16. štev.
v 1411hljani. v torek 8. februarija IHT6.
letnik IV.
Imeratl •« »prejemajo is vel ji triit'jpna vnur
в kr., A* n ti.k» lkrat,
11	ч
• • n »i it n * Ii
" 11 H II II ' 4
Prt večkratnem ti »kanji «e ctu» primero., »rnanjia.
Rokopial
(e ne vrtajo, neirankovaiia piama «a ne «prejemaio
Naročnino prejem» upraviiiitv.. (ailminiatraiiia) in nkapedieiia iu State m trifu h. »L 16
Poiitlten list n slovenski narod.
Po poiti	pre im»	vetu
Za «••••• .rt..	, Ji)	g|. — kr.
t« pol lit«	. , o	.. —
ta <4>trt leta	. . t	„ 4'> „
V adminitlraciji »al|a
/.a ralu riti,	M jI. br
•a pol leta . 4 „ >a ratrt leta . . 3 ,
V Ljubljani na <tum po»iij»i. velja HO kr. v*f na letu.
VrednHtvo I« na Bregu tnias
»tav. ItMt.
Ithaja (..otrikrat uet-.ieu milocc
v torek. . i'tru<k .n iob<iU>.
Spoznovaleč Ledohovski.
Dve leti je že, kar je zadela Poznansko in Gnezdensko grozna nesreča; 3. svečana 1874 ob treh zjutraj, ob uri, ko tatje skrivajo zlo-činstva pod nočni plašč, so pritlrli briči Biu-markovi v nadškofovsko palačo v Poznanji, in trenutek potem so odvedli hrabrega vojaka za pravo cerkve iu Poljske, nadškofa Ledohov-skega v vojaškem sprevodu v ječo ostrovsko. Kolika žalost, koliko pomilovanje se je razlilo po vsej pokrajnl, ko se je za rana izvedela takovu žalostna novica!
Sedaj pa se veseli zopet zemlja poznattjska. ker zidine ostrovake so izdale svojo žrtev, veseli se in raduj, zakaj tvoj škof pride k tebi, ne ktije ga sicer kakor pred letmi zunanji lesk in blišč, ne obseva ga solncc kraljevske milosti, kakor nekdaj, trnjeva krona ga venča, krona izpoznovalca Kristusovega; njegove zasluge za človeštvo ne izginejo, zgodovina ga vzpo-redi Klemenu Avgustu, kolonjskemu nadškofu, ki je priboril s svojo sužnostjo cerkvi prostost, vzporedi ga Jožefu Görresu, ki je s svojim delovanjem toliko pripomogel, da seje krščanski duh tako okrepil v srci nemškega naroda.
Poglejmo sedaj nekoliko, kako ulogo je imel v „kulturnem boji" primas poljski in nadškof poznansko-gnezdenski. Da so Bisuiurkovci tako poparjeni in sami žele, da bi mir nastal, to je zasluga nevstrašenega škofa — Slovana. Bismark, od nekdaj zvita buča, je najprej pomeril na Ledohovskega, češ, njega dobodem, potem ne bo sile, Ledohovski je bil jako priljubljena oseba na dvoru, znano je, da je bil leta I860 na posebno željo pruske vlade imenovan za gnezdenskega škofa in tedanji ktiltus-
Za predpust.
Vsak kraj ima svoje posebnosti in navade, kakor resnično pravi slovenska prislovica: „Drugo ljudstvo, druge šege". More biti, da komu vstrežem, če (iz svoje zbirke) po moči priobčim ktero šego iz ljutomerske okolice, /a danes naj potegnem iz koša list, ki govori: O ž eni t v i.
Kna najveselejSih narodnih veselic na lepem murskem polju je brez dvombe — „go-stikvanje*'.
Kadar roditelji svojemu sinu ali hčeri hočejo izročiti posestvo (ali roditeljev namestniki — „geronti"), potreba je, da si prijemnik izbere družico, koja ga bo podpirala v težavnem delu, odnosna hči bodočega zvestega pomočnika. To pa se vrši po priliki sledečim načinotn.
Mladenič za ženitvo sposoben naprosi si poštenega in pridnega moža znanca. Ta možak — starešina imenovan — gre s fantom neki večer (navadno se to godi v sredo ali pa v
minister je naznanil njegovo potrditev kralju | rekoč, da je božja previdnost naklonila osiroteli stolici nadškvfovski može, ki je vreden te visoke službe; opirajoč se ua to je za trdno upul kancler, da se nadškof prav z veseljem poprime „modus-a vivendi", boje se zameriti vladi, ter zutisne jedno oko, naj bi nastal sv. cerkvi počasi iz tega tudi kak „modus tnoriendi." Posebno pa se jc zanašal Bismark na to, da je Ledohovski Slovan, Poljak. O Slovanih pa se je tu in tam čulo pri Nemcih, da je njihovo kntoličanstvo sumljivo, ne tako ,.Č sto", kakor katoličanstvo Nemcev samih, ki se ponašajo s tolikimi zaslugami za sv. cerkev.
