UREDNIŠTVO ZARJE le v Ljubljani, Franfi^nnslm ulic* M. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. (c; o!dne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. NelVankiiana pisma se ne
“	sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Rosilo K 21 '60, polletna K lO^O, retrtlelna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 2C-40; za : :	'o^laio inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: ;
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 610.
V Ljubljani, v četrtek dne 19. junija 1*13.
ZAltJA V/najn rsnic <\an razen ncdelte in praznikov •*	oh pol 11. dopoldne.	\	*. •.
UPRAVNIKI VO se nahaja v .Selenbuipovi ulici Stev. 6, II., m uraduje v« ‘Iranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. /.vedet Inserati: enostopna pelitvrstica 80 vin., popojen prostoi, poslana :::	in irklaire 40 vin. — Inscrnte sprejema ii| lavniMvo.
Netranliirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemalo
■'1 1	Reklamacije	lista	so	poštnine proste.	■
Leto LIL
Cernu je državni zbor.
Grof Stiirgkh misli, da se je avstrijski parlament že dovoli trudil in mu prigovarja s svojo znano nalepotičeno zgovornostjo, naj gre za božjo voljo že meseca julija počivat. Pravzaprav ni rešil ta parlament letos še ničesar razim bornega proračunskega provizorija. Kdor ni zelo pazljiv čitatel} časopisov, je komaj opazil, da ie avstrijski državni zbor na svetu. Nerešenih vprašanj je pa na kupe, in med njimi cela vrsta takih, ki nujnost kar kriči iz njih. Socialno zakonodajstvo ni storilo zadnji čas niti naj-skromnejšega koraka, ali socialnih problemov, velikih in malih, imamo toliko, da bi se vsaka delavna in po napredku hrepeneča vlada z grozo vpraševala, kako bo dobila s parlamentom vred časa. da pospravi vsaj najhujše socialne zaostanke. Vsi sloji prebivalstva pričaku-|ejo plodov od državnega zbora. Zlasti državni uradniki in uslužbenci, ki jih vodijo vladne stranke več kakor poldrugo leto, še izza Bienertha za nos, čakajo na svojo pragmatiko. Sttirgkh pa pošilja državni zbor na počitnice.
Kakor Je videti, bi vladne stranke izredno rade ustregle tej lepi želji. Verjetno je celo, da Sturgkhova usta le ponavljajo, kar šepečejo nemški nacionalci, krščanski socialci in še nekatere druge klike. Gotovo pa je, da živi in ravna vlada v sporazumu s svojimi strankami, in da jim gre predvsem za to. da še enkrat potegnejo uradnike in uslužbence. Najprej so proti vsej pameti, brez potrebe in le na Stiirk-hovo povelje sklenili, da dobe uradniki in usluž-
Tisza in ogrski republikanci.
Budimpešta, 14. junija.
Orof Tisza je ministrski predsednik na Ogrskem. Ko se je zvedelo njegovo imenovanje, je vsa dežela vedela, kaj to pomeni. Njegove kreature so sicer poizkušale napraviti nekoliko vtiska s sladkimi besedah; tupatam so šumele govorice o volku, ki se je izpremenil v ovco. o 'desnici, ki jo bečar ponuja opoziciji. Ali četudi je bilo na Ogrskem že marsikaj mogoče, je vendar izključeno, da bi se dal kdo zapeljavati z dobrodušno krinko strupenega silnika. Ministrski predsednik Tisza pomeni neizprosen boj. ki se ne more končati, dokler ni vlada tega prevzetnega norca onemogočena za vse čase. Z imenom Stefana Tisze so združeni pojmi najtemnejše reakcije, kajti možgani tega ošabnega aristokrata so popolnoma nesposobni, da bi si zamislili svoboden svet m svobodno ljudstvo, nad katerim ne bi njemu enaki satrapi vihteli biča.
Zares ni bilo treba dolgo, da je Tisza pokazal svoje pravo lice tudi onim, ki bi bili mogli le trenotek misliti, da se !e mož na stolu ministrskega predsednika nenadoma civiliziral. Njegov Justični minister je v četrtek predložil zakonski načrt, kateremu se mora priznati, da je resnično originalen. Ne poznamo namreč, nobene dežele, v kateri bi imeli kaj podobnega tej postavi, s katero hočeta Tisza in Balogh osrečiti ogrske narode.
Famozni načrt ima namen zatreti, poteptati. ugonobiti, zadušiti — republikanizem na Ogrskem. Po tej krasni metodi bo na Ogrskem kmalu tudi misel kazniva in vlada bo morala le še dobiti kakšen čudežen aparat, ki ji bo razkrival neizrečena mnenja državljanov. Tako že-nialnim ljudem kakor Tisza bo nemara tudi to mogoče.
Predlog, s katerim osrečuje slavna vlada ogrske narode, se glasi:
»Kdor stori žalitev kralja ali kritizira kraljeva dejanja na žaljiv način, se ima kaznovati zaradi pregreška s kaznijo do dveh let leče in s suspendiranjem političnih pravic ter z izgubo službe.
Kdor stori v prejšnjem odstavku navedena 'dejanja potom tiskovine ali z javnim razpostavljanjem spisa ali slike, ali pa javno z besedami, se ima kaznovati z ječo do treh let in z globo do 4000 kron ter z izgubo političnih pravic in službe.
Kdor začne, organizira ali vodi gibanje, ki gre za odpravo kraljestva, ali pa se na drug način udeleži takega gibanja, kakor tudi tisti, ki napada institucijo kraljestva s politično tendenco potom tiskovin ali z javno razpostavo spisov ali slik ali javno z besedami, se ima kaznovati z 'državnim zaporom do pet let in z globo do
4000 kron, s suspendiranjem političnih pravic in z izgubo službe.
Omenjeni pregreški spadajo v delokrog sodnega dvora pri kraljevski stolici, v Budimpešti v delokrog kazenskega sodnega dvora.«
Da se razume ta načrt, se je treba spomniti, da se je na Ogrskem ustanovila republičan-ska stranka, ki sicer ni posebno velika, vendar pa se polagoma nekoliko razvija. Razim agitacije za svoja načela in teoretičnih razmotrivanj o državnih oblikah se tem ljudem pravzaprav nič ne more očitati. RepubMčanske stranke obstojajo tudi v drugih, zlasti v romanskih državah. Španska se n. pr. gotovo ne more prištevati najnaprednejšim in najsvobodnejšim deželam, ali republičansko mišljenje ni bilo tam s kazenskim zakonom niti tedaj prepovedano, ko je vladala najčrnejša klerikalna reakcija.
Obstoječe kraljestvo je na Ogrskem gotovo dovolj zavarovano, ker imamo dovolj ostre paragrafe zoper žalitev veličanstva, žalitev članov vladajočega doma, zoper veleizdajo — ali justič-nemu ministru ne ugaja, da imajo o takih pre-greških soditi porotniki. Vse to hoče izročiti učenim sodnikom. To le nazadnjaštvo, katerega bi se sramovala vsaka civilizirana država. Toda kaj naj se poreče, da hočeta Tisza in Balogh kaznovati kar načela?
Ogrska republičanska stranka je majhna. Justični minister Balogh se ji je v svojem govoru rogal, da ni dobila v volilnem okraju, ki šteje nad desettisoč volilcev, več kakor sto-dvajset glasov. Torej je vpričo njene neznatnosti vendar smešno prihajati s takim izjemnim zakonom. Ali v isti sapi slika minister njeno nevarnost. Kako naj bo stranka s tako malim številom pristašev nevarna, razumejo samo Tiszini mameluki. Vse prebivalstvo pa razume nekaj druzega: Sramota je za državo, ki je nekdaj slovela po svetu kot postojanka svobode in revolucionarnega duha, da meče zdaj svobodnemu mnenju zanjko okrog vratu.
Socialisti ne pričakujejo ničesar od repu-bličanske stranke. Tudi ona je meščanska, in v najvažnejših ražrednih vprašanjih nam ne bo nič manj nasprotna od drugih. Ali kar je krivica, je krivica. Povrh tega pa se nam zdi še nekaj druzega: Tisza meri na malo republikansko stranko, tepsti pa misli veliko socialno demokratično. Toda socialistov ne bo ugrozil. Mi živimo na Ogrskem itak v izjemnih razmerah — en izjemen zakon več ali manj nas v praksi ne bo zbegal. Pravice imamo v tej deželi ravno toliko, kolikor si je priborimo od slučaja do slučaja. In če nam lvoče Tisza dati še več prilike za boj, nam je to všeč. V boju živimo, v boju se JaČamo, v boju bomo premagali tudi Tiszin režim.
