Szombathely, 1919. május 11. VI. LETO	 19. ŠTEV.
Proletárje svejta, zdrüžite se!
Cejna novine je:
Na ccjlo leto......................... . 20.80 K
Na po leta............................ . 10 40 K
Edno Štev. 40 fillerov.
Političen, drüžbeni i pismeni list za stároslovence, PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Voditelstvo i izdajitelstvo: Politične komissárije tiskárna propaganda.
Razširjávanje svetlosti.
Gda so se, pred ništernimi dese-tinami lejti, proletárska, Siromaški delavcov deca, vu očivestni šolaj tüdi i svetsko včenjé začnola včiti, te se je razširjávala nájobprvim i svetlost med národni človečiostva. Svetlost rázuma í pámeti, brezi šteri se znanosti natu-sálski pravic ne terejo zarazmiti, štere so guč naše matere zemlé, i guč naše stáre matere: nalűre. Kak dugo ne razmimo naši mater, tak dugo smo deca, tak dugo smo v málilejtaj, v kmici bodoči. Tak dugo si tüdi i pomágati ne vejmo, i nidti ne mrerao pomcčti eden drügom!, kakstéő bi radi tó včinili.
Znanost naturálski pravic se vu šólaj dáva naprej. Fundament njihov so vsa ona istinska včenjé, od šteri ti nerázumni lüdjé tak mislijo, ka so nikaj nej vrejdna; štera se že v lüdstva — šólaj moro navčili, sledi ponávlati, povekšávati* — brezi konca, ár do-koajčétka právo včenjé ne ma l nidti je ne de melo nigdár, kak i nikše
drügo delo tüdi nej. Vsáko istinsko včenjé človečáustva delo zlehkóti, ali v ednom ali v drügom táb, ono vsigdár vu vékšo i vékšo svetlost pela tak, da naturálske pravice vsigdár kole i bole zarazmijo ino poleg eti vsigdár ležeše, bogše i lepše lehko živéjo.
Kak so ti k prcletárje, ti Siromaški delavci, eden* drügoga vučéci, vu žua-nostaj istinski pravic, od vrejmena do' vrejmena, vékše i vékše naprejidenje meli, zarazmi so tüdi bole i bole guč ino včenjé svoje matere zemlé. . Ino te so si tüdi na edoók i pomágati znali.
Naj si zadosta krűha i oblejke priprávijo, so si bógšó Škér i mašine začnoli .réditi, pri oprávlanji žmetneiv-šega dela so pa naturálske móči, kak sopót, gáz, elektrike vzéli sebi na pomóč. Návčli so se tüdi ji bránit! próti t rn strašnim hodéčim betegom, próti peš-tiši, koleri, ino tak so pomali po istih-skom tüdi i bógsi žítek meli, se bole lehko povnožávali.
Delavne, tó je proletárski lüdjé, bi vu méri dale lehko živeli, či bi tó njihovi nájvékši neprijátelje, kapitalištje,
ti velki bogátci, dopüstili. Kak sp opazila ka njihovi, donto máo skoro šen-kani delavci, v znanostaj naprejidóči, vseli ležejši ž'tek májó ino se vsigdár bole ponávlajo, so proletáre, z cejlim svojim znánjom, nazáj šteli vrčti v prvejši njihov nevolen stáliš. Ino ti kapitalištje, vso oblást svejta t svoji rókaj imajóči, so samo za trga jedinoga zroka volo začnoli to strašno bojno, č so glih vsefelé drüge Zroke dávali naprej na tó gledoč, samo trga istinskoga nej.
Ka kelko pozni nevól so pretrpeti prele!árje v etoj bojni p s ednom ino vsi vküper, kelko nevol i sükešin do ti živoč! i na dale mogli podnrsti, gda nam je tá dugo trpéča bojna sko-. ro vso našo, v dűgi lejtaj pripsávleno vrejdnest zapazila : tó vsi lehko od dnéva spametüjemo. Ino naj ete groz-nosti več nigdár ne pridejo nazáj na národe človečánstva, ka bi se odkapi-lištov ino njihovi pomcčnikov zapeía-ni i vküpzmejšani proletárje, pá vmár-jali gda, eden drügoga, naj se ednók konec včini etim krvávim človečim mesnicam:	so posvečeni proletárjer
Uriášova zemla.
