LCS* ¦NOVICE Smrt priljubljenega in spoštovanega zlatomašnika, V Zrečah pri Konjicah je umrl v lepi starosti 78 let tamkajšnji g. župnik, dvihovni svetovalec in zlatomašnik Matija Karba. Blagopokojni je bil rojen v Ljutomeru, posvečen v mašnika 23. julija 1876. Kaplan je bil pri Št. Janžu na Dravskem polju in na Dobrni. Že leta 1892 je postal župnik v Zrečah, kjer je opravljal svoio službo celih 37 let do smrti. Rajni zlatomašnik je bil vzgledpn duhovnik in priljubljen pri ovčicah in duhovnih sobratih. Delaven je bil tudi na gospodarskem polju in učenjak kot-jezikoslovec. Vsa leta javnega delovanja je bil vnet dopisnik katoliškega časopisja irt posebno še Slovenskega Gospodarja. Uredništvo »Gospodarja« se bo pokojnega spominjalo s hvaležnostjo, ker je znal radi izrednega spomina opomniti naš list na razne jubileje in dogodbe iz dobe taborov po Sloveniji. Počivaj v miru za vse dobro vneta in delavna duhovniška duša in ostani ti ohranjen trajno hvaležen spomin pri vseh, ki so te poznali! Nova železnlška proga Rogatec- fŁrapina je bila slovesno otvorjena v nedeljo dne 16. februarja. Progo je blagoslovil zagrebški nadgkof dr. An. Bauer ob navzočnostl prometnega, poljedelskega ministra in več drugih dostojanstvenikov železniških prometnih in gradbenih oddelkov. Našo škofljo ja zastopal na slovesnosti pomožni Skof dr. I. Tomažič. Voznl led na profll Rogatec—Krapina. S pondeljkom, dne 16. februarja tega leta so pričell na novl progi Rogatec—Krapina redno vo rft! potniški in tovorni vlakf. Po voznem redn bodo vozile po tri garniture dnevno iz Rogat ca In Krapine. Votnl red J« naslednjl: It Ro gatca vozijo: 1. vlak št. 2137: odhod 4.30, Dobovec 4.42, Sv. Rok-Lupinjak 4.49, Gjtirmanec 5.08, prihod v Krapino 5.20, odhod 5.40, Velika ves 5.53, Sv. Križ 6.04, Zabok 6.20. — 2. vlak št. 2111: odhod Rogatec 9.27, Dobovec 9.37, Sv. Rok Lupinjak 9.43, Gjurmanec 9.59, prihod v Krapino 10.09, odhod 10.28, Velika ves 10.45-, Sv. Križ 10.59, Zabok 11.20. — 3. vlak št. 2130: od hod Rogatec 17.10, Dobovec 17.22, Sv. Rok-Lupinjak 17.34, Gjurmanec 17.58, prihod v Kra pino 18.10, odhod 18.33, Velika vea 18 40, Sv. Križ 19.04, Zabok 19.25. — Iz Razbora. odnomo Krapine vozijo vlaki: 1. vlak št. 2112: orlhod Zabok 6.50, Sv. Križ 7.15, Velika ves 7.29, prihod v Krapino 7.46, odhod 8.02, Gjurmanac 8.13, Sv. Rok-Lupinjak 8.33, Dobovec 8.38, Rogatec 8.48. — 2. vlak št. 236: odhod Zabok 11.35, Sv. Križ 14.58, Velika ves 15.14, Krapina prihod 15.31, odhod 15.51, Gjurmanec 10 08, Sv. HolcLupinjak 16.33, Dobovec 16.38, Rc.?atec 1R-50. — 3. viak št. 2138: oflhod Zabok ?0.20, Sv. Kri* 20.37, Velika ves 20.49, priliod v Krapina 21.36, Sv. Rok-Lupinjak 21.59, Dobovec 22.04, Prihod Rogatec 22.16. Naše siike. Pošljite nam lepe fotografije in slike naših vasi, da iih bomo objavili v Naših slikah! — Pošijite nam slike zanimivih dogodkov v svojem kraju! — Za lppe slike, ki jih bomo objavili, bomo dali lepe nagrade. Kupujte pri trgovcih, ki inserirajo v Naših slikah. Sklicujte se pri nakupovanju na naše inserate! Požar povzročil veliko skcdo. Dno 13. februarja zjutraj jc začelo iz nepojasnjenega vzroka goreti gospodarsko po slopje odvetnika dr. Rudolfa v Konjicah. Zgorel je hlev. šupa in nekaj go.spodarskega orodja. Škodo cenijo na 50 ti9OČ Din. Požrtvovalni gasilci so bill pridno na delu z novo motorno brizgalno in preprečili razširjenje požara n» sosedna