Kmetijska šola na Grmu.
Dr. Slane.
IV.
Imamo sedaj veleposestva, srednje in jnanjše kmetije in bajtarstvo. Teh kategorij se tičejo vprašanja kmetije. Poglejmo v kratkem, Icako n. pr. deluje sedaj dobro oskrbovano ve-feposestvo. Iz prejšnje dobe so grajščaki si re-šiii veliko poljedelske zemlje. 800.000 oralov lasti n. pr. v Avstriji grof Esterhazy; katoliška peritev hna stotisoče oralov zemlje, ki jo je še i-ešiltt ii prejšnje tlakarske dobe. V nekaterih
deželah imata cerkev in grajščak vsaj dobro tretjino vse kmetijske zemlje v svoji lasti. Ti lastniki so izgubiH tlakarja. Delati jim je bilo po letu 1789 na Francoskem, v druzih krajih Evrope, razven Rusije, ki je še imela dolgo v našem času tlakarja. od leta 1807 do 1848 naprej z najetimi delavci, katerim so morali dati toliko, da so se preživljali in so imeli ž njimi opraviti, kakor s prostimi ljudmi, ki so lahko ušli. če jim olača ni zadostovala. Postavljeni so bili
benci šele tedaj svojo pragmatiko. kadar bodo dovoljena nova sredstva za pokritje, sedaj pa hočejo preprečiti zasedanje, ki bi moglo sklepati o teh sredstvih.
x Opeharjeni so predvsem uradniki in uslužbenci, katerim so dajali upanje, da pridejo že 1. julija 1912. do svojega zboljšanja, medtem ko jih tolaži Stiirgkh zdaj s tem, da se jim povrne zboljšanje od 1. oktobra letošnjega leta, če se sklene finančni načrt do konca leta. Ali pomembna je ta zadeva za vse prebivalstvo, posebno za delavsko, ker kaže, s kakšnimi očmi gleda Sturgkhova vlada in njena večina na socialno reformo sploh. Če ravna s svojimi, z državnimi uslužbenci tako, če daje tak zgled, tedaj je lahko ugeniti, koliko ji je blaginja privatnih uslužbencev pri srcu.
Ničesar ni storila vlada grofa Stiirgkha, da bi preprečila strašno krizo, katero je pospeševala nesrečna zunanja politika Berchtoldova. Z mezincem ni genila, da bi bila spravila tako važna vprašanja kakor n. pr. socialno zavarovanje v tir. Ne ena za ljudstvo pomebna reforma ni v seznamu njenih dejanj. Vse, kar je storila, je bila brambna reforma z njenimi bremeni. pa vojna tlaka. Militarizmu je doprina-šala žrtve, sicer pa ni na njenem drevesu nobenega sadu. In zdaj. ko bi mel državni zbor čas, da bi kaj storil za ljudske interese, ga goni Stiirgkh domov. In meščanske stranke pripogibajo kolena!
Če se bodo volilci kdaj kaj naučili iz tega?
ti veleposestniki na podlagi prostosti lastine in človeka v enako razmerje, kakor meščani glede svojih delavcev. Če je bilo delavcev dosti, so lahko mezde delavcev doli potiskavali. če ne, so morali večje mezde plačevali, ali pa si, kakor fabrikant industrije, pomagati z mašinami. 1 a zadrega je napravila iz veleposestnika kapitalističnega gospodarja, ki je računil z vodilom: Z najmanjšimi stroški velike uspehe. Delavci kmetije so uhajali v fabrike. industrije, katerih veleposestnik ni imel. kakor bi hotel, na razpolago. Fabrike so izdelovale sukno in drugo, kar se je prej na kmetiji po zimi izdelavalo. Poljedelski delavci niso imeli dela za zimo. v fa-briki pa vse leto. Bilo je zdaj preživljati z živili te fabrične delavce. Ti niso imeli polja. Za te je morala prcskrbljevati živila kmetija. Veleposestnik si je stvar uredil tako. da zamore izhajati z manj človeškimi močmi, vpeljal je ma-šine tudi v kmetijsko delo. Mašina opravi delo več človeških, živalskih moči. Veleposestnik je spoznal, da lahko v velikih množinah prideluje poljedelske pridelke, in da, ker mesta in zmerom večja mesta dosti teh živil potrebujejo in zraven fabrike s tisočimi delavci, lahko svoje pridelke na trgu spečava. V njegovo gospodarstvo je prišlo vodilo trgovine. Pa Amerika je stopila s svojim trgovskim kmetom na naš evropejski trg. V Rusiji so kmeta tlakarja drli, mu nalagali plačila državnih davkov zraven grajske tlake. Revež je prodal tudi žito: ako ie imel sam kaj za živež, za to se ni vpraševalo in tako je tudi ruski kmet vrgel svoje žito na evropejski trg. Ali američansko žito je bilo še cenejše. Vožnja na ladjah ni draga in v Ameriki se je na deviški zemlji brez gnoja dosti žita pridelavalo. posebno pa s pomočjo mašin, pluga, ki ga le par gonil, in mlatilnic, katere je tudi par vrtil. — To je našega evropejskega veleposestnika postavilo na tla, da si je rekel: ali živi ali pogini! Začel je z mašinami, začel se je učiti kmetijskih ved. proučeval je zemljo, gnojila, proučeval trgovino sveta, stopil v zvezo z mehanikom, ki ustvarja za poljedelstvo spretne ntašine. stopil v zvezo s kemikom, ki mu snovi zemlje razločuje in gnojila, katera so potrebna, da se zemlja vzdrži v moči. Naenkrat so nastale kmetijske višje in nižje šole za poduk kmetijskega dela. Zdaj kmetija ni bilo več navadno opravilo, katero je zamogel vsak opravljati. Pa ne samo to! Veleposestnik je računil, da ga vožnja krompirja, žita na trg preveč stanc. Imeti hoče večje profite. Zato napravi na. svojem velikem posestvu fabriko. ki mu poljske pridelke predela v tako obliko, kakor druga fabrika, napravi velike umetne mline, žganjarije. pivovarne, oljarne, sladkorne tovarne. Kotel ima. ki mu plug, mlatilnico goni, ta kotel iahko porabi za obdelovanje svojih pridelkov v taki obliki, da Jih je s ceneno vožnjo spraviti na trg. Tako združuje veliko kmetijo s fabriko in tako ima
za delavca celo leto delo in vse je storil, kai se da v tem novem gospodarstvu storiti. Tudi fabriko za gnojila ima, železnico za razpeljeva-nje gnoja. Danes je njemu čas denar. Kar njegovi fabriki odpade, je dobro za živino ali kot gnoj. Živine lahko dosti več redi in debele na trg pripravi. Če je kak močan potok na njegovem posestvu, izrabi ga v pripravo elektrike, ni mu treba kotla kuriti in električno silo lahko prestavlja po vsem ozemlju, ložje kakor parno silo. Da, že dalje hodi ta veleposestnik-fabri-kant, iz odpadkov kmetijskih pridelkov izdeluje sirovo maslo, iz treberjev umetna vina. V tem ponarejanju spečajo ti veleposestniki za veliko denarja taka umetno napravljena živila.
Pravi čudež je tako uravnano veleposestvo. Mi. farovški Slovenci, ga seveda ne poznamo, ker naši veleposestniki kuhajo kakor kmeti z vodo. 20 mernikov pridelka od enega inernika^posetve, to je učenim veleposestnikom igrača. Čudno je pa tudi videti kmeta, ki z mikroskopom, povečalnikom pregleduje zemljo, ki kot kemik pregleduje, kake snovi ima zemlja in kaj je treba vanjo sejati, čudno živinozdrav-nika-kmeta. ki opazuje svojo živino in hoče po raznem križanju dobiti boljšo, ali celo take živali. ki mu največ mesa, ali sala za prodajo na trgu dajo. Bolezni rastlin danes veleposestnik z učenostjo naravoslovca preiskuje in preganja na velikih kmetijah Angleške, Nemčije, Francoske in tuintam tudi v Avstriji, ponajveč na' Ogrskem.
Seveda je na velikem, okroženem. arondi-ranem veleposestvu ložje tako delati. Za žito le ali one vrste se odloči ploh par sto in več cralov. za krompir ravno toliko, za hmelj ravno toliko. Tu ni nič potov vmes. Položijo se majhne proge in na nje šine in gnoj se razpelje po tej železnici. In plug globoko lahko orje, ko ga mašina goni. Vsa trava, zelišča se s tem globokim oranjem zatrejo in se neizrabljena zemlja spravi ven in mokrota se ložje zatre. In kmalo na polju se po mašini pokošeno žito suši in zmlati in v vreče nabaše. In mašine sejejo, ve>-liko zrna privarčijo in mašine okopujejo krompir, peso. In živina se izgaja v velikih zdravih hlevih, mašine ji pripravljajo klajo. Mlekari se tu rodijo in sirarne, katerim služijo zopet mašine.
