Kaj je novega? Smrt slovenskega misijonarja. č. g. Valentin Vogrinc duhovnik misijonske družbe sinov Srca Jezusovega,^ je aunrl 1. maja t. 1. v Gradcu v hiši iste misijonske družbe. Rojen je bil v Žetalah leta 1864, v mašnika posvečen v Mariboru leta 1892, je kaplanoval pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v Cirkovcah in v Šmartnem pri Slovenjgradcu, od koder je odšel leta 1901 k sinovora Srca Jezusovega v Brixen na Tirolsko. V torek, dne 3. maja je bil v Gradcu pokopan. Bog mu daj večni mir. Smrt duhovnika. V petek, dne 29. aprila je umrl v Ujubljanskem Leonišču upokojeni koroški župnik gospod Anton Gabron. Rodom je bil od Sv. Petra pod Sv. gorami, a služboval je kot duhovnik vedno na Koroškem. Po prevratu so ga neanške tolpe pregnale iz Koroške. Ostani mu ohranjen med narodnjaki časten spomin! Umrla je v Mariboru v nedeljo, dne 1. maja gospa Helena Praznik, rojena Hrastnik. Pokopali so jo v torek popoldne na Pol&kavi. Naliv zasul cesto. V nedeljo, dne 1. majnika je deževalo v Mariboru ter okolioi zelo močno dvakrat popoldne. Naliv okrog druge ure popoldne, ki je bil spremljan od bliskov, groma ter toče, je bil silovit in je voda v hudournikih ter manjših potokih narastla kar mahoma. Z vrha Meljskega hriba se je tekom tega popoldanskega naliva vsulo polno deročih hudournlkov, ki so izpodjedali lapor in ta se je vsul v celem velikem plazu z Meljskega hriba na okrajno cesto Maribor—Sv. Peter. Cesta ob Dravi je fcila tako zasuta, da se ni mogel ogniti plazu samo voz, ampak niti človek ne. Na srečo se je posrečilo okrajnemu cestarju, da je dobil osem moških, ki so začeli prekopavati plaz in ga odkopali do večera toliko, da je bila zgoraj omenjena cesta ociščena laporja za osebni promet. Umrl je v Selnici ob Muri Jos. Hecl, mlad posestnik na Dornerjevem. Rajni je bil sin odlione naše hiše in zvest volilec naše stranke. Podlegel je nesrečni jetiki. Pogreba se je v pondeljek, 2. maja udeležilo veliko število ljudi. Svetila mu nebeška luč! Vrli Hecl-Dornerjevi hiši pa naše sožalje! Surov napad. Dne 26. aprila se je peljal s kolesom trgovec Jeglič iz Račjega domov po cesti Slivnica—Račje. Srečal je tropo živine, katero je gonilo nekaj mesarjev iz Maribora, najbrže na sejem. Živina ni bila navezana na vrvi in en vol se je nenadoma zakadil v Jegliča ter ga vrgel s kolesom vred v obcestni jarek. Ker je Jeglič neprevidne gonljače oštel, so planili nad njega s palicami ter ga tako pretepli, da so mu zlomili desno nogo pod kolenom. Nezavestnega so pustili potem ležati v cestnem jarku. Neki voznik ga je našel in prepeljal domov, odkoder so ga na avtomobilu mariborskega rešilnega oddelka prepeljali v bolnico. Jeglič ni spoznal nobenega od napadalcev. Smrtna kosa. V Spodnji Koreni je umrl g. Leopold Grušovnik, posestnik in kovač. Bil je celo svoje življenje delaven in skrben gospodar in zlasti kot kovač zelo dislan. Na njegovi sedmini se je nabralo 55 Din za afrikanske misijone. Naj v miru počiva! Smrtna kosa. Umrl je 21. m. m. obče spoštovani kmet Jakob Jancič v najlboljših letih. Bil je dalije časa občinski odbornik ter dober in prijazen sosed. Kako je bil priIjubljen, pokazali so ljudje z obiskom pri odru in pri pogrebu, ki se ga je udeležila velika množica. Zapušča ženo in sedem otrok. Požar v Trbonjah. V noči od pondeljka na torek, dne 26. aprila je pogorela hiša in škedenj posestniku Jakobu Uršnik, ki je cerkveni kljucar cerkve sv. Daniela. Živino in svinje so s težavo rešili. Najbrž je ogenj podtaknila