poslopja. Če zadeneta sknpaj avtomcbil in vox Dne 11. februarja sta kljub pravilnl vožnji zadela skupaj na cesti proti Dobovi pri Brežicah voz posestnika Ant. Katiča iz LoC in osebnl avtomobil. Suuek Je kobilo močno poškodoval. da bm najbrž poginila, a tudi avtomobilu so se podrobile šipe. Po 6 tednih so našli v Paki pri Šoštanju vtopljenega lesneg* trgovca Josipa Sigulina. Gre v tem slučaju za samomor. Žganje mu je Izkopalo grob. 60 letni Jožef Kovač iz Ratkovec v Prekmurju se je podal 11. februarja z doma po opravkih. Zvečer se ni vrnil in so ga našli drugi dan v Ivanjševcih zmrznjenega ob robu gozda. Za povratek domov se je mož preveč napil žganja in to je povzročilo smrtno nesrečo. Smrt pod vozom. 73 letni hlapec Anton Fink je bil uslužben pri posestniku Brezovniku v Vojniku pri Celju. V petek dne 14. februarja tega leta popoldne je hotel z voza pospraviti žagavico v vrečah. Voz se je kar nenadoma nagnil in pokopal starčka pod seboj. Ko so ga potegnili izpod voza, je imel revež tako hude notranje poškodbe, da so ga prepeljali v celjsko bolnico, kjer je tsmrl v soboto. Najstarejši most v Nemčiji. Najsta.o.iši mo^t v Npmčiii ie most preko rcke Mosel v mestu Trier, ki je bil pozidan od starih Rimljanov. Ker most ni več kos modernim prometnim zahtevam, ga bodo sedaj preuredili in razširili. Most počiva na zidanih stebrih in je dolg 190 metrov. Drugi in sedmi podporni steber sta bila razstreljena od Francozov leta 1689, a pozneje zopet pozidana. Nemško mesto Trier, ki je bilo ustanovljeno od rimskega cesarja Avgusta, je bilo že v sredini 1. stoletja relo bogato in pozneje večkrat sedež rimskih cesarjev. Dragocenost predmetov, ki so bili last ponesrečenih letalcev. V Parizu se je vršila pred kratkem zanimiva licitacija. Letalca Nungessers in Colli sta nameravala preleteti Ocean od vzhoda proti zapadu. Med potjo sta oba smrtno ponesrečila. V Parizu je bila Nungessersova čepica izlicitirana in prodana za 100 tisoč Din. Par rokavic, ki so bile last francoskega letalca, so dosegle še višjo ceno. Vsako rokavico so namreč posamič dražbali. Eno je kupil neki Francoz za 400 tisoč Din, drugo Amprikanec za 600 tisoč dinarjev. Način življenja znamenitih starčkov. Španski časopis »Heraldo« je objavil, kako so se ohranili veliki misleci, delavci ln izumitelji v visoki starosti Cili ter zdravi. List poroča o znamenitem amerikanskem izumitelju Edizonu, ki Ima že 81 let in spi vsako noC komaj 3 ure. On sam trdi, da požira spanje človeške moči in se počuti on pri tako kratkem počitku prav dobro. Najstarejši kralj v Evropi, Gustav V. na ŠvedBkem, ki je že star 70 let, se ohranja mladostnega, ker Igra tenis (lgra z žogo). Pustil si je zgraditi v Stockholmu dvorano, kjer si krepl telo tudl v zimi s tenis športom. Dvakratni amerikanski milijarder Rockefeller, kl bo star kmalu 90 let, pripisuje svojo telesno čilost dejstvu, ker se ne loti niCesar, kar bi mu pokvarilo dobro voljo (to je lahko pri milijarderju), in igra golf igfro. Rockefeller je dobil vrstnika v generalu Bernhardu Shawu, ki uživa le rastlinsko hrano In Je pri 91 letih ne^erjetno mladosten. Lansko leto je obi- skal pisatelja Emila Ludviga ob Komerskem jezeru. Pri vožnji po jezeru je skočil iz motornega čolna in plaval neprestano eno celo uro. Stoletniki. V Jassy na Rumunskem je umrla nedaleč od mesta v kraju Targul Frumos 128 letna gospa Cassandra Anitoje. Ta ženska ni bila