O vsem tem velikem gospodarstvu se vodijo knjige. Koncem leta ve gospodar, kako stoji, in po tem se ravna. Velikanski so uspehi te velike kmetije. Katoliška cerkev, ki je več stoletij_ imela vso Evropo in nje gospodarstvo v svojih rokah ter zastonj tlakarja. vsi njeni x grajščaki in opati samostanov ter različni njeni valpeti se naj gredo solit, če se pogleda le površno veliki organizem sedanje velike kmetije med navedenimi omikanimi narodi, ki Je zrasel iz novega kapitalističnega kmetiškega gospodarstva.
Ljubljana in Kranjsko.
— Viljem in Avstrija. Predsednik avstrijskega parlamenta Sylvcsler je hotel na javni seji proslaviti nemškega cesarja Viljema, pa ga ni proslavil, ker je par čeških radikalcev izjavilo, da ne bodo take proslave mirno poslušali. Vilček je prišel torej ob slovesno čestitko v avstrijskem parlamentu in se mora zadovoljiti z gratulacijo nemškega »National Verbanda« in s pohvalo ruskega carja. Zaradi tega je v nekaterih časopisih tako lamentiranje, kakor da je Avstrija doživela še en Kraljev Gradec, Ako je izostala čestitka res taka huda nesreča, tedaj bi se imeli užaljeni učitelji uljud-nosti in »anštanda« obrniti predvsem do gospoda Sylvestra, ki je napravil to reč tako nerodno, da ni mogel bolj. Toda zdi se nam, da iščejo gospodje sploh nesrečo tam, kjer je ni. Pruskonemški Viljem bo dobil ob 251etnici svojega vladanja toliko čestitk, da je ena več ali manj na takem kupu že res brez pomena. Vr-liutega je pa tudi še vprašanje, zakaj in čemu naj bi tudi avstrijski narodi — kajti te zastopa parlament — gratulirali hohenzollern-skemu gpspodu. Da ie prišel pred 25. leti na tron — »po božji milosti«, kakor misli — je bilo zelo ugodno zanj; avstrijski narodi pa niso imeli od tega prav nič, in kakor je videti, še ogromno število Nemcev ne smatra njegovega gospodstva za posebno božjo milost. Kajti od onih. ki jih je gospod Viljem imenoval »vater-landslose Rotte«, pa jim žugal, da jih raztreska in prejaha, in ki so mu v zahvalo zato poslali 110 rdečkarjev v nemški parlament, ni pričakovati izrednega navdušenja za njegove jubileje. Viljem je sicer v svojih 25. letih opravil med drugim težko delo, da je ustanovil 28 novih ordenov in križcev, ali če je gospod Silvester količkaj demokrala, se bo lahko potolažil, ako ne pride nobeden izmed njih na njegove prsi.
— Tržič. Pevski zbor združenih organizacij, priredi povodom obletnice svojega obstoja, veselico v soboto 21. t. m. v gstilni g. Kavčiča v Tržiču. Spored: 1. Petje. 2. Kuple. 3. Šaljiva pošta. 4. Godba in ples. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 20 vin. za osebo. Ker je vzdrževanje našega pevskega zbora združeno z ogromnimi gmotnimi žrtvami. Je dolžnost ysakega sodruua, do sc vestl<cc udeleži.
— II. prodtikcia gojencev »Glasbene Matice«, ki bo nocoj, ima spored 13. točk naslednjih skladateljev: CajkoyskiJ. Burgmllller, Weber, Gluck, Moszkovvski. Dvofak. Fielitz* Mac
Domeel. (jude. Zajc. Lajovic, Krek, Dev. Kaan. Schubert, Scitz. Chopin, Wagner. Faff Pri produkciji nastopijo: Na klavirju: Nilka, Helena, Fran Potočnik, Matija Torelli, Elza 2i-bert, Marica Breskvar. Stanko Komar. Ljudmila Novak, Ivana Lampe, Beta Marolt; na gosli: Vincencija Ravnikar, Fedor Gregorič; s petjem: Antonija Šuštar. Angelija Malič.
— Zagorje ob Savi. 13. t. m. ie izginila 171etna Marija Likarjeva, hčerka gostilničarja v Toplicah pri Zagorju in ni o njenem bivanju nobenega sledu; izključeno ni. da si je s samomorom končala življenje. Postave ie sred-njevelike* iiu srednjekrepke, obraza polnega, rdečih lic, zaokroženih ust in ima lepe bele zobe. modre oči, kostanjaste lase, zvezane s črno žametasto pentljo. Govori potiho in počasi in je vešča slovenščine in nemščine. Oblečena je bila v črno bluzo, rjavo krilo in črn predpasnik. Okolo vratu je imela srebrno verižico s križcem in triperesno deteljo. Ker je dekle izredno lepe vnanjosti. ni izključeno, da je padlo v roke kakemu trgovcu s človeškim mesom.
— Požar na Bledu. Z Bleda poročajo: V torek popoldne oh 3: jv na Bledu v Stopfovi Inši izbruhnil požar. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Gospodar je že dva dni odsoten. Vnela se ie tudi sosedna .lozlova hiša ter tudi deloma zgorela. Požarna bratnba je pravočasno lokalizirala požar, da se ni razširil, akoravno se "nahajata < be hiši sredi drugih poslopij. Oba posestnika sta sicer zavarovana. toda ne zadostno visoko.
— Smrten padec. V Zgornjih Gorjah pri Bledu je dne 10. t. m. posestnikova žena Ana Oiipova hotela pobiran na domačem hodniku otroško perilo iz vrvi. Pri tem ie izgubila ravnotežje in padla s prvega nadstropja na tlakovani dvoriščni tlak. Zena je zadobila težke poškodbe na glavi in ie čez nekaj minut umrla.
— Ogenj.na Veliki planini. Pred štirinajstimi dnevi se je vnela na Veliki planini v Kamniških snežrikih planšarska koča: ogenj se je naglo razširil na pet koč v soseščini in so vse do tal pogorele. Kako je požar nastal.’ ni znano, prejkone je bilo zažgano. Skoda znaša okolo 2000 kron.
— Najdeno moško truplo. V torek je nekdo v zgornješišenskem gozdu, deset minut pod Drenikovem vrhom, proti četrti uri popoldne ko je iskal kole za fižol, našel ?a grmom ob Jarku, po katerem teče vodica na Večno pot trohnelo moško truplo. Truolo -leuoznanca
more biti mani kot 30 let starega moža, ki pa je ležalo na tem mestu gotovo dva meseca. Mrtvec je v čedni obleki in lepih škornjih. Radi smradu ni hotel prvi hip nihče bliže k njemu, da bi se bilo dognalo, je li uboj ali samomor. Pravijo, da ima mrtvec pri srcu rano. Po naznanilu v Šiško sta dospela takoj na mesto dva stražnika. Truplo so prenesli v Dravlje, kamor U danes odšla sodnijska komisija.
— Smrtna nezgoda. Iz Novega mesta poročajo: V torek popoldne se je v bližini Mirne peči na ovinku državne ceste pod Staro šrango Rgodila velika nesreča, ki le zahtevala smrtno žrtev in pri kateri sta bili dve osebi težko ranjeni. Nesreča ie zadela hlapca župana Zurca. Šli so z vozom v Mirno peč po slamo. Nazaj srede so se nekoliko opijanili in sedeli na naloženem vozu. Kako se ie nesreča zgodila, v jem trenotku ni mogoče natanko vedeti, ker ie Voznik bil takoj na mestu mrtev, drugi hlapec -leži v nezavesti, njegova sestra pa, ki je bila tudi na vozu, je vsled poškodb tudi še vsa zmedena, drugih očividcev pa zraven ni bilo. Nesrečo so zapazili otroci. Po okolnosti, kakor se je našel voz in ponesrečenci, se je nesreča najbrže takole zgodila: Vsi trije so sedeli na vozil in pozabili na klancu voz zavreti. Konji so s težko, naloženim vozom po klancu dirjali, cestni ovinek je povzročil sunek, vsled katerega so se vsi trije prekucnili z voza. ki se ie tudi prevrnil. Kočijaž Janez Klobučar je padel najbrže na kanton, nakar ga je voz s slamo zadušil in je obležal na licu mesta mrtev. Najbrže je tudi drugi hlapec Jože Vidmar priletel na kanton, ker ima vso glavo razbito. Najmanj poškodovana je še njegova sestra, ki jo je voz vlekel po cesti in je dobila poškodbe na nogi in do glavi. Vidmariai so nezavestnega pripeljali v bolnico v Kandijc.. Konje so našli še vpre-ženc pri vozu.