Odišao je dén za dnévom ino pávri so čakali.
Notri v kašteli so pa velko goš-čenjé meli.
Pávri so si samo malo stroška prinesli z sebov ino onoga so jeli za. plótom. Odišao je dén za dnévom ino čakali so.
Ostro vetróvje je pihalo ino pő gojdnaj, jütraj, je zmrzávao mraz.
V monoštri so pa i na dale velko goščenjé meli. Vsefelé. rib, zverine, pe-čenjá so tam za do volé jeli ino močna vina pili.
Odidejo dnévi za dnévni ino pávri čákajo. Eden dén pa právi te eden:
— Sfálo nam je krűh, ka smo ga prinesli!
Odhájáli so dnévi ino čákajo. Nji-
hov žalódec je pa trepetao od gláda,.
Na vse kraje so že poposki slüžbenice hodili k nyim ino so od toga gűčali, ka de Jaj tistomi, ki se próti svojemi gosgodini gor postávi! Ár je tó z glavovhodéči greh ino telko, kak próti Bógi včinjena lagojina.
Odhájáli so dnévi ino pávri li čákajo. Ino v nyöhovi srcaj se je začnolo vüpanje, kak blato, na táksé pre-minjávati.
Odhájáli so dnévi ino čakali so. Te právi eden med nyimi:
— Spómte se samo z oni, ki so se 'gorpostavili próti hontskoj gospodi. Tistim so glavé na špot svejta določili 1 Eden drügi je pravo:
— Spómte se samo z oni, ki so v svojoj britkóči na estergomskoga püšpeka hyivaj kamene mejé dolpodrli! Tiste so tüdi določili, ali ešče i na
senja so mogli Idti ino vökričati s vö špot! Po tom so je pa dolstirali z nyi-hovi grüntov!
Eden drügi je pravo:
Spómte sen oni, ki so nej šteli trojno desetino dávati, štero so te po sili vzéli vkraj od njih. Tistim so nosé dolzrezali!
Notri v monoštri so velko goščénje meli. Odhájáli so dnévi ino pávri so čakali. Ino vera vu Pravici je preminola z njih. Velka bojaznost je obsejla nyi-hova srca ino trepetali so.
Na dvor so pa dolprinesli od ni-kec ednoga nebcgajóčega pávra, dol so ga vtégnoli na deres ino Uriásovi Slugi so ga z boli bili. Z tejla njegovoga se je dolspráskao gvant ino kóža z mestom nyemi je že tüdi dolvisila.
Pávri so to vidli.
V monoštri je pa pravo nádori
2.
NOVINE
1919. május 11.
šteri so vsi po ednom ti právi vuči* tere eden drügoga l šteri to právo ino istinsko svetlost razéirjávajo med vsejmi národi človtčanstva, — vzéli v róke oblást.
Svetlost se z svetli mest razširjava ober nás ino tam se ono včenjé diva naprej, šteroga fundament je znanost i delo, ino po etom ležejsi, bogši i lepši Žitek na etom svejti. Vu eti mestaj se delajo, vözmišlávajo, grüntno, neprestanoma nóve i nove škeri, bógši i bogši mašinje, lepša i lepša oblejka, hasnovitejša i hasnovitejša vrástva, zdravejša i priličaejša stanjá, vékša i stalnejša pomoč vu deli, kak včenjé i nücanje naturálski móči so-póta, gáza, elektrike i t. d. — Eto je te nám svejt, ki svoj lepši i dugši Žitek na etom svejti na krili svoje matere zemlé, šče meti. Za toga volo si je póleg včenjé i zapóvidi svoje stáre nature, bratovčino vsej živóči národov postavo gor, naj brat brati, sestra Sestri, vu vsej tažávaj žitka, vsigdár ng^ pomoč bode.