nikdar bolna v svojem življenju. Železnico in avtomobil je poznala le iz pripovedovanja drugih. — V Beli Durčovja na Slovaškem je obhajal te dni Jan Durčo svoj stoletni rojstni dan. — V južnosrbskem mestu Kumanovo so dognali ob priliki ljudskega štetja, da je meščan Safir Petruševič že končal 130 let in kadi vsaki dan, še dobro sliši in je duševno čil. Ob tej priliki so starčka prvič v življenju fotografirali. Ponesrečeni preroki. Ob koncu leta 1929 je razvidno, kako malo smemo zaupati napovedovalcem bodočnosti. Najbolj se je urezal nemški prerok Huter, ki je za novo leto Stresemannu napovedal veliko uspehov v letih 1929 in 1930, ko bi postal nemški državni predsednik. Stresemann je umrl, ne da bi počakal na leto 1930. Na Angleškem se je prav tako osmešil dokaj znani »stari zamorec«, kl je pisal o težki izgubi v kraljevski rodbini. Vsi so mislili na kralja, ki je nevarno obolel v lanskem februarju. Toda kralj je ozdravel in ni imela kraljevska hiša nobenih drugih neprilik. Na Francoskem je obljubovala madame Laplace strele na nekega uglednega politika, prevrat na Ruskem in vojno v Ameriki. Vse to je izostalo, umrl pa je Clemenceau, na katerega vedeževalka ni pomislila. Raziskovalci južnega tečaja rešeni. Z Byrdovo ekspedicijo, ki je končala raziskovanja na južnem tečaju, smo se že večkrat ter obsežno bavili. Ko je raziskal Byrd v letalu tečaj v 15 urnem poletu, se je vrnil v svoje oporišče in njegova družba se je odpravila na odhod in povrnitev na ladji v Newyork. Česar ni nikdo pričakoval, to se je bilo zgodilo, da je Byrdova ladja na morju zamrznila in ni mogla nikamor. Po vesteh je bil led debel 10 metrov in Byrdov parnik sploh ni bil opremljen za lomljenje ledu. Pogumni raziskovalec se je obrnil potom radija na pomoč v celi svet, naj ga reši iz mučnega ter resnega polažaja kak ledolomilec. Čakal je revež s svojimi tovariši v vedni temi cele tedne in se je dokopala do njegovega oporišča ob morju še le te dni ladja »Little America«, na kateri se bo ekspedicija rešila nazaj v domovino, kjer jo že radovedni Amerikanci pričakujejo z največjo nestrpnostjo. Usoda predsednikov Hehike. Izvolitev predsednika mehikanske republike je ravno toliko kakor bi proglasili nad novoizvoljenim smrtno obsodbo. Zavarovalna družba bi gotovo ne upala mehikanskega predsednika zavarovati na življenje. Mehiški vodilni politikl so v stalni smrtni nevarnosti. Opozicija uprizarja na vodilne osebnosti na vladi atentate. Ker se hitro menjavajo vloge vladnlh in opozlcljonalnih strank ni med umorom in postavno umrtitvijo nobenega razločka. Tako je bilo v Mehiki pred 100 leti In je še tudi danes. Od dneva. ko je postala Mehika samo- stojna, bilo je to 16. septembra 1810, ko je prenehala španska nadvlada, do danes, sta umrla le dva predsednika naravne smrti. Prvi je bil Juarez, premagovalec cesarja Maksimiljana I., drugi general Gonzales. Pet vladarjev, en cesar in štirje predsedniki so zapustili ta svet nasilne smrti. Število atentatov, ki so bili izvršeni v Mehiki od njene samostojnosti, je nemogoče določiti. — Ako leži sedajni predsednik Rubio s prestreljeno čeljustjo v bolnici, se dobro zaveda, da je bil prvi strel v njegovo glavo le poskus, upihniti mu luč življenja za vedno. Že pred potovanjem v Zedinjene države so ga morali nad vse vestno stražiti. Njegov prednik Obregon (zadnji mehikanski predsednik Portes Gil je le zastopal nekaj mesecev