— Tatvine čevljev. Tatvino čeveli so zasledili pri Hrovathu na Marije Terezije cesti.
Neki Magister ie kot uslužbenec kradel od časa do časa pri svojem delodajalcu precejšnje število čevljev in usnja. Policija je tega pošte-njakoviča izsledila v Šmartnem pod Šmarno goro. ga aretirala in njega, kakor tudi zaplenjeno blago, katero je tehtalo 30 kg, izročila sodišču.
— Z nožetn je na cesti v Tomačevo neznan človek kamnoseškega pomočnika Ivana Bačni-ka tako razmesaril, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
— Neprijeten konec popivanja. Zidarskega pomočnika Franca Svetka iz Bizovika, vračajočega se okolo 2. po polnoči, je na vasi napadel fant, s katerim sta prej popivala. Svetek je dobil več lahkih telesnih poškodb. Napadalec mu je iz gole hudobije razrezal klobuk, raztrgal verižico na liri in ga navsezadnje pahnil v potok in ga nekaj časa tiščal pod vodo, da se je orav pošteno napil vode.
— V mestni klavnici so zaklali od 1. do 8. junija 60 volov. 2 bika, 11 krav, 96 prašičev, 137 telet. 25 koštninov in 27 kozličev; vpeljali pa so 216 kg mestL l govedo, 30 telet in 14 kozličev.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnjikrat drama »Zuma« s priljubljenimi italijanskimi igralci tvrdke »Cines«, Rim. Ostale točke sporeda so tudi vredne, da si jih vsakdo ogleda. Od petka do pondeljka krasni detektivski igro-kaz z 1 predigro in 3. dejanji »Skrivnost Chateau Richmonda«. V torek silovita ameri-kanska drama z levi »Mojsterski strel lovca na leve«.
— »Skrivnost Chateau Richmonda« detektivski film se predvaja jutri v Kino Idealu prvikrat. Dejanje ni pretirano ampak logičo. Vsebina je zanimiva, napet#, in razburljiva, film je tudi za mladino. Predstave in cene običajne.
Malo odgovora.
i.
Minulo soboto so sklicali šišenski liberalci shod h Kankertu, da odgovore na izvajanja so-druga Aniona Kristana na socialno demokratičnem shodu 2. junija. Potrebovali so 14 dni, preden so odgovorili. Po poročilu, ki ga ima »Slovenski Narod« v 135. in 136.. številki sodeč, je 'Ml shod klavern na vse plati, zlasti pa za šišensko liberalno politiko. Zlasti župan ljubljanski, ki je govoril o vodovodnem vprašanju, je dajal gg. Kralju in Cimermanu — tedaj glavnima matadorjema liberalne šišenske politike — zaušnico za zaušnico! Dejal je med drugim: »Priznati moram, da si je pridobila vodovodna zadruga veliko zaslugo že zaradi tega. ker si je znala pridobiti take subvencije, kakršnih bi ne dobilo nobeno županstvo.« »In če dobi občina tako adjustiran vodovod za 40.000 kron, ni nobene občine, ki bi dobila vodovod za tako (nizko —- op. pisc.) ceno!« Ta dva stavka povesta vse. Gosp. Kralj in Ko. so vedno vpili, 'da vodovodna zadr. ni za nič, da tako dragega vodovoda nočejo, da dajo 10.000 do 15.000 kron zanj; več pa ne! Ako se spominjamo nizkotnih sumničenj, ki so jih gospodje liberalci nametali na vodovodno zadrugo — in ako primerjamo besede g. dr. Tačavrja — kakšna razlika! V par stavkih je ljubljanski župan povedal: gospodje Kralj in drugovi. klobuk z glave pred onimi, ki so povzročili, da dobi Šiška tako po ceni vodovod, »ker ni nobene občine, ki bi dobila vodovod za tako ceno!«
Pa dr. Tavčar je še drugače zlasal gosp. Kralja in njegovo kompanijo. Dejal je ob po-četku govora:
»Gotovi krogi hočejo spravit obe občini, ljubljansko in šišensko, v zakon, in sicer ne iz ljubezni, marveč zato, ker želi njun varuh, da se ta zakon sklene. Rad bi sicer in tudi z veseljem pozdravil šišenske občane kot ljubljanske meščane, toda ta projekt je prezgoden in ljubljanska občina ni v stanu in v položaju, da bi mogla predlogo sprejeti. Ljubljanska občina bi morala porabiti takoj skoro miljon kron. da
bi se vse uredilo in ustreglo vsem potrebam v Spodnji Šiški, ko se priklopi k Ljubljani. Ljubljana se mora temu za enkrat zoperstaviti, ne iz političnega nasprotstva, marveč, ker finan-cielne moči Ljubljani za sedaj tega ne pripuščajo.«
Tako dr. Tavčar, župan ljubljanski!
Pokličimo si pa sedai v spomin besede občinskih vodij v Spodnji Šiški. g. Kralja in njegovih ožjih tovarišev — ki so celo po vsi Šški hoteli nabirati v interesu Šiške podpise proti inkorporaciji! Zupan ljubljanski smatra občino šišensko za tako zanemarjeno (napram občini i'Mhljanski). da pravi, da bo treba miljon kron v c ti v roke, če bi se hotelo vsaj po »ljubljanski« ustreči prebivalcem v Šiški. g. p/of. kandidat Kralj pa je trdil na shodu pri Sternu, da Šiška lahko vse sama, in še bolje kot Ljubljana naredi! Ali niso besede — ponavljamo: resnične besede dr. Tavčarja — velika klofuta g. Kralju in njegovi družbi.
Ce se je k. Kralj na shedu 14. t. m. pral proti očitkom, »da je sedanja večina šišenskega občinskega odbora preneumna, ker ni nič storila za napredek občine« — tedaj mu je dr. Tavčar v govoru, ki je sledil njegovemu, zaklical indirektno v lepih besedah:
Fantje, res le. kar trdijo socialni demo-kratje, nimate pameti dovolj, ker ste se upirali inkorporaciji. kajti, dečki mladi in neizkušeni, vedite: za Ljubljano bi inkorporacija Šiške pomenila miljon kron novih izdatkov. Šiška tega miljona izdati ne more. tedaj ne bo nič napravila za svoje prebivalce . . .
Hvaležni smo dr. Tavčarju, da jih je tako lepo podučil in zlasal. Priporočamo sploh govor dr. Tavčarja v marljiv Študij. Iz njega se bodo mnogočesa naučili. Zlasti, da bodo začeli vsaj malo misliti: doslej niso nič mislih, ampak kar bruhali iz sebe. kar jim je prišlo na jezik ali pod pero. V interesu večine občinskega odbora šiškarskega je. da pride dr. Tavčar večkrat med nje ter lih direktno in indirektno uči hoče »Vernunftehe« in ne »Liebesverhaltnis«.
A. K.
Staiersko.
— Trbovlje. Dne 17. t. m. se je ustrelil V svoji sobi s samokresom rudar Ivan Pešl. Mož je žc dolgo časa bolehal za jetiko. Ker mu ie postajalo to dolgotrajno trpljenje neznosno. je konča! s samomorm svoje življene.
Goriško.