Kmica se z kmični mest káže vö, gde se našim, zdaj ešče v kmici sto-jéčim, proletárskim bratom i sestram samo ,vekivečnoga* žitka včenjé dáva naprej; gde se ete svejt z cejla zame-táva, gde se tá hodéči vsigdár samo na drügi, lepši svejt priprávlajo ino po smrti čákajo nóvi, vekivečen Žitek. Vu eti mestaj se je nikoli nigdár nej kaj tákšega dela napravile, vözmislilo, štero bi človcčánskomi národi v zemelskom žitki gda na hasek biló, i nidti se je i nej moglo napraviti, ár so ono temna mesta. — Eto je te stári svejt, šteroga 'voditelje so kapi-tališti i njihovi Slugi, šteri so si bogástvo od indašnjega vrejmena máo samo za Žitek etoga svejta správla!!
vküper, ár so po smrti nó?i Žitek sami nej Vervali, nego samo glásili.
Kapitalištje i njihovi pomožnicje so nej »bratovje* svojim vnógim bratom, nego samo »pastérje* svoje velke črejde, z štero so tüdi vsigdár i tak djáli. Vu vrejmeni mára je za njé oprávlalo teško delo proletársko lüdstvo, naj samo oni májó dober Žitek na etom svejti, nej pa njihova »vnožina* ; ino bojne so tüdi samo záto držali, naj si z nrlliónov milliárde naprávijo, ino to »vnožino- nazájvr-?ejo v kmici neznanosti. Z lejpim i práznim njihovim včenjé na, z cinka-njom zláta, so tak fájn znali razdrá-žíti, vküpsmesti, edne na drüge na-hujščiti svoje vogrske-russoske, nemške- francuške i drügi národov »črejde«, ka se je millión-milliónov dt lavni, pro-letárski bratov vmárjalo med sebov, od stároga časa do denésnjega vrejmena, kak nejma živina; cejlo mórje se je pretočilo človeče krvi, ino oni so se veselili nad etim, ka »kak fájno so pá tó vönapelalil*
Ino itak tej, i njihovi Slugi i po-močnícje, glásijo te. ka samo oni verjejo právoga ino istinskoga bogá, ka svetlost samo od njih ide.
Samo ka nóvi svejt ne verje več práznomi guči brezi dobroga dela, nego rájši dobro činenje brezi vsega guča!
S. B.
Zadnja Rejč.
Vu zádnji tjednaj v našoj Slovenskoj krajíni so se tüdi razširili že nekši krivi, nekši spáčni guči, glási. Glási, šteri nemajo mesta, šteri so somo zmiš-lánja nedostojnoga človeka. Naprosto so ogrizávanja sramotna zapelivcov národa, šteri istina je siromák. Ne Vej se
z. čista gori nájdti, ne Vej gvüsno za istino, te se lüča, dá se zapelati od brezdüšnikov. Razmi se tó samo po sebi, ár je okoli vzéti samimi zapel ávcami.
Zapelávci dobro znájo za istino, ali za svoj sramoti^ cio, da bontajo lüdstvo proti vládi. Njemi obečavlo zlat i drágocejnost stároga svejta. Pre-dočio njemi nekrivično, prevrtajo ono, što vsakomi národi, nájbole pa našemi svéto: vöro i živlenje famiüársko.
Zapelávci náimre nemrejo se po-miriti, da nóvi réd voló million, dobroto i srečo oznanüvle, glási. Raznim svojim ogrizávanjim ščéjo gospodárstvo proletárov, štero je že več nepremenlívo, istinsko, doli potreti.
Naturno je, da neprijá’elje nóvoga svejta zgrábijo vsako zgodo i nájménša za svoj has.ek, cio. Med národom dvojnost, negvüšnost razširávlejo. Ali njihove senjarije nikak nemrejo do svojega Cila pridti, a kak se vidi ne bodejo ga i nigdár, doségnoli. Probajo dosta, da dobio národ k sebi, da ga tak zapelávši ga vu nevoló i v nevarnost sünejo.
Zdaj so z mislili nájsramotnejšo laž i jo širijo vsov svojov móčjov, te ok-rivlejo vládo nášo, štera se telko trüdi kak za znotrašnji, tak i za zvünešnji mir národa i za dobrobitnost njegovo.
