranka. Ivan Volek, Du-
29060 najska 17.
29348
t
Tužnih src naznanjamo, da nam je umrla predobra soproga, mati, stara mati, gospa
Josipina Kralj
soproga železničarja v pokoju
Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v nedelje, dne 27. t. m. ob 3. popoldne iz mrtvašnice ljubljanske bolnice na pokopališče pri Devici Mariji v Polju.
Zalog, 27. julija 1930.
ŽALUJOČE RODBINE KRALJ
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena mati, stara mati, tašča, sestra in svakinja, gospa
Julijana Vrhovec
dne 25. julija 1930 ob 1. uri zjutraj po mukepolni bolezni za večno zatisnila svoje skrbeče oči.
Pogreb blage, nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 28. julija 1930 ob % 5. uri popoldne v Ljubljani iz hiše žalosti, Poljanska cesta 58 na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasi.
Ljubljana, 28. julija 1930.
žalujoče rodbine: VKHOVCEVA, DOBKA\ -CEV A, NOVAKOVA in SERAJMKOVA ter ostalo sorodstvo.
D ; >■
Metroma A H* nim nredstavnik Fran Jezeršet; vsi v Ljubljani