— Občni zbor okrajne bolniške blagajne v
Gorici. Preteklo nedeljo, v navzočnosti 41 delegatov in zastopnikov, se je vršil redni občni zbor okrajne bolniške blagajne, te za goriško 'delavstvo pomembne socialne institucije. Občni zbor je otvoril in mu predsedoval načelnik so-drug Callini. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je sprejel brez debate. — Pri drugi točki dnevnega reda poroča načelnik, da ie soglasni sklep zadnjega občnega zbora o premembi §§ 26 in 35 blagajniških pravi!., glede določitve dijet delegatom in zastopnikom stanujočim izven goriške okolice in o izpremembi nadzorstva blagajne, ki jo je bil prej izvrševal goriški magistrat, sedaj pa c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, c. kr. namestništvo v Trstu z odlokom z dne 22. avgusta 1912 odobrilo in s tem 'dnevom je tudi prešjo nadzorstvo blagajne c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici. Omenja, da bo voditelj sodrug Tuntar kmalu okreval. Poroča. rda je tekom lanskega leta oblast razpustila podružnico »Podpornega društva v Solkanu«, ker ni imela oblastvenega dovoljenja za obstoj in so se člani »Podpornega društva« priglasili okrajni bolniški blagajni. Poroča še, da se je odsek načelstva, ki je bil izvoljen, da poišče primerno zemljišče za zgradbo lastnih uradnih prostorov, odločil za nakup zemljišča v ulici Giacomo Leopardi. Izvedba načrtov za zgradbo lastnih prostorov se je oddala inženirju sodrugu Francu
Pittoniju, ki bo načrt kmalu dovršil, nakar se bo pričelo takoj z zgradbo lastne hiše. Nadalje omenja, da je tudi letos blagajna sklenila pogodbo z Rimskimi toplicami v Tržiču, kamor bodo odhajali člani, ki .bolehajo na revmatizmu. Priprave za zobotehnično ambulanco dobro napredujejo. Končno omenja, da je okrajna bolniška blagajna v Trstu letos otvorila zdravilišče ob morski obali v Ankaranu, kamor bodo imeli dostop tudi člani goriške blagajue. Računsko in statistično poročilo je bilo brez debate soglasno odobreno. Pri točki »Raznoterosti« se je razvila kratka debata o potrebi slovenskega zdravnika, na kar se je tudi sprejel predlog, s katerim se nalaga načelstvu, da ob prvi priložnosti odda eno zdravniško mesto slovenskemu zdravniku. Nato so se vršile volitve in sicer so bili izvoljeni v nadzorstvo:	Medve-
šček Josip. Delpin Franc, Ceudech Alojzij, Sokol Franc, od delegatov; Perko Franc in Valič Vinko od zastopnikov; v razsodišče: Leon Viktor. Drašček Josip in Francelli Do-menico od strani delegatov; dr. Anton Dermota in Lukežič Ludvik od vsega občnega zbora. — Ker je bil s tem izčrpan dnevni red, je predsednik ob eni popoldne zaključil občni zbor. ^	a.	s.
— Rozina-Finšger. Obtožnica je uložena; zato bo porotna razprava najbrže v predsto-iečem zasedanju, in sicer bo zadnja:	trajati utegne morda ves teden, ker bo ijozvanih 62 prič. Predsedoval bo dvorni svetnik Cazafura; državno pravdništvo bo zastopal prvi državni pravdnik Jeglič.
— Samomor vojaka v Tolminu. Dne 11. t. m. se ie ustrelil v Tolminu prostak pri 14. stotniji 19. pešpolka I. David, doma iz Raba na Ogrskem. Doma zapušča ženo in tri otroke. Vzroik samomora le neznan.
Položaj na Balkanu.
Situacija je izredno kritična. Doslej še ni gotovo, če se sploh snidejo ministrski predsedniki. O demobilizaciji ni govora. Nevarnost vojne narašča od dne do dne.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Kriza se je poostrila.
Sofija, 18. Danes zagotavljajo, da je bolgarska vlada sklenila, da ne pošlje nikogar v Peterburg in da počaka le še pet dni. Ce Srbija dotlej ne sprejme bolgarske zahteve, da ostane srbsko-bolgarska pogodba za podlago razsodišča. je vojna neizogibna. Položaj je skrajno kritičen.
Srbija odklanja bolgarsko stališče.
Pariz, 18. Iz Sofije javljajo: V dobro poučenih krogih pravijo, da odklanja Srbija stališče, na katero se postavlja bolgarska vlada v svojem odgovoru na srbsko noto.
Bolgarska hoče biti Prusija.
Pariz, 19. Srbski finančni delegat Marinkovič je v nekem razgovoru dejal: Srbija in Grška nočeta priti napram Bolgarski v tako razmerje kakor Bavarska napram Prusiji. Za sedanji spor so odgovorne velesile. Ce ne bi bile ustvarile umetne Albanije in preprečile razvoja Srbije ob Jadranskem morju, se ne bi bilo treba Srbom zdaj prepirati z Bolgarsko zaradi ozemlja.
Pred svetovno vojno?
Peterburg, 19. V tukajšnjih diplomatičnih krogih zasledujejo razvoj srbsko-bolgarskega spora in njega poostrovanje s tein večjo sutnnjo, ker so prepričani, da se trma podpihuje od zunal in da skoraj ni misliti na balkansko omejitev, ako- izbruhne vojna. Nekateri dogodki zadnjih časov kažejo na to, da ponekod Izven Balkana naravnost žele to vojno, ki nai bi služila za povod drugi vojni, Iz katere bi se mogel razviti le splošen evropski konflikt.
Ministrska konferenca dyomljlva.
Peterburg. 19. Tukaj dvomijo, da pride sploh do konference balkanskih ministrskih predsednikov, ker Bolgarska še ni odgovorila.
Rusija in Bolgarska.
Sofija, 19. Bolgari trdijo, da podpira Rusija Srbijo s konii in strelivom, medtem ko je že 14 dni prekinila trgovski promet z Bolgarsko.
Zadnfe vesti.
SAMOMOR MLADENIČA.
Gorica, 18. Štiriindvajsetletni delavec Josip Altran se je danes zastrupil v stanovanju svojih staršev v ulici Ascoli 31 s fenilno kislino. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda spotoma ie umrl. Vzrok samomora je neznan. Letos se v Gorici sploli grozno množe samomori.
BOJ PROTI VOJAŠKI SLUŽBI NA FRAN-SKEM.
Pariz, 18. Za sodrugom Vaillatom, ki je utemeljeval socialistični protipredlog za uvedbo ljudske armade^ je govoril sodrug Jaures. Jau-res je utemeljeval predlog, da naj se zniža aktivna službena doba stopnjevaje na poldrugo leto, eno leto In končno v oktobru 1918 na pol leta. Dokazoval je. da Francoska ne pridobi za obrambo prav nič. ako ima velikansko armado, temveč edino praktično sredstvo za obrambo ja izpopolnitev rezervnih čet in oja-čenje utrdb. Končno izjavlja, da se bo bojeval z republikanci za zakon za dveletno vojaško službo in bo branil ta zakon proti vsem nazadnjaškim predlogam, ki preprečujejo ljudsko armado.
DINAMITNA EKSPLOZIJA.
Deset ranjenih delavcev.
Pariz, 19. V Liegu-Atherey blizu mesta Pau je eksplodiral dinamit. Deset španskih delavcev, ki so bili zaposleni pri stavbi elektrarne. je ranjenih, med njimi pet smrtno.
PROTIMILITARISTlCNE DEMONSTRACIJE.
Madrid, 19. Po mestu je razširjena vest, da je vojaška akcija v Maroku povzročila resne nemire v Barceloni. Ponoči so demonstranti priredili obhod po mestu in kričali: »Dol z maročansko vojnoi Živela republika!« Policija je nastopila z orožjem. Več oseb ie ranjenih pet aretiranih.
HRUPNI PRIZORI V ŠPANSKI ZBORNICI.
Madrid, 18. Na včerajšnji seji, pri razpravi zakona lokalnega pomena, ie prišlo do hrupnih prizorov. Poslanci so se pretepali s stoli in Jih metali okolo. Po seji so se hrupni prizori ponavljali na hodnikih.
ATENTATOR VALERIO UMRL.
Lizbona. 19. Valerio, ki so ga imeli za začetnika znanega atentata na šolske otroke, izvršenega dne 10. junija, je umrl v jetniški bolnišnici v§led ran, ki jih je dobil pri eksploziji.
VOLITVE V HOLANDIJI.
Amsterdam, 18. Volitve za poslansko zbornico so imele sledeči uspeh: Izvoljenih je 24 katoličanov. 10 protirevolucionarjev, 7 staro-katoličanov (t. j: 41 poslancev desnice), 9 liberalcev, 2 demokrata, 1 socialist (t. J. 12 članov levice.) Treba je 24 ožjih volitev, v katere prihaja 24 liberalcev. 23 protirevolucionarjev. 21 socialistov, 11 starokatoličanov, 10 demokratov. 5 katoličanov.
TAJNA SEJA RUSKE DUME.
Peterburg, 18. Duma je sprejela na tajni Seji deset nujnih zakonskih predlog, ki sta jih bila predložila yojnl in mornariški minister.
CERKEV IN DRŽAVA.,
London. 18. Poslanska zbornica je v drugem čitanjui sprejela s 357 glasovi proti 258 zakon o ločitvi cerkve od države v. VValesu.
TURŠKA ZAROTA.
290 obtožencev.