Sejajo zaistino velko blodnost, med národami. Oživlejo Ulico, štera je samo vrági rádost, te jo je i on sam mogao zmisliti i pomágajo i on sam širiti.
Ne vém si premisliti, kak more se nájdti ešče takši človek na tom svejti, — či nema drügoga Cila z tém — da tak sramotno blodnost tori med lüdstvom našem, štero je tak že po naturi bojéče. Tákši z čista — povem ti po slovenskom — je nimák,
eden pop, šteri je v tistom vrejmeni prišao z Rajna vodé krajine:
Či bi samo vido, gospodin, kak se godi v páhodni držánja]. V železaom jármi térejo tam žküper lüdstvo ino vkrajvzemejo od té nevolne vnožine vsáko sloboščino, ár so nyim ete samo na kvári
Gda so pa pávre gorprinesli v m uošter, te gorstáoe v velkoj svojoj srditosti Uriás ino táksi je bio v svojem N ví 1 čáostvi, kak či bi sám Bóg počivao na njegovi ramaj ino právi nádori:
— Pogledni, gospodin, káksa k stvarnih Spodobna je njihova fórma ! Ka šče od méne tó nevolno lüdstvo, štero vlasé Odzaja spleteno nosi ino od grdóbe pisaivo, v düša] njim pa
nevaren sloboden ogen gori. Ino ešče póltg vsega toga se podstópijo na tó, naj prótistáuejo svojemi gospodini, či je glih tó greh próti Bógi!
Te je nádor etak pravo njim:
— Spoznajte, ka ste grejsnicjel Pávri so pa tákši bili, kak drejvo, štero veter trósi. Dol so položili svoje čelo k nogám Uriáša ino so pravili : — Grejšnicje smo I Te je nádor na tó osódo njé, ka desetim naj dolvrejžejo nosé, drügim desetim dolobrnjeno glavé, drügi dvajseti pa naj v Fehériár v temnico vr-žejo I 5 S
. . . Ino velki Človik je bio Uriás. Velki pop ino velki vért. Ino meli so benedički popi v začétki Unášove apa-tije 180 podplüžne zemlé. To smrti
Uriásovoj so pa meli oni 560 pod plüžne ...
Tak so žive!', táksi Žitek so meli naši stári očácje pred stotinami lejti, póleg, do séga máo zakrio, istinske pravic zgodovine, gda so kapitalištje meli v rokaj vso oblást. Ino nej de sta bógšega skoro do našega cajta, do dol-povejdanja góspočine, ka že naši starci tüdi pómnijo.
Ino itak se nájdejo med nami, ešče i v denésojem vrejmeni, pomoč-meje i Slugi kapitaliitov, králov, her-cegov, grofov, püspekov i vnógi drügi velki bogátcov, ki te dober, stári svejt za njé, po jálnom táb, od proletárov, siromákov delavcov, nazájspraviti ščéjo.
8. B.
1919. május 11.
NOVINE
3.
nove. Za norca pa Známo, ka on ne-zaruna.
Jeli znaš tó, da vöra nej zmišleno delo (razmi: daritev Bogi i hválenje). Vöra má prestáne korenjé, duge, kak tó nás i več zgodovina vči. Ona je dostojna svojega živlenja. Tó je nekše naturno, á ka je pa naturno, nemre níšče, niti naša vláda preobrnoli, tejm bole pa zbrísati, zvün onoga od koga tó ovísi.
Čüješ ti, nekaj bodem te pitao ? Z cejla na prosto i kratko bom ti tomi-čio. Jeli si ti gda zidao, cimprao hižo, ali pa vido bár takše delo? — Verjem. A nej j® 1' gospodár hiže vsigdár z ras-tovga lesa dao delati fundament; pri zidini pa z dobro žežgánoga cigla áli z -cementa. I vse tó, da se naj ne porüši hiža, da náj bode stálna, močno sto-jéča. Ka misliš, da naša vláda ne Vej za té fundament, naši proletárje — misliš — ki ravnajo z nami, ki so zdaj na vládi, ka ne poznajo ga. Proletárje = Siromáki, á z toga ne sledi, da so i oni siromaškoga düha, (!) — kak so bili oni ravniteli stároga svejta.
