47   
LAD. OGOREK:
Ujedne ptice.
Le vprašajte kuretnino, kdo ji jc največji sovražnik? Precej zapleheče
vsa plašna in ti s strahom ime-nuje kragulja, ki je dostikrat tako predrzen, da odnese kokoš z dvorišča takorekoč gospodinji izpred nosu.
Vsako ujedno plico (ujedo) takoj lahko spoznaš na prvi pogled. Vsaka ima na korenu z voščeno kožo prevlečen, močan kljun, ki je na koncu kljukasto zakrivljen. Razodevajo jo tudi prsti, ki imajo po štiri velike, zakrivljene kremplje. Ti so ne-usmiljeno orožje močnim in tr-šatim nogam.
Ujede delimo v dva glavna razpredelka: v podnevne in v ponočne ujede.
Prve imajo na stran obr-njene oči, gosto perje ter močne in trdne perutnice. Z drznimi krili bliskoma merijo zrak in iščejo z bistrimi očmi svoj plen. Gnezda si stavijo na skalnatem gorovju ali na visokih drevesih in jih grade iz trave, slanie in suhljadi.
Semkaj štejerao kragulje, sokole, orle, skobce, kanje, ja-strebe in brkate sLre. Naše po-dobe nam kažejo dva planinska orla, ribjega orla in brkatega sera. O tem poslednjem piše Erjavec: »Brkati sLr sodi k naj-večjim ujedam. Stanuje na Pi-renejih in Alpah, na sardinskih in grških gorah, pa tudi po azijskih in severo-afriških pla-ninah. V Alpah je strah in groza srnam, kozam, ovcam, gozdnim kuram.lisicam.zajcemindrugim Planinska orla.
-^.   48   •—
takim živalira, ki plane nanje z viška. Večje živali in tudi človeka izkuša pahniti v prepad.  V Švici se je tudi dogodilo, da je odnesel otroka."
Ponočne ujede imajo v nasprotju s podnevniini ujedami velike, naprej obrnjene oči, jako tenak sluh in mehko perje z lahkimi letalnimi peresi, da jih ni čuti, ko si ponoči iščejo plena. Take ujede so sove (velika uharica in pegasta sova).
Vse ujede se hranijo z rnesom drugih živali, ki si jih same uplenijo. Žro tudi tnrhovino. Njih večina je škodljiva, kanje in male sove pa so ko-ristne, ker uničujejo miii