Carigrad 19. Včeraj je bil razglašen se-znam oseb. ki bodo obtožene zaradi umora Mahmud Sevketa. Seznam obsega 290 imen, med katerimi je 15 nemohamedancev. V poučenih krogih mislijo, da bo izmed njih 40 oseb obsojenih na smrt ali pa na prisilno delo ostali pa bodo trajno izgnani. Izmed kolovodij bodo nekateri javno usmrčeni.
'	Nove aretacije.
Carigrad, 18. Polkovnik Fuad beg, polkov-nlj< Kcmal beg. tast princa Vatib Edina, stotnik Zeki in se en stotnik so aretirani v zvezi z atentatom na Mahmud Ševketa,
PANAMSKI KANAL.
Otvoritev bo 15. januarja 1915,
,	}z. Novega Jorka brzojavljajo,
da bo panamski kanal zanesljivo do 1. decembra gotov. lakrat ga bo lahko vsa amer. mornarica prebrodila. Januarja 1915. bo zadoščal trgovinskim pottebam. Ali to leto bo posvečeno oiganizaciji in dovršiti dela, tako da bo slovesna otvoritev 15. januarja 1915.
VSTAJA NA MANILI.
Petdnevna bitka.
Manila, 18. Pri Bogšak Sulu je trajala
bitka proti črncem pet dni. Vstaši so razkrop-
gubili 38UmožS° mrtv,h- Amerikanci so iz-KUGA.
Teheran, IS. V Rajzabadu je osem oseb umrlo za kugo.
Državni zbor.
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj. 18. junija.
Danes je zbornica nadaljevala drugo Cita-nje proračunskega provizorija.
Vukotlč je kritiziral zunanjo politiko in dejal. da je ustanovi ev Albanije preprečila definitivno rešitev balkanskega vprašanja
Olesn.cklj govori o poljsko-rusinski spravi Zdi se mu. da m vladi nič zanjo.
Sodrug Smltka
pravi, da ni kriva nereda sama vlada amoak v prvi vrsti hlapčevstvo meščanskih kor so stranke večine med sabo nesložne tako se hitro združijo, če gre za to. da se preprett kakšen napredek v socialni politiki. Zakon o nezgodnem zavarovanju rudarjev čaka še n* rešitev. Zakon o ureditvi domačega dela pofr ljajo že več kakor deset let od enega sveta do drugega; izdelan je že z vsemi podrobnostmi vlada ga pa niti ne predloži zbornici. Pravo
sovraštvo proti socialnemu napredku se kaže pri zakonu o varstvu pekov Zakon o socialnem zavarovanju se ne more izvesti, ker
se .Y	,Ie	morejo sporazumeti za-
radi Galicije. Značilno je, da so acrarcl n* večji nasprotniki socialne reforme čeprav so socialisti vedno dovoljevali sredstva za pospeševanje poljedelstva. Socialisti ne zaupajo vlad)' in bodo glasovali proti proračunu (Zivahnt odobravanje.)
Nato govorita Simionovici in Hrasky. P°‘ tem obstruira češki agrarec Zahradnik do ir‘ četrt na 8 zvečer.
Prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne.
ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dunaj, 19. Socialistični poslanci so sklenili odločno zahtevati, da zaključi razprave zakona o socialnem zavarovanju pred jesenskim zasedanjem in da se predloži zakon v jeseni zbornici.
KRIZA V PARLAMENTU.
,	,18-	Položaj v državnem zboru se ie
vsled Stiir^khove zahteve, da naj se opusti ju-iijsko zasedanje, zelo zmračil. V nemškem Na-tionalverbandu se je okrepčala struja, ki želi. da bi se rešil mali finančni načrt, ker se je zbala nevolje državnih uradnikov. Ta struja je po trdih bojih zmagala. Načelstvo Nationalver-banda je dobilo nalog, da nastopi v tem zrni-slu pri vladi in na starejšinski seji. Za vsak slučaj se ima vložiti v zbornici predlog, da naj parlament zboruje meseca julija. O tem predlogu se ima glasovati po imenih. Pravijo pa. da bodo češki agrarci v tem slučaju obstruirali tudi proračunski provizorij. Z druge strani trdijo, da je Sylvester zažugal, da odstopi, če Nationalver-band ne umakne svoje zahteve. Stiirgkh se trudi na vso moč, da bi preprečil julijsko zasedanje. Situacija je vsekakor kritična.
Konferenca načelnikov.
Dunaj, 19. Ob 5. popoldne so imeli načelniki meščanskih strank pri Stiirgkhu konferenco. Nemški Nationalverband ie nastopil za nadaljevanje zasedanja. Poslanci Leo, Krama?, Malfattl, Hormuzaki, Simionovici in Šuster* šlč pa so zagovarjali predlog vlade. Prepirali so se do 8. zvečer, naposled so pa sklenili, da se snidejo danes ob 1. popoklne zopet.
Nemški nacionalcl retirirajo.
Dunaj, 19. Nemški nacionalci iščejo nervozno izhod, da bi ugodili vladi, uradnikom pa nasuli nevska ,y. oči. Roller predlaga da bi se
administrativnim potom izvedlo malo napredovanje. ki bi se dalo spraviti s poldrugim milijonom kron (!!) V ostalem pa naj bi uradniki Dočakali.
§ 14.
Dunaj, 19. Na snocnji konferenci načelnikov je Stiirgkh silno prigovarjal nemškim na-cionalcem, nai sprejmejo njegove predloge, češ da pride siccr do katastrofalnih dogodkov, ki bi hudo oškodovali parlamentarizem.
Trst.
— Politični odbor. V soboto ob pol 9. zvečer važna seja.
  I.judskj oder. V petek ob 8. in pol zvečer odborova sela.
 Ni bilo lepo! Pri ožjih volitvah v četrtem mestnem volilnem razredu je naša stranka sklenila, da v okrajih, kjer so v ožji volitvi slovenski in italijanski nacionald, glasujejo naši volilci z belo glasovnico. Ta sklep je bil storjen na seji osrednjega volilnega odbora, ob navzočnosti zastopnikov slovenskega, italijanskega in nemškega političnega odbora tržaške socialno demokratične stranke in po temeljitem preudarku. Socialno demokratična stranka v Trsta sestoji iz delavcev vseh v Trstu se nahajajočih narodov. Je torej izključeno, da bi smela naša stranka podpirati eno nacionalistično stranko proti drugi, kadar se nahajati v boju 'druga proti drugi. Tudi mnenje, da bi bili morali podpirati slovenske nacionalce zato, ker tvorijo v mestnem svetu opozicijo proti italijanskim nacionalcem. ni utemeljeno. Slovenski na-cionalci ne tvorijo v mestnem svetu proti italijanski nacionalistični večini nikakršne gospodarske opozicije. V poslednjih štirih letih mestnega sveta smo imeli dovolj prilik spoznati, kako da so slovenski nacionalci edini z italijanskimi v gospodarskih in socialnih zadevah, in je imel sodrug Puecher popolnoma prav. ko je na konferenci jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu dejal, da je delovanje slovenskih narodnjaških občinskih svetovalcev podobno 0—0. Vkljub sklepu našega volilnega odbora ie bilo mnogo slovenskih in italijanskih socialističnih volilcev. ki so glasovali pri ožji volitvi ra slovenske nacionalistične kandidate — in so zlasti nekateri italijanski sodrugi vo-
dili v tej smeri agitacijo. Stvar nam ni nerazumljiva. Način, po katerem so italijanski nacionalci nastopali pri teh volitvah proti socialnim demokratom, je spravil marsikaterega sodruga v razpoloženje, da bi bil oddal svoj glas tudi hudiču, da bi le škodoval kamori. Vsled tega razpoloženja so tudi mnogi sodrugi glasovali za slovenske nacionalce. In to ni bilo lepo! Prvič ne zato. ker so kršili s tem disciplino, ne. da bi bili komu kaj koristili ali škodovali. Drugič pa zato ni bilo lepo, ker ne smejo sndiugi pozabiti, da enak način agitacije, ki ga jc vršila sedaj proti nam italijanska nacionalistična stranka, vrše proti nam vsak dan že dolgo vrsto let sem slovenski nacionalci. Morda ni na svetu stranke, ki bi bila povzročila delavstvu toliko škode kakor tržaška slovenska narodnjaška stratika. Z edinim namenom, da si ohrani moč med tržaškimi Slovenci, ie ta slovenska narodnjaška stranka ustanovila krumirsko NDO. Da prepreči solidarnost in uspeh težakom, ki so se bojevali za košček boljšega kruha, je stranka organizirala potom NDO. krumirstvo. Brez rdečice na obrazu in brez sramu je razbila vzorno organizacijo uslužbencev c. kr. glavnih skladišč, in tako onemogočila tem delavcem za dolgo vrsto let gospodarske in moralne priboljške. V Pulju je organizirala krumirstvo proti slovenskim pekovskim delavcem. Hotela je, pa sc ji ni posrečilo, uničiti organizacijo železničarjev; hotela je uničiti organizacijo zidarjev, hoče sedaj zanesti neslogo med delavce v Križu in Nabrežini; uničila domačim slovenskim delavcem koristno posredovalnico dela zidarskih delavcev. Proti socialistom, proti našim zavednim delavcem se je posluževala obrekovanja, policije, redarjev in žandarmerile, kamenja in revolverjev. In ta stranka, katera ni tila v stanu podpirati potom NDO. v stavki se nahajajoče člane NDO.. ki ne more dati svojim članom nikakršne podpore, nikakršnih izobraževalnih sredstev, trosi ogromne svote denarja za protisocialistično agitacijo, trosi denar za prirejanje protisocialitičnlh komedij v Križu. Nabrežini in drugod in porablja nad dve tretjini dohodkov NDO. zato. da plačuje dva strokovna (?) tajnika, ki nimata druge naloge, kakor napadati po shodih in časopisju sodruge in stranko in delati razdor med delavstvom. Vprašamo sedaj. ako ie mogoče, da bi vživala ta stranka
pri nas simpatije? Ali je mogoče, da bi gojili do take stranke spoštovanje? Ne! Ni mogoče! Naj slovenski nacionalci delajo proti nam le še naprej, kakor dosedaj! Naj obrekujejo, naj organizirajo krumirstvo. naj se lažejo, naj netijo razdor med delavstvom! MeH nami in njimi ni in ne more biti nič drugega. : . ..or boj brez par-dona. boj do skrajnosti, boj. v katerem smo prepričani, da bomo zmagali in bo naše veselje ob zmagi tem večje, čim bomo premagali takega nasprotnika, kakršen je oni. ki ima svoj sedež v tržaškem »Narodnem domu«. Naj so-drugi pomislijo na te leči. pa ne bodo nikdar več glasovali za tržaške slovenske narodnjake, ki se kažejo proti nam jagnjeta le tedaj, kadar upajo od nas kaj dobiti, ali kadar upajo da bodo zanesli v naše vrste razdor in neslogo. To smo hoteli povedati v spomin našim sodrugom. katere vabimo ob tej priložnosti, naj se pridružijo našemu političnemu odboru v delu. na katero se bomo takoj podali.