elolbna roka. K sreci je posestnik viisoko zvarovan. Zasluženo odlikovanje. V nedeljo, dne 29. maja se bo vršila v Slov. Gradcu pomenljiva slavnost. Ta dan se bo izrocilo na slovesen način zasluženo odlikovanje g. Luki Pogač, žup. v Pamečah. Te slavnosti se bodo udeležili poslanci, vsi župani iz okraja in zastopniki okr. zastopa, okr. hranilnice ter vseh zadrug in gospodarskiih organizacij. Cel okraj se raduje, ker je odličen zadrugar in javni delavec, ki skoro 40 let vodi zavedno občino Pameče, dobil tako lepo odlikovanje.  Otroka vrgla v vodo. Pri Slov. Bistrioi so veliki ribniki, ki so last grofa Attemsa. Nasipe ribnikov je uprava grofovih posestev v zadnjem času precej zanemarila, voda iz ribnikov se odteka in se zadržuje le še po najbolj gloibokih kotlinah, katerim pravi priprosto ljudstvo, da so to morska očesa in po Ijudski govorici brez dna. Zadnji petek >je eno od teh morskih očeh naplavilo v vrečo zavitega, kake 3 tedne starega otroka, ki je bil zvezan na rokah in nogah. Otroka je pognala gotovo v ribnik nezakonska mati in bistriška žandarmerija vodi strogo preiskavo. Nalivi v Prekmurju. Pretekla nedelja je bila v Prekmurju zelo bursna. Že predpoldne so priplavali od Pohorja temni oblaki in začelo je liti, kakor že do-lgo ne. Za dežjem se je vsula toca in v par tremitkih so bila tla bela. Toča je bila debela ko orehi in še bolj. Zapustila je precej žalostne sledove zlasti v sadovnjakih, kjer so bila drevesa v polnem cvetju. Mnogo je trpela tudi mlada setev, ker jo je toča zbila v tla. Naliv je bil silen. Voda ni mogla odtekati sproti in se je razlila čez ravan in pota. Tudi veliki del Murske Sobote je bil pod vodo, tako da splah ni bilo mogoče stopiti na ulice. Sova mu je izpraskala oko. Med priprostim ljudstvom je splošno znano, kako matere svarijo deco, naj ponoci ne oponaša sovinih vikov, ker ta nočna ptica se požene v 51oveka ter mu izpraska oči. Ta ljudska govorica se je dobesedno uresničila te dni v okolici Ormoža. Predžadnji četrtek je bil sprejet v mariborsko splošno bolnico na očesni oddelek 14 leten krepek fant iz okolice Ormoža. Manjka mu levo oko in se pozna na okolici izteklega očesa, da mu je roparska ptica zasadila krempelj v oko. Po zdravniškem pregledu je fant pripovedoval, da sta stala s svojim bratom zadnjo sredo zvečer v gorici pred hramom. Bilo je že proti mraku in gledala sta izpred hrama na precej oddaljno bukev, na kateri je krmila sova mladiče. Nista stala pod drevesom, ampak preoej proč. Kar naenkrat je mogočno zašumelo nad obema in sovini kremplji so se zasadili v levo oko omenjenega brata. Napadeni je zakričal iz polnega grla in ko je roparica opravila svoje delo, se je zakadila v brata, katerega je močno razpraskala po glavi in po obrazu in je odletela naizaj proti bukvi, na kateri ima mladiče. Na očesnem oddelku bodo fantu še izrezali od krempljev ranjeno notranjo kost in bo ostal celo življenje živa priča, da se sova res loti človeka. Treba še tudi poudariti, da omenjena fanta sove nista dražila s kakim vikanjem, ampak sta jo opazovala cisto mirno in tiho. Čuvajte javne naprave! Odkar je prevzel ptujski okr. zastop dravski most v Ptuju ter ga popravil, je namestil na sredi mosta radi varnosti prometa tudi veliko obločnico, to je veliko električno hič, ki stane precej denarja. Pred štirimi meseci je že nekdo razbil obločnik in žarnico ter s tem napravil okraljnemu zastopu 250 Din škode. V noci od 29. na 30. aprila pa je spet nekdo razbil svetilko. Menda je vrgel kamen