Dobra že ne pomlim na rejči pes-mika ali — mislim — ka po priliki eto právi vu svojoj ednoj pesmi: Čü-dorédnost je podloga, fundament vsáke držáve. Brezi vöre čüdorédnosti nega. Tó dobro zná i naša vláda. Zakaj bi pa kopala pod sebom grábo? Jeli-si ti vido koga kopati pod sebom grabo. Jas Znám, Rimlani so bili oni, ki so se malo nej vtonuli v nečüdorédnosti.
I gde so zdaj ?	• ^
Takšimi gučami okriviti vládo je sámo odávlenje domovine. Sodbína takšega človeka je pa že poznáta vsem nam. Ešče ednok vam právim, da je naša vláda nakanenje nej mela nigdár, i nešče, vöro zbrisati. Po odredbi komissáro-voj je vöra (vadlüvánje) posámezen poseo svakoga človeka. Ona se ne bó smehala vu poslov« verske.
Diktatura proletárov nešče preobrnoli, tejm bole pa nej vničiti dosegamá-■ošnje živlenje familiársko. Nej stvoriti, nidti dati takše forme, mere, štere bi doli potrle dosejmáošnji drüštveni réd. Ali ščé očistiti od smétja burzsoázie, kapitalizmusa. Ščé, da náj familia, nadale ostane podloga i da náj bode tal-nica drüštva delajočih lüdih.
Známo ka zapelávci národa glásijo, ka vláda preštima. vöro s tejm, ka se vu posle verske meša. Nadale ka ščé podignoti anarkijo i zmotiti mérno živlenje familie. Vsi oni, ki takše i spodobne, krive i lažne guče, ogrizavánje širijo proti*vládi: so odávanici držáve, so protizevolvcionárje. Kókoj sejajoči, šteri doli ščéjo potreti program dikta-
ture proletárov, da náj samo neréd, strah pobüdíjo med lüdstvom, bodejo vzéli svoj lohn zaslüšeni, dobijo svojo plačo dobro, či ne bodo pred očmi svojmi meli odredbe komisárove.
Slobedno Vršenjé Vadlüvánja.
(Odredba n. 1483 D/1919.)
Šovjetrepublika, vadlüvánje vsakoga človeka, drži za posámezni poseo i zagvüša vsakomi slobodno vršenjŽ (ispovedáoje) vadlüvánja. Sovjetrepub-lika drži vse ona, za neprijátele réda revoludonárskoga, ki zadržijo, bojdi i koga šléč vu slobodnom vršenji vadlüvánja njegovoga.
1. Šovjetrepublika zagvüša vsakomi potpuno slobodnost vu vršenji vadlüvánja: 2. Nišče nesmi i nemre z motiti dühovnike vu zpuaénji verskih del i vu vršénji ceremonijaj (crkveni): 3. Crkvi i drüge za pobožnost gori postávlena mesta, (kak: kapele, mesti milost na i. t. d.), té odsejmáo ostáne i nadale vu slüžbi crkve, i da crkvi ne bodejo prede-lane za kazalíšte, nidti za mesta za-bávna i. t. d. 4. Kommunizmus, sov-jetrepublika, diktatura proletárov nešče i ne bode hižnizákon, dosejmáošnji réd živlenja familiárskoga preobrnoti: 5. Vsi oni, ki tomi proti mo glásijo i zapelávlo národ, držijo se za neprijátele réda revolučionárskoga i kak z takšimi se bode ž njimi oprávlalo.
Kunfi Zsigmond s. k., komissár šolski poslov.
Za koga smo se vojüvali štiri i pol let?
Večkrat sam čüo to pitati, ali prvoga odgovora pa nigdár ne.
Nájveč lüdi právi, da zagospodo.
Ne je pa istina!
To i jes právim, da smo se za njé začnoli vojüvati, ali na kónci smo li mi ženjali.
Z lohna trüda našega so oni šteli meti náj vékši táo, ali vse se je nači zgodilo.
Indašnja istina je, da, bič na kónci peči.