— Impozantna socialistična demonstracija. Takoj, ko se je izvede! izid ožjih volitev v III. volilnem razredu pri Sv. Jakobu, se je zbrala pred »Delavskim domom« ogromna množina delavcev, ki so piiredili navdušene ovacije novoizvoljenima našima kandidatoma sodru-goma Cerniutzu in Simonetti. Proti večeru -se je še povečana množica rodala v impozantnem sprevodu z zastavo in godbo na čelu k Sv. Jakobu. v to socialistično trdnjavo, ki je še enkrat povedala javno in odločno, da hoče ostati zastopana v občinskem svetu po socialističnih svetovalcih. Prepevajoč le obšla množica, ki je vedno naraščala, ulice Madonnina, in S. Giaco-mo in Mente. Na »Čampo S. Oiacomv« jje čakala ogromen sprevod druga, še več tisoč glav broječa skupina, ki je pozdravila sprevod z ži-vijo-klici in se mu potem pridružila. Ta ogromna ljudska reka le obšla potem, prepevajoč delavske pesmi, ulice Oavardo, Poiziana, Sprehajališče Sv. Andrej. Tartini, ulica Lloyd, Navali, S. Giusto. Catedrale. ulica delle Monache, Doota po Korzu zopet v »Delavski dom« v ulico Madonnina. Povsod je bil sprevod pozdravljen z navdušenimi klici na socializem in socialistične svetovalce. Pred »Delavskim domom« sta nagovorila množico sodruga Cer-niutz in Chiussi in se je za tem množica mirno razšla. Zavedno delavstvo ie hotelo praznovati
svojo resnično zmago v III. volilnem razredu m jo je praznovalo, kakor je ni mogoče nra zovati lepše.
— Nič Počitka! Sedanje občinske volitve so nam dale povod, da razmišljamo, kaj je treba še vse storiti. Zlasti ie povedala okolica precei jasno, da so tam ugodna tla za socialistično agitacijo in organizacijo. Naše okoličan-ske trdnjave, o katerih so nasprotniki pripovedovali, da so že padle, so ostale naše in so se pravzaprav še ojačile. Tudi se ni treba bati, da bi kdaj prišle v roke naših nasprotnikov! Socialistični ideal je globlji od vsakršnega nacionalističnega stremljenja, in prepričanje, da socialna demokracija lahko brani in zastopa narodne zahteve bolje od vseh narodnih strank je premočno vkoreninjeno v našem zavednem delavstvu, pa je izključeno, da bi se dalo to delavstvo premotiti od par nacionalističnih kričačev ki tekajo po okolici, plačani od gospode v Narodnem domu. Povsod pa imamo čedno število zavednih volilcev. Te je treba sedaj zbrati, jih organizirati in pripraviti za socialistično propagando v njihovih krajih. Takoj po končanih volitvah v IV. mestnem in II. oko-ličanskem volilnem okraju so prišli k nam sodrugi iz vseh krajev okolice in zahtevali več shodov, več predavanj, več knjig, več agitacije, več organizacije. Ne dg se tajiti: Uspeli v okolici, ie uspeh novega dela. In dela je bilo zares veliko. Toda še vedno premalo. Toplo priporočam torej sodrugom. ki stoje na vodilnih mestih, naj tudi sedai po volitvah ne počivajo, marveč nai nadaljujejo dosedanje delo, naj ga pomnože in naj tudi nadalje prezirajo očitke, ki bodo prihajali na njih račun Iz Narodnega doma. Kakor doslej, bodo izrabljali nasprotniki tudi vbodoče narodnost, da ovirajo naše plodovito delo v dobrobit delavstva in sploh okoličanskega ljudstva. In kakor doslej, pojdemo tudi nadalje preko take narodnjaške agitacije in bomo vršili svoje delo brez počitka s prepričanjem, da se bližamo dnevu, ko bo ljudstvo samo temeljito obračunalo z njimi, ki v imenu naroda širijo mizerijo. bedo. neza-vednost in neslogo med delavstvom.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zaije«.
Tiska vi Ifitellska tiskarna« v Ljubljani.
PREJEMKI.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici.
Računski sklep in izkaz premoženja
od. 1. jaKs.-u.axja. do 31. deceim-Tora, ISiS.
OBRATNI RAČUN (dobički in izgube)
za, d.c"too od. ±. jarm.arja, a.o 3±. dLecemtera ±3±C2.
IZDATKI.
Rezervni sklad 31. decembra 1911............................
Prisnevki: a) tekoči, prispevek članov......................
»» delodajalcev . . .
b) pridržek članom v podpori...................
c) o^pis iz prejšnjih let .....................
Povračila: *) *K § 65 (od zavoda PN>ti nezgodam) Povracna ^ ^ 32 (od delodaja,cev)...........................
Globe . . • •
Obresti. . , • Drugi prejemki
Skupaj . .
Kron
138859
69429
3105
155
vin.
Krou vin.
4421
4300
72
86
34
76
99
14
152179
211550
8722
2748
4923
1477
381602
82
68
13
47
86
95
91
		.! . . \ ‘	Krim	Vili	Kron	vin.
1	| Podpore: a) za slučaj bolezui			112500	71		
	b) porodniške 			627	84		
	c) posmrtne					2324			115452	55
2	Zdravilna sredstva: a) zdravila in mineralne vode			10693	09		
		b) terapeutični predmeti		757	43		
		c) kopelj		324	93	11775	45
3	sirosKi: a) DoiniSniski .... #			9069	08		
	b) prevažalni 			302	80	9371	88
4	Honorar: a) zdravnikom			14948	30		
	b) priglednikom 			9446	54	24394	84
5	Upravni stroški: a) prisotne plače odbornikom (predsedstva, na-					
		čelstva, nadzorstva in razsodišča) ....	1016	—		
	b) honorar uradnikom			24171	28		
	c) stanarina uradnih prostorov in ambulanc .		1410	—		
	d) čiščenje uradov, razsvetljava in kurjava .		979	88		
	e	) pisarna m tiskovine		2585	69		
	f	) pristojbine imenovanja uradnikov ....	727	50		
	g	) penzijski sklad (skupno s penz. zav. v Trstu)	3422	52		
	h	> nagrada uradnikom in preglednikom . . .	1583	33		
	l) poštni stroški, pravde, izvanredna dela in razni		4835	19	40731	39
6	Odpisi: a) neiztirl	ivi prispevki		1099	06		
	b) neiztirl	iva povračila		16	80	1115	86
7	Izguba na kurzu e	ektov				4272	80
8	Znižanje vrednosti inventarja					485	
9	Prispevek zvezi bolniških blagajn 						753	58
10	Razni izdatki . .				440	48
11	Rezervni sklad 21. decembra 1911	K 152.179.82					
12	Cisti obratni dobiček	K 20.629 26					
13	Tačasni rezervni sklad							172809	08
		Skupaj . .			381602	91
PASIVA.