v električno luč, da je razbil obločnik in žarnico. Spet je nastala velika škoda. Ne samo to, da ima okraj škodo, je tudi za varnost ljudi velike važnosti luc na mostu. — Če kdo zna za zlikovca, naj ga javi na okrajni zastop. Ljudem priporoeamo, da strogo pazijo na javne naprave, ker te stanejo mnogo denarja in ta denar gre iz žepa davkoplačevalcev. Ouvajte javne naprave, ker te služijo vsemu prebivalstvu ter naznanite vsakega škodljivca, da bo strogo kaznovan. Cerkvena slovesnost pri Sv. Janezu Nepomuku nad Marenbergom ob Dravi. Spomin sv. Janeza se obhaja pri veliki in zgodovinski cerkvi na lepem griou ob pobocju  gore Radelj v tem najlepšem mescu letos z dvodnevno slovesnostjo: V nedeljo, 15. maja ob pol 10. uri predpoldne sv. opravilo in sta dve maši. Popoldne ob pol 3. uri pete litanije Marije z dvema blagoslovoma. V pondeljek, dne 16. maja, god sv. Janeza, je prvo sv. opravilo zjutraj ob 6. uri, nato je več sv. maš in prihajajo procesije iz Dravske doline, ob 10. uri predpoldne pridiga in slovesna sv. maša. Razen tega je v soboto, 14. majnika in v torek, 17. majnika tiha sv. maša ob 6. uri zjutraj. V križevem tednu je prošnja procesija k Sv. Janezu. V prejšnjih letih je bila v mesecu maju in juniju, pa tudi sicer med letom večkrat y tednu sv. maša v tej cerkvi. V prijetnem pomladanskem oasu, v lepera milem mesecu maju pokrivajo zale cvetke zemljo in svojo krasoto razvijajo ter ljubo vonjavo okoli razlširjaje poveličujejo in slavijo svojega Stvarnika, kličejo pa tudi častilce majnikove Kraljice in našega domačega slovanskega svetnika sv. Janeza na prijazni zali hribček. — Lepa nedelja se obhaja po navadi po prazniku presvetega Rešnjega Telesa, letos 19. junija. — Nekatere stvari naj se omenijo, ki sicer niso v zvezi s prihodnjo cerkveno slovesnostjo. Lansko leto se je pridelo s prenavljanjem cerkve, seve je treba delo nadaljevati, sicer je nevarnost, da doleti to veličastno svetišce ista usoda kakor stolnico sv. Vida v Pragi, kjer so v stranskem oltarju v krasni in dragoceni rakvi shranjeni telesni ostanki sv. Janeza Nepomuka. Velika in lepa gotska stolna cerkev ter kralijevi grad na Hradcanih sta namreč v nevaraosti, da se zrušita. Leta 1935 bode minilo dve sto let, ko je bila v Marenbergu postavljena ta prostorna in lepa cerkev. Ob tej priliki se namerava izdati zgodovinska knjiga s slikami. Razpravljalo se bode o Dravski dolini sploh, natančneje še o zgodovini Marenberga. Naj bi ne prenehala nekdaj sloveča božja pot k Sv. Janezu, kjer je bilo pred dobrimi deset leti središče mladmske izobrazbe za Marehberg, Mladeniške in Dekliške zveze. Razen Sv. Janeza so v Marenibergu še štiri cenkve, vse velike, ki željno cakajo, kdaj dobe lepše lice, novo obleko. Tudi Kalvarija ob vznožju starega gradai, poleg nekdanjega slavnega in imovitega samostana, slikovito ležeča ter znamenita kakor jih je malo, je zanemarjena; zadBjikrat je bila popolnoma prenovljena leta 1859, kakor pove napis na severni strani zadnlje postaje. Krasni so kipi, umetriiško izdelani, notranje čustvo, dušno trpljenje je čudovito izraženo v njih. Nič manj ne prevzame človekovega duha pokrajinsko ozadje, severno pa slikovita cerkvica vrh gore, cerkvica bela sv. Treh Kraljev. Toča v Savinjski dolini. Hmeljski nasadi v Št. Petru, Gotovljah, Pirešici in Šentjungertu so doživeli oboutno škodo. V nedeljo, 1. maja, okrog pol dveh popoldan se je namreč na te kraje vsipala kot lešnik debela, gosta toca in v hipu uničila do tri oetrtine hmeljskih