umorjenega) je bil ustreljen oni dan, ko bi bil moral nastopiti najvišjo službo. Zloglasni Calles je bil tudi oni vodilni politik, ki je še danes med Mehikanci nepopisno osovražen, vendar se še doslej ni nikdo dotaknil njegovega življenja resno. »Mrlič« zbežal s pokopališča. Zgodilo se je to v Queretaru (Mihika). Ves mrtvaški sprevod se je izvršil v najlepšem rpdu in na pokopališču so se med običajnim jokom sorodnikov ravno pripravljali, da bi položili truplo uboeega Jose Lazano k večnemu počitku. Hipoma pa je pokazal »mrlič«, da se s to namero ne strinja, in je pričel kričati. Razbil je pokrov rakve, skočil iz nje, se začudeno in preplašeno ogledal po navzočih in jo nato ubral urnih korakov s pokopališfca, pri čemur ni niti iskal izhoda, ampak je skočil kar preko zida. Še bolj začudeni in preplašeni navzoči so pozabili na jok in se istotako razpršili na vse strani. V par trenutkih sta ostala grob in krsta osamljena. Izkazalo se je pozneje, da so Lazana napadli krči in so ga v tem stanju pomotoma smatrali za mrtvega. »Duhovi« so se zmotili. 14 letna Ruby Rowe iz Geneve je nenadoma izginila v Chikagu iz hiše svojih staršev. Babjeverni njen oče se je zatpkel po nasvet k nekemu spiritistu, ki je poklical duhove, in ti so povedali, da je bila deklica ugrabljena in da se nahaja zaprta v neki obceštni gostilni. Pokazalo pa se je, da »duhovi« niso bili prav poučeni, kajti deklico so pozneje našli na nekem kmetskem posestvu, kamor je sama ušla in sicer iz vzroka, da bi se ji ne bilo treba učiti muzike, k čemer so jo doma silili. Dragocena jajca. Vsakdo b; si mislil: eno jajce je podobno drugemu. Razlikujejo se jajca le po velikosti ter^barvi. Smejali so se leta 1880 v Edinbufgu na Angleškem možu, ki je kupil dve sivkasto-beli jajci s temnimi lisami, dolgo vsako po 12 cm za 400 Din. Dva tedna pozneje je prodal jajci lordu Milfordu za 60 tisoC Din. Jajci sta bili od danes že izumrlega orjaSkega ptiča, ki se je imenoval alk. Ohranjenih je od te ptice do danes le Se 8 nagačenih živali in 70 jajc. Alk je bil ptič pjavač, na kratkih nogah, s perutmi od 90 cm dolžine in je živel v množinah krog severnega otoka Islandija, Nove Funlandije in na Funki otočju. V 17. stoletju so ptico uničili radl mesa in perja, Zadnji par js bil ustreljen na otoku Eldev pri Islrndiji leta 1844. Od taistega časa rast;>jo v ccni še ohranjena alk jajca.' — Gospa Shmith (Angležinja) je imela 3 a!k jajca. Leta 1912 je darovala eno nruzeju v Bristolu, drugi dve sta bili prodani in sicer eno za 40 tisoč, drugo pa za 45 tisoč Din. Ako računamo, da pride eno jajce na približno 40 tisoč P;n, potem znaša vrednost vseh še oliranjenih jajc 2.8 milijonov- Din. Z cnajslini letom žnpanja. Čudna navada obstoja v angleškem mestu Orsett, kjer je županska čast v rokah žen družine Wilson in se podeduje od matcre na hčerko. Na ta način se je povspela sodaj do županje komaj 11 letna Marjota Wilson. Vrtnar našel zaklad. Nek vrtnarski pomočnik, Harald Carlson po imenu, je kopal ob neki najbolj prometni uliei v Stockholmu. Naenkrat zadene njep-ova lopata na nekaj kovinastega. — Koplje dalje in kmalu opazi zaboj, v katerem se je nahajalo 500 srebrnikov \'L časa 1660 do 1718. Mnogi srebrniki so nosili sliko kralja Karla XII. Zaboj, v katerem se je denar nahajal, je bil precej pokvarjen, dočim je bil denar zelo dobro ohranjen. Sadem let brez dežja. »Sidney Mancbester« poroča, da