Tüdi tak se je zgodilo!
Oni, ki so to šteli, da se náj' mi proletárje, kém bole zalecamo, zmantráni, ka bi nas te ležej cukali se i tá z svojimi vüzdami, so se zdaj ednok vkanili, ár so se oni prvle zale-cali, kak mi i .zdaj mi njé ravnamo i ne oni nás; pa mi zdaj náj što právi, da smo se za njé vojüvali i ne sami za sebél
Drági čtevec, či bi ne bi biIo bojne, ne bi se oslobodili z vérig z járma velikášov. Vse to se je pa záto tak
zgodilo, ár je Bóg, ki vse vido i vse znáo i je že duže ne mogao trpeti krivice, štere so med lüdstvom kra-lüvale.
On bič, šteroga smi za svojo smrt držali, nam je novi, popolneši Žitek dáo; ona roka, štere smo se vsi bojali, da nas vdári, nas je nej vdárila, nego pogládila.,
Ne bojmo záto ne zadovolni, brez-božni, ár či poglédnemo, da kak se je moglo tó vse tak zgoditi, gvüšno gorpridemo 'na to, da je to vola Boža bila. .
Pozábi mo záto vse trüde, mantre, mreže, vročine, žeje, gláde i dajmo hválo onomi, ki nas je stvoro, da nas je po trplivnosti pol pét letne bojne, v šteroj je telko nedužne krvi zteklo, z Sovjetno vláde v obdarüvao, one pa, ki so tak mislili, da so i od njega močoeši. tak močno, osramoto.
M. B.
Naznánja!
Vredništvo »Novin« vse čtevce »Novin« oprosi, da náj pbtrplivni bodejo za volo »Novin«, ár je vu časi rasposlati ne more za volov redki hodov pošte i železnic.
Kak se hodi pošte pobólšajo, tak rédno dobi vsaki svoje »Novine.«'
Vredništvo.
DOM I SVEJT — GLASI
Poznalo nam je že zdrüžile k apr tázmuša svejta za volo grleojé revolucijo vslobode národov. Próti misli cs-lobode so nagnoti vnožino vojoíštva. Kapitálízmuš je vöoznano boj Svéti, z šterim de si nazáj správlao njem tak milo gospodárstvo i zagrliti pro-letário, potežili jo nazáj pod svoje tyránstvo.
Sveti boj pela proti našoj oslobodi, — próti našoj republiki. Naša šovjetrepublika je pred očmi njihovmi — zvün Rusije — nájvékša s nét, ja, nájvékši protivnik kapitálízmuši.
Vojsküvlemo se. Sódbína boja toga ovísi jedino od nás, — pmleiárov. Dozrelo je vremen, gda si moremo za brati sodálizmuš i tak dale gori obdržati vládo svojo í njo potpuno pomágati kak düševno, tak i telovno, ali pa prepüstiti vlási i nadale kapi-tálizmuši.
Sámi smo v tom boji. Naša sosidna držáva — Rusija — se tüdi vojsküje z mečom misli nóvoga svejta próti neprijátelom svojim. Od njé ešče nemremo čákati pomoč. Zadržáva jo nazáj Entente, šteri je vse svoje sile opro položo v tó, ka náj nazáj správi ka-piláiistom gospodárstvo stároga svejta.
4
NOVINE
1919. május 11
Prišlo je vremen da je naša revo-lucija po Stánola poseo proletárov svejta. Gda se bode vöpokázala pravica svetlosti proti? krivici temno ga kapi-tálízmuša. Záto se i zdrüžile proletárje I Da náj jednok miseo svetlosti nó-Toga svejta se zmágajno podigne ober vsej národov svejta. Da svetlost tá vsakoga pojedinoga náš obláda. Ár tak nás osvetlene od misli novoga svejta, ne de mogao kapitalízmuš nazáj pod svoje gospodárstvo slírati. Njihovo na-píojanje denéšnje je spododno zdávanji ednoga v dvojnost spádujenoga i mérajočega človeka.