poganjkov. S tem so hmeljarji (Jboutno prizadeti, ker se hmeljska kampanja Tiajmanj za 14 dni zakasni, to je toliko oasa, da poženejo novi poganjki. Tudi kvantitativmo je vsled tega pričakovati manj pridelka, dočim kvaliteta ne bo oskodovana, če ne pride kaka bolezen ali druga nesreča. Po Savinjski dolini razširjajo nekateri naši nasprotniki, katere lep razvoj našega zavoda zelo peče, da ima naša Ljudska posojilnica v Celju pri td. Vinko Vabič veliko posojilo in da hoče Ljudska posojilnica v zadregi za kritje tega posojila prevzeti Vinko Vabičevo hmeljarno. Izjavljaimo, da so te govorice, ki imajo svoj izvor v Žalcu, popolnoma neresnične, da nima Ljudska posojilnica v Celju pri td. Vinko Vabic niti vinarja posajila in ga ni nikdar imela. Vsled tega tudi ne more biti v zadregi za to posojilo. Prosimo vse naše prijatelje, da nam naznanijo vsakega, ki take laži razširja, da ga izročimo sodišču. — Resnica na stvari pa je, da je podvzela Ljudska posojilnica v Celju korake, da se ustanovi zadruga za nakup in prodajo hmelja v Žalcu, ki bi kupila hmeljarno Vinko Vabič. Vsled tega skuša pridobiti veliko zadružnikov, da bi pla-  čali deležno glavnico v približno dve tretjinski višini kup- nine. Ako se ta akcija posreči, in se dobi toliko zadružnikov in toliko deležne glavnice, ki bode zadostovala za nakup Vinko Valbiceve hmeljarne, potem jo bode kupila ta novoustanovljena zadruga. Pri podjetju bi bil tudi nadalje udeležen gospod Vinko Vabič. Zato pozivamo vse one hmeljanje, ki jim je na tem ležeče, da pride Vinko Vabioeva himeljarna v Žalcu v dobre roke, ozir. v upravo vestnih. ljudi, ki jim je v prvi vrsti korist hmeljarjev pri srcu, naj podpišejo pristopnice in vplačajo deleže. Eden delež znaša 1000 Din. Vsak zadniižnik-hmeljar pa lahko podpiše tudi vefi deležev. Priglasiti se je pri Ljudski posojilnici v Celju. Železniški nesreči. Dne 13. aprila je šel po železniškem mostu čez potok Radolno blizu postaje Sv. Lovrenc na Pohorju ponooi Fr. Ddbovšek na svaje stanovanje v kamenolonm, kake četrt ure nad mostom. Druge poti od postaje ni. Mož ni vedel, da ima brzi tovorni vlak od Dravograda, ki bi imel voziti okoli 20. ure, zamudo. Podal se je po mostu in prihajajooi vlak ga je ravno na mostu zagrabil, mu zlomil eno nogo in ga z vso močjo vrgel na železno mostno orgajo, kjer je z razbito lobanijo in drugimi poškodbami obležal mrtev. — Druga železniška nesreca se je prigodila v istem kraju dne 28. aprila. Čez železniški tir dnži okrajna cesta iz Sv. Lovrenca na Pohorju in Puščave na postajo Sv. Lovrenc na Pohorju. Prehod se zapira z zatvornico iz postaje. Omenijeni dan je pripeljal tovorni vlak od Fale. Kretnik na postaji je spuščal zatvornico na prehod. V tem treimtku je pripeljal hlapec lesnega trgovca Lešnika težko nabasani voz z deskami. Najbrž je mislil, da bo še prevozil in je zapeljal na tir. Zatvornlca pa je padla med konlje in voz in bil je ujet. K sreči so zapazili na postaji, da se je moralo na prelazu nekaj zgoditi, ker je zatvorni stroj nehaj delovati in so vlak, ki je že iz posfaje vozil, ustavili; drugače bi bil oba konja razmesaril, tako je bila prelomljena samo zatvomica. Zakaj se je moglo to zgoditi? Prej je bila pri prelazu ob cesti hišica za ouvaja, ki je ob prihodu vlakov cesto zapiral; da bi žel. uprava prihrainila plačo za enega kretnika ali ouvaja, je dala hišico podreti in sedaj se cesta zapira iz postaje. Občinstvo in Občine so protestirale in opozarjale, da se bo enkrat zgodila kaka nesreča. Železniška uprava pa tega ni upoštevala. Ko bi na dotičnem kraju bil duvaj, bi se te nesreče ne bile zgodile. Vse obcinstvo obsoja neutemeljeno varčevanje in želi, da se cuvajnica zopet vpostavi, da ni izpostavljeno nevarnostim in železniško osobje mnogim pisarijam in sitnostim. Pomladanske prireditve Zveze vojnih tovarišev. — 8. malja: Odkritje spomenika v Borovnici. 