Izkaz premoženja (bilanca) dne 31. decembra 1912.
AKTIVA.
	1	Kron	vin.	Kron	vin.				Kron	vin.	Kron	vin.
1	Račun blagajn? 				3533	21		1	Razni upniki: a) lekarne		3068	65		
2	Račun prispevajočih: a) za prispevke		57848	03					b) bolnišnice		3263	38		
	b) za povračila		2451	81	60299	84			c) penzijski zavod v Trstu . . .	3292	99		
3	Račun vrednosti: gld. 39.200 a. v. po K 85.70 . .			67188	80			d) zdravniki 		 .	1474	70		
4	Hranila: a) pri podružnici »Kredita“ (z vraču-							e) zveza bolniških blagajn . . .	753	58		
	njenimi obrestmi do 31. dec. 1912)			21710	—			f) razni		| 1075	15	12928	45
	b) pri banki „Agricola“ (z vračunjenimi						2	Rezervni zaklad				172809	08
	obrestmi do 31. dec. 1912 ....			19042	40							
	c) pri c. kr. poštni hranilnici (z vraču-							j			•	
	njenimi obrestmi do 31. dec. 1912			4308	15							
5	Račun inventarja				4366	52							
6	Račun glob 			 .			631	—							
7	Razne terjatve: a) od bolniških blagajn ....	3341	83	|								
	b) od podružnice v Toiminu . .	95	78						1 \			
	c) predujem uradnikom ....	1220		4657	61							
	Skupaj . .	i	-	185737	53		I	Skupaj. .			185737	53
Gorica, meseca maja 1913.	v
'x
Voditelj:
O. Tuntar 1. r.
Nadzorovalni odbor: Dr. A. Dermota 1. r.
Predtednik:
A. Calllnl 1. r.
Pregledal in v redu našel:
L. Lukezlč 1. r. — V. Leon 1. r.
O. Sdraulc I. r. D. Francelll 1. r, — O. Drašček 1. r.
>u
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana zadruga z omejenim jamstvom)
Vstal velikega dohoda blaga v
skladišče za oblačila
ulica Raffineria štev. 3
so štirje oddelki:
konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala =
popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo
pomladansko in letno sezono.
—  Cene: —..............—
Konfekcijski oddelek:
meter od
do
Ootove obleke za moške Iz najmodernejšega blaga
Ootove obleke za dečke..................
Ootove obleke za dečke s kratkimi hlačami Kostumi za otroke . .	.
Površniki in raglani za moške Moške obeke iz platna . .
Obleke za dečke.....
Kostumi za otroke ....
22 80 naprej 1650	„
12-- .
6— K 15-28 — . 50--14-50 naprej 9-	.
4-40	.
Sacco Alpagas črni, modri In tl vi v veliki Izberi.
Obleke po meri:
Izgotovljene v lastni krojačnici po najnovejših vzorcih in v najfinejšem rezu ter
natančno izdelane.
Moške obleke ševiota......................................*	...	K	48 —
Moške	obleke	iz	počesane volne..........................................5250
Moške	obleke	iz	počesane volne,	modre.............................. 48-—
Moške	obleke	iz	črnega priketa Itd.................................. 55 50
Površniki in raglani za moške...........................................55-—
naprej
Oddelek manufaktur:
Volneno blago za ženske obleke: Ševiot modri in barvani .
Drap de Dame ....
Gross de Coth ....
Alpaea (listcr) . . . .
Popeline, v barvah in čmi Voile Iz volne Mousselinc, gladki in risani
| Čipke za bluse in okraske...............................
| Vrhutega se izdelujejo ženske obleke....................
(	Oddelek	pokrival:
j Mornarske kape iz slame za aečke........................
| Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord ,Veslarske“ kape iz slame za dečke ln moške . .
I Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah
Slamniki, panama za moške . .'...........................
Klobuki iz platna za moške in dečke......................
Klobuki iz platna, garnirani za otroke in dečke . .
Kape iz sukna in iz platna za dečke......................
Mornarke iz platna, bele in naravne, za oprati . .
Kape iz platna in svile za moške	......
Burski klobuki iz kože in platna za	dečke	...
Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih tovarn Klobuki trdi (katraniranl) od I. zadruge klobučarjev na Dunaju Specialiteta trdih klobukov angleških in francoskih Dežniki iz pavole za moške in ženske . ,
Dežniki iz polžide.............................
Dežniki iz žlde................................
Dežniki-palice za moške........................
Palice za izprehod.............................
!•— , 0
86— naprej
komad od K 1-60 3-2-->-15-1-80
3-90 -•80
i-ao
i — i — 8--
4-flO
280 4*60 9 — 11-60
—•80
do
K 9-20 , 11-naprej
K 40--naprej napre|
naprej
*. «-
. *-, 1050 » 11-50 , 4'-. 8‘-. 12-11-40 16--naprej
meter od
K 2-210 4-50 220 2-20 1-28 2-
Svilnato 'blago:
Ponge* v barvah....................................
Ducfiesse za bluze . .  ...........................
Svile ln mousseltne v izprcminjevalnih barvah
Svile xa podloge v barvah  ........................
Topelin-Eolienne...................................
Duchease Brillant, gladki..........................
Svila liberty, črtana..............................
Taffelas visoki za krila...........................
Croise iz svile v izpremlnjcvalnih barvah
meter od
.	K	MO
.	.	2-20
.	,	1-60
.	.	160
.	.	5-20
.	.	S—
.	,	3-40
.	.	2-80
do
4-50 350 7--4 — 340 1-60 3-50
do 1-50
n 3 — .	3-30
. 2-20 . 6-naprej
K 4 —
K
3'80 naprej
Taffetas črtan (novost za bluze).........................................  2-80	K	4-—
Blago iz platna:	meter	od	do
Panama, beli in barvani................................................K	—"96 K 1'80
Etamine, barvan (visokost 120	cm)................................ 2-—
Marquesettc iz črne volne................................. 4’—
Eponge, beli hi barvani  .............................................,	3-—
Voile tz bombaža  .....................................................—-52
Brlllantin, beli in bar/ani............................................,	—'72
Brllantin prozorni.......................................................   120
Tercalle v najlepših risbah	. ...................................... —'52
Batiste gladek in risan................................................ —‘80
Llberty za bluze.............................................................MO
Šerpe iz platna in šali (iantasie).....................................4 50
šerpe iz barvane garze.................................................3 50
•70
-•90
120
1-30
»•—
5-
Oddelek obuval:
Specialiteta amerikansklh obuval Iz ševroa ln boks
Čevlji .Derby“ za moške........................  .	,
ocvljl z gumbi, krasni...............................
Čevlji .Triumph .....................................
Čevlji z elastičnima stranicama......................
Ženski čevlji amerlkanske In francoske forme
Ženski čevlji .Oscaria*..............................
Zenski čevlji „Chevreaux*............................
Jenski čevlji »Chevrette*............................
Čevlji za dečke v vseh oblikah:
Čevlji ,Derby“ z gumbi, .Trlumph* itd.........................
^eveljčki za otroke..........................................
^evljl, nizki amerlkanski, črni ln barvani za dečke 'ln moške
Čevlji nizki za ženske, črni v barvah Iz Chevreaux-
kalp. par od do K	11-90	K	15 —
.	18‘-	.	16--
,	1280	,	15-80
.	8-70	„	13—
K 10-40 K 13— , 10-- . 15-80 .	9-80	.	12--
K V- K 11 — ,	1-20	.	5—
. 11-50 „ 16--
Čcvlji nizki za ženske, „Dcrby*.........................................1^
Čevlji nizki za ženske z gumbi  .......................................
Čevlji nizki za ženske, odprti.........................................
Obuvala za otroke —
čevlji fantasla, v barvah In čevlji Iz platna Itd.
a in Oscarle: r od do 9—	K	14-
9-30	,	15 60
7-40	,	11-70
beli — sandali —
Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1 popoldne.
Ravnateljstvo.