Toda tu in tam seje prav lepo uštel Bis-uiark in vsi, kteri koli so zidali svoje nade na Lcdohov»kega in njegovo uestalnost iu popustljivost. Havno ta „dvorni" Škot' iu tu „Slovan" se je skazal kot vzornega, nepremakljivega mo/.aka, kot pravega spo/novalca, čegnr izgled naj tudi druge budi. Ledohovski se ni izogibal boju, sprejel je boj iu dobojeval ga je, rado-voljuo trpeč v ječi. Lahko bi bil pobegnil iz <iijecc2f, kakor je to učinila večina nemških škofov, toda tega ni hotel storiti kardinal-prima poljski na noben način, da, on sam je prigovarjal škofu Janišcvskemu, tla se je vrnil s tujega — v ječo. Kdo je tu vznešenejši? — Ta, ki se umika „kazni", ali oni, ki jo potrpežljivo sprejme, in nikogar se ne boječ daje spričevanje resnici in pravici? Koga se bolj boje neprijatelji? Odgovoril je nato sam Bismark rekši, da se šknfa le takrat boji, kedar je v ječi, ali berači med ljudmi.
Sam Pij IX. je pripoznal te zasluge Ledohovskega, saj je ravno njega in nikogar drn-zega iztued mnogih starših škofov nemških
soboto) v hišo namenjene zaročnice, — ideta v ogledi. Starašina naznani dekličinim starišem namen prihoda. Poprosi jih namreč, hočejo li biti tako dobri privoliti, da dajo hčerko temu mladeniču za drugarico življenja? Лко je starišem ljubo, mu jo obečajo, in če je deklico volja. Potem napravijo na urečeni dan pogodbo zavoljo „herbije".
K zapisavnnju idejo navadno v sredo ali v soboto. Po končanem zapisavanju podasta se vsak na svoj dom, ter se skrbi za daljne korake. Fant ide in naprosi dva svojih najboljših prijateljev, tla bi mu bila združbe, t. j. strežnika ob dnevu poročanja. To željo mu rada izpolnita. Tudi sneha skrbi si za dve svatevci v isti namen. Se ve da ne smejo pozabiti tudi na kuharico in dva pozavčina. Kaj za posel da imata pozavčina, kaže že beseda sama; pozavljeta (vabita) rodbino, znance prijatelje, sosede ženinove in snehine na gostijo.
Pozavčina prideta nekega dne k snehi, kder se prav pono«no opravita in okinčata. Za klobuk kupljena velika kitica ali „štaainski piišlc" i dolgima trakoma — „pantlnoma" —;
imenoval kardinala sv. rim-ke cerkve. S tem je sv. Oče odvzel Slovenstvu domneli madež ter sapo zaprl vsim onim Nemcem, ki nam neprenehoma oporekajo, da n mamo pravega krščanskega duha, da nimamo nikacih zaslug za katoličanstvo. Slovanstvo je oni rešitelj, ki je pred 150 leti odgnal Turka izpred Dunaja. Slovan>tvo je potrlo pred 00 leti Napoleona. zagrizenega sovražnika uemšt>a, in kedo je izpodkopal Bismarku tla? Slovan Ledohovski, on je vodja „v kulturnem boji", brez njega bi se ta boj v«e drugače «končal. Živel tedaj krščanski spo/novalec Ledohovski — Slovani	(Po „Čehu").
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. februarija.
Avstrijske dežele.
I/ II ti n a iu imajo sobotni češki listi sledeči telegram: Ministerstvo razpuščeno, ustanovljeno prehodno ministervo. Grof Taafc predsednik. Pogodovnnje z Ogri do oktobra mesca odloženo. — Dunajski listi so ta telegram br/. preklicali in res ni še poročil z Dunaja, ki bi to novico potrdila. Če tudi ministerstvo zdaj še ni razpuščeno, vendar dolgo nikakor ne more trpeti, da bo.
V ilrkvnciii /lioi ii je bil načrt spremembe zakonske postave sprejet za podlago posebne (specijalue) debate. V splošni debati sta zoper predlog govorila posebno dobro dekan PHiigl in dr. Oelz.
I>iiiiat.j*k<-iiiii novemu nadškofu dr. Jan. Kučkerju na čast je 1. t. m. dal bil papežev poslanec msgr. Jakobini krasno veče-rico, h kteri so povabljeni bili najimenitneji
tako tudi cuetnu na desni, drugemu na levi rokav. Na suknjo ob pojasu prišpičijo jima pisan robec, eden ali dva. Enemu se podeli boben, drugi dobi trompeto. Napovejo jima se hrami, kder imata koga pozvati na svatbo. Tako odideta zvesto spolnovajp svojo službo. Svojoj bandoj hodita od vesi do vesi, lomastita iz hrama v hram; ropočeta, trobentata, ska-četa sem ter tje po stezi, de sc jima vse smeji; rada ljudi k sebi kličeta г namenom, da jim natočita „žegua", ker tudi „džilrdž" z vinom soboj nosita.