Miseo nóvoga svejta silno predéra ( na vse kraje okrogline zemelske. Pá-riška konferencija zaistino ne vej, ka bi činílá, V svojoj stiski že záča zgübiti glávo svojo, — čüjejo se glási, ka od záhoda sunca Europe vse tihan na izhod sunca, na kráj daléšnje Až je vse po vsédi, stanoli so národi pitat za račun od dtsegamáojšnjega ravniteli va kapitálíatičkoga.
írci, prebiválstvo držánja tskoga (zdaj je ešče Irska, pod vládom, rob-stvom Engleza) za máli cajt dol stepé z ram svojih járem, težílo nesmíleno vláde Engleške. — Á sáuíengleški delavci sa pa tüdi močno gratajo, i so nezadovolni z vládom. Tak so vödo-prnesti te zadržali t Kpedícijo vojníško napelano proti Rusiji.
Národ egyptomski ostro tere doli nekrivičuo ravnanje kapitálizmuša te se pášči piímiti radovolno misli sociá-lizmuša, kak k jedinomi oslobodjeníki svojemi.
Nadale mála Bulgária i Türska sta príprávni prímiti róvi svejt. Bul-gário samo vöre točijo ešče od nóvcga svejta. Törska je pa ešče nej dávno, ka je vőskričala svovjetrepubliko.
V Ážiji tihan na izhodi sunca se močno poberajo nezadovolni Induši z vládom engleških ka pitálisto v. I njim že tüdi zadosta s robstva kapitálizmuša tyránskcga.
Vidi se zálo z tej zgodb, da miseo nóvoga svejta, miseo oslobode zamán pribíjeju na križ neprijáteli njéni. Zamán jo odávlo judáši stárrga svejta, te zalajüelo i zakáplo: Ona gori stane z groba svojega. Prederé i te nájdebe ■ lejšo i nájtrdejšo steno, da z pravicam oslobode i nemrtelnov isJcrov svojov osvejtli vso ngturo ...	M . . . s ...
Naša románska fronta.
Na opče stánje gledoč se naša románska fronta bitno nej premenila pri vodi Tisze. — Szolnok — váraš — so rcmáui zevzéli. Ali samo so" eden
dén ga meli v rokaj románi, ár so ga truppe rdéče z Cegléda (váraš) Zdrüžene z drügimi truppami nazáj zavzéle od tej románskih nevaláncov. — 3. — ga májuša z velikim veséljom. — Čehi so zdaj pri várasáj, Miškolcz i Fülek. Pri Füleki so čehi napádnoli našo rdéčo predstrážo. Kvár v našim so nikšega nej včinoli. V Ozdi (váraš) so pa čehi ravnítelstvo svoje notri vpelali.
6yörska 19.-sta regimenta.
Višešnya vojnička oblást je zapovedala 5.-tomi batailljioai győrskoga 19.-ga regimenta se seliti z Szombo-telya v Budapešt. Voj Liki so bógavnost odpovedali. Prisilili so voditela železnice, ka ih náj mesto Budapešte v Győr odpela. Nebógavne voj* íke je zapov-jedníštvo vojničko doli zadržalo i z med njih 13 osódili na tenčico. I tó naj-vékša vóza je 8 letno, nájménša pa 1 i % letna.
160.
Vogrska sovjetrepubl ka je za politike volo v Budapešti doli zadržite 160 lüdi. S üžbeno nam je naznáujeno, ka so tej, vlovlenci politični i vsi so pred sód stolca preiskánja postávla.
500.
Pred ništernimi dnévami z Rusije je v Bupapešt prišlo kakti 500 česko-slovaški vojakov. Vsi 500 ih je stó-pilo pod vogrsko rdéío, zastavo.
Slováki.
Slováki so se že tüdi najeli z vládom imperiálističkov, — Čeha. V sploj so nemirovna, i ne ščejo se pridrüžiti k Čeham. Revolucija se širi med nyimi silno. I Čehi se dosta trüdijo, da bi zadűšili revolűcijo. Tak so v Nyitri doli zadržali 40 vojakov, ár so proti ravnitelstvi stancli. — V Illavo (temlica ništerni jo dobro pozna gde jé!) pa zaprli 60 proletárov póleg ka-pitalizmuša.