niso videli v mestu Morgan v Avstraliji že nad 7 let dežja. P.edkokdaj so našli otroci na cesti žaho. Če so jo spustili v vodo, je utonila; žabe v teh krajih so se popolnoma odvadile plavanja. Voda se deli iz mestneta vodovoda v strogo določenih koIičinah. Kopanje je strogo prepovedano. Lastniki kopalnic lahko čakajo na naliv, ki bi jim napolnil strešne cisterne. Ko se oblačijo otroci za šolo, jim matere brišejo obraz z vlažno cunjo ali rokavico. V jutranjih urah imajo vedno najmanj vode, ker jo deli mesto še le ob 9. uri. Peš skozi Afriko. Dva Avstralca, Monson in Wilson po imenu, sta dospela v glavno mesto Egipta v Kairo, potem ko sta prehodila celo Afriko. Prehodila sta vspga skupaj 7000 milj in pri tem bila tudi v Rodeziji in Belgijskem Kongu. Prtljaga obeh potnikov je obstojala iz ene same ode.je. Prpd letom dni sta praznovala božič v pokrajini Zambesi, sredi divjakov. Kakor pripovedujeta, so bili divjaki napram njima izredno prijazni. Neki črnec iz Konga ju je celo spremljal prav do Kaire, toda, ko so prispeli tja, ga je mestni promet in vrvenje tako prestrašilo, da je kar zbežal nazaj v pustinjo. Med potjo sta Monsoh in Wilson tudi poskušala na goro Kilimandžaro, najvišja gora Afrike, česar pa radi pomanjkanja živil nista mogla izvršiti. Trije hišni svetovalcl. »Kaj je to, kako je to, sosed, da vaše gospodarstvo tako raste, tako procvita in vendar ni na vas ničesar posebnega opaziti, niti na vsem, kar se pri vas počne! Mi ostali tudi delamo, obračamo si storjeno v hasek, a navzlic temu do blagostanja ne pridemo.« »Torej se vam to čudno zdi.« odvrne sosed; »hvala Boan. godi se mi dobro, Bog mi daie svoi bla<?osiov. To pripisuiem prvič milo^ti božii. drugič pa mojim trem b.ičnim svetovalcem.« »VaSim trem h^n*?-^ <jvp+nm*- cem? Kateri pa so ti?« vpraša začudeno sosed. »Domači pes, pctelin in mačka,« odgovori sosed. »VTsa norčujete?« »Ne norfujem se, marveč trdim resnico. Poslušajte me! Pes laja, kadar čuje prihajati pridaniče, "kar znači previdnost. Pctelin kikirika, ko se prične daniti, kar znači, vstajati. A mačka se umiva, oblizuje in snaži, kadar prihaja gost, kar znaei pogostiti ga.« »Že razumem sosed, kar mi nameravate s tpm povedati. Tri reči so potrebne, da bi se gospodarstvo povzdignilo in te so: previdnost napram vsakomur, ki nam lahko škoduje, skrb za vse, kar nosl prospeh in prijaznost z vsakim, ki nam dobro želi in stori.« »Ako si moje tri hišne svetovalce na naveden način tolmačite, nimam nič zoper to. Nasprotno hvalim jih, da me opozarjajo, kako se mi je ravnati, brez njih bi bil nemara na vse to že pozabil.« Ženska čast In denar. V neki stari zgodbi čitamo o sodniku, ki je modro razsojal, če je tožila ženska, da jo je kak moški s silo v greh zapeljal. Obsodil je moškega, da naj ali žensko poroči ali pa plača denarno kazen. Povečini so moški seveda raje plačali kot pa svoje tožiteljice poročili. Ženska je hitro denar pobasala v žep in odšla. Sodnik pa je ukazal moškemu, naj teče za žensko in ji skuša denar iztrgati. Neredkokrat se je zgodilo, da je dekle branilo denar s tako spretnostjo in pogumom, da ji ga moški ni mogel iztrgati. Konečno je sodnik oba poklical nazaj, zapovedal ženskl, naj moškemu denar vrne in sklenil svojo razsodbo z modrimi besedami na žensko: »Če bi bila branila svojo čast in poštenost tako spretno in neustrašeno kot denar, bi te ne bil mogel nihče za to ogoljufati.«