26. maja: Veliko szlborovanje mož, vojniih trpinov iz bivše Štajerske in odkrifje zahvalne spominake plošče preostalih v priljubljenih Petrovčah (1 postaja od Celja). 6. junija: Pokrajinsko zborovanje na Zalostni gori (Presenje) za vse tovariše iz okoli nje ležeoih krajev. 12. junija: Odkritje veličastnega spomenika 239 padlim Šentpetercanom v Ljubljani. — Tovariši! Pojdite, vsak v tisti kraj kamor vsakogar vleče srce, posebno pa vam priporočamo Petrovče in Št. Peter (Ljuibljana). Vse nase podružnice nalj prav gotovo pošljejo vsaj zastopnike v ta dva kraja, ki naj se vsikdar javijo pri predsednikn Colariču. Če refl&ktirajo na prenočišče, naj to sporoče krajevnemu slavnostnemu odboru. Glavno skupno zborovanje bo pa 21. avgusta na Brezljah. Povsod naj grmi nas glas: za naSe v vojni pahabljene tovariše prispevaj Slovenija in sama tudi opravljaj ta davek in skrbi za nje v svoji ljudski zbornici. — Tovarisi: Vsi med sabo zvesto se ljubimo, s krvijo zapisanih besed ne pozabimo! — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. Najstarejši človek na svetu. Do nedavno je bilo splošno nmenje, da je najstarejsi človek na svetu Zaro Agba, s/tar Turčin, kateri je 31. marca praznoval svoj 154. rojstni dan. Ljudsko stetje v Turčiji pa je pokazalo, da je najstarejša žena, po imenu Fatma Hundum, stara 160 let. Rojena je bila v Tirmovi 1. 1767. ter preživela vse svoje otro- ke, dasi ima veliko število vnukov, pravnukov in prapravnukov. Zaro Aghova žena — sedanja je enajsta — je 65 let stara in nedavno je izjavil, da ako mu ta umre, bo že še drugo dobil. Pred tremi leti je še vedno delal. Pravi, da je bil v življenju srečen in se nima nič pritožiti. Ko je bil star 90 let, je izgubil zobe, a dvanajst let pozneje torej v 102. letu sta inu v spodnji čelju&ti zrastla dva nova. Spominske podobe za prvo sy. obhajilo dobite gg. katehetie najlepše in najcenejše v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koraška cesta 5 ali v podružnici Aleksandrova cesta 6. Za šk. dijaško semenišče so darovali: Na gostiji Erjavec—Lorbek, Marija Snežna, 90 Din; na gostiji Tušek— Kekec, Sv. Marko niže Ptuja, 110 Din; na neki gostrji pri Vurbergu, 100 Din; na gostiji Rotovnik—Gams, Šmartno pri Slovenjgradcu, 78 Din; dr. Ivan Jančič, 280 Din; Ivan Žibret, Planina pri Sevnici, 40 Din; na gostiji Težak— Janžekovič, Sv. Andraž v Slov. gor., 61 Din; Franc Satler, kaplan, Sv. Jurij Ob Ščavnici, 176 Din; Ivan Kodrič, kaplan Marija Snežna, nabral pri blagoslovitvi križa, 100 Din. — Skupaj: 1035 Din. Bog povrni vsem darovalcem! Spominjaijte se dijaškega semenišča z denarnimi zneski ob raznih slovesnostih! Srbohjrvatski-slovenski slovar lahko knpite v Tiskarni sv. Cirila v Maribora, Mali stane 20 Din, kjer pa je le najpotrebnejše. Veliki pa stane 60 Din. Tega posebno priporočamo vsem župnim in oboinskim uradom. Najve^jo nevoljo na občinah povzrožajo srbohrvatski dopisi, ki jih obcinarji ne razumejo popolnoma. Temu se da odpomoči, ako si obcina naroči Srbohrvatski-slovenski slovar pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 ali Aleksandrova cesta 6. Stane 60 Din, pdštnina posebej.