Máli vértovje.
Komissár flsaucije nam pcnov-no naznani, ka se máli vértovje náj nikaj ve bojijo. — Máte vrej-dnosti i položena (letét) pejnez (v ban-kaj ali v kasaj) bodejo i nadale nepremenlívo ostála vu rokaj vértov. Ali tó je istina, ka komisar bode ostro dao Preiskávao tó, jeli so takša vrednoščo i položi nja pejnez zaistino z trüdom delavca, po péti pravice bilá vküpsprávíena.
Taljánska
Zavüpniki amerikánski so z Iiálie nazáj v Páriš prišli, gde so najávili, ka se taljáoi močno opérajo próti amerikáncom i tejm bole se približávlo k nam i k Rusiji. Približávanje k nam je tejm gvüšnejše, ár ih je uerazrejšíro pitanje Fiume z cejla cdtrgnolo od konferencije páriške. — Taljánsko ravnítelstvo, z váraša F ume, je, med velkov sloveznostjov, slüžbeno prekdalo
váraš gen. taljánskomi Grazzioni. — Orlando pa, predsednik mfnisteriuma taljánskoga, je slüžbeno gorpozvao Kun Bélo i preporóčo vobranbo naše sovjeta republike prebiválstvo taljáasko vu vároši Fiume.
Držánja Finsko (Finov).
Komissár rususki zvünešnji poslov je priznao slüžbeno držáve finsko 14 ga dn. m. febr. 1. 1919-ga. Ino je zagvü-šao njéno samostálnost. Zdaj pa li próti vsemi tomi, poslála je Finsko truppe regulárne protiv Rusije. Rusija, je gori vzéla boj z Finskov, štera tüdi kakti Románija oslepljena slüžbenice Entente. Rususka vláda je slüžbeno oznánaníla protívlenje svoje za té nep-rávde volo i vüpa se, da nerazumenje se skoro po mérnoj péti bode rejšilo.
Jugoslávijv. — Austrija.
Z Klagenfurta (Cellovci) nam glásijo od bójne z med Jugoslávie i Austrije. JugosláviSo brezi gorpovedali premérja napádnoli našo stražno, gra-' ničársko vojsko. Ino so porinoli naše nazáj próti záhodi od Völker Piatza (platz národov). V drügim mestaj naše-fronte smo ostro nazáj zbili (Jugos »ve). Več smo ih zarobili. Nadale nam glásijo, ka se je na cejlój bojnoj- liniji ponovile vojsküvánje pešije i velka strelba štükmi. Kraj váraša Hainburga so naši jugosláve pobili, ki. so na. to,, zgübivši dosta mrtvih i splazeranih, nadale ostavili mašinske pükše nazáj i dosta streliva — nerédovno pobegnoli.
Pošta.
Od B. Štefanna smo dobili pismo.
Želejš, ka ti náj odgovorimo, glej t H Náprej nos š samo posta brbianja, dela namesto a, te ogiizávanja, štera nemajo nikše podloge. (Takšega kaj Človik samo zná pri-" vini brbla-ti, — a tí ne veš,- ka zdaj nesmi piti vino, zvün betežnika, — či si ti tüdi (betežen) Znám pri (pameti!) — te ti nikaj več ne bodem pravo). 2. Mi tó vse sátni tüdi Známo, ka trbej národi-našemi — brezi tvojega popej-vanja.
Ostani ti samo sam sebi modrijáš ! ! 1
Vredništvo.
Smehšno.
Pekeo — sekulácija.
— Či te se i naduže tak oponá-šaV, te gvüšno v pekeo pridete !
— Nikaj se ne bojim, ár s? ni próti ognji sekulerani.
Pekeo i ščrbinava baba.
— Jaj ja j 1 — ka de z menov či v pekeo pridem — je javkala edna stári, mati.
— »Nikaj se ne bojte — jo je potroštao nekák — ví gvüšno ne pridete v pekeo, ár je popisano, da de tam jokanje i zobno škripanje, — ví pa nidt ednoga zobánemate; tak vas nanč notri ne püstijo, ár vas ne bodo mogli nücati za škripanje . . .
Natus.