('em v naznačeni hram privreta in v hišo stopita, pozdravita domače z lepimi besedami: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Kaj potem sledi, to imata napisano, ter eden čita. — Tukaj podam prepis sestavka, ki ga ima mož, kteri je večkrat pozavčin bil. Glasi se:
„Hvaljen bodi Jezus Kristus! Jeli so vaš hišni of a doma ali ne? — V koti na peči sedijo, pa se močno hudo držijo. — Ali zakaj pa bi se oni hudo držali; mija (mi dva) bi morala žalostna biti, ki vašega poštenega hranm nisva mogla najti. Mija sva vas žalostna iskala
gospodje is vseh stanov. — Kedar jc sedanji I olomuški nadškof grof Fiirstenberg na Dunaju | bil izvedel, da je za dunajskega nadškofa imenovan olomuški diecezan, hitel mu je čestitat, in ta vrnil mu je obiskovanje koj drugi dan. — Znano je, da v Olomucu korarije dobivajo le blagorodni ali plemiči, in da so zadnja leta za te dostojnosti potegovati jeli se tudi ne-ilahtniki ali prostaki. Pisarilo se je o tej pravdi že sem ter tje, v Him in na Dunaj. Kakor je „Slovenec" unkrat povedal, poslalo je bogoalovuo učilisče olomuško posebno čestitko ali adreso do krajana svojega novega nadškofa dunajskega v latinskem jeziku, io dalo jo je celo natisniti. V tej čestitki preslavlja deželana svojega, češ, da sin prostega tkalca dospel je na ptujem do najviše dostojnosti kneževske, do ktero doma dospevajo I« plerne-nitaži. „Facultas Oloinucensis locu'a est" pravi na to nekaj šaljivo nekaj resnobno „Na-šinec" 1. 13 o omenjeni pravdi. Če more sin prostega tkalca postati nadškof dunajski, kaj da ne bi mogel postati tudi korar olomuški ?! Pač res! —
\н II u ti »J Ii dolgo niso mogli doseči z raznimi prošnjami Čehoslovani, da bi ne beseda božja ozuanovala jim v pridigah in krščanskih naukih v kterih cerkvah, dasi jih toliko tisoč prebiva ondi. Te dni se je pričelo vendar, io sicer po prizadevanji Moravaua dr. Šveca, najprej v cerkvi sv. Ane v Koroških ulicah v sredo na svečnico, in glasil se bode jezik češki razun pri Ligurijanih tudi tu in v kratkem še kje drugi». Prigodek ta je jako vesel za Slovane po Češkem, Moravskem, Sle-skem in Slovaškem, kajti iz vseh teh krajev je dokaj moških in ženskih na Dunaju, in prav bi storili duhovniki, da bi doma to tudi po vedali, kam naj se obrnejo Slovani, kadar na Dunaju iščejo službe božje.
Vnanje države.
't» JiijcoNlwvHiiMkesa hojlšc«.
Kvropske vlado so v Carigradu že predložile skupni načrt o potrebnih premembah. Kaj bo turška vlada odgovorila, se še le ugiba. Nek telegram iz Carigrada poroča, da jih bo z vljudnimi izgovori zavrgla, drug pa, da jih bo v principu sprejrla. Med tem »e, kakor poroča „Pol. Corr." iz Dubrovnika, turški komisar Ali-paša trudi pridobiti vodje ustajnikov z obljubami; obeta namreč pomiloščetije, izpeljavo prememb, da bo več kristjanov sprejetih v civilne vrade v Hercpgovini, da bo vsaka rodo-
vina dobila podpore v denarji in živim'. Opravil dozdaj nič ni, vendar za trdno misli, da bo, nadjaje se, da se mu bo posrečilo pridobiti vdje ustajuikov.
V čudnem nasprotji z vsem tem jc novica, da je turška vlada zelo razkačena nad Črnogorci in da jim bo zdaj zdaj vojsko napovedala. Malo prej se je poročalo, da je črnogorski knez pogodil ali vsaj pogojeval se 8 Turčijo o tem. naj mu odstopi nekaj delov Hercegovine ; če se to zgodi, bo on skrbel za to, du bo ustaja brž potlačena. Nam se zdi prvo poročilo verjetnejše od drugega.
Iz bojišča se sliši, da so bili v Hercegovini, pa tudi v Bosni zopet Turki tepeni. To beremo v slovanskih listih, ki so dozdaj vselej še glede novic bolj zaoesl|ivi bili, ko drugi.
D. Ztg." ima iz Kostajnice telegram, ki poroča, da je H u b m a v e r s svojo četo bil ua avstrijski zemlji prijet, vsem vzeto orožje in da so ga potem zaprli. Kmalu potem pa isti list. čegar telegrami so se že tolikokiat skazali kot prazne čenče, popravlja to novico, rekoč, da liubniaycr je bil sicer prijet, a potem zopet izpuščen. Zagrebški listi, kteri bi bili morali najprej zvedeti, če bi se bilo kaj tacega zgodilo, ue povedo ničesar o tem, tedaj bodo ta poročila ravno tako bosa, kakor ona o zavratneni umoru Hubmaverja.
Turki uganjajo strašne, zverinske divjoeti. Iz Kostajnicc se namreč nemškim listom poroča, da so nekim beguncem ne le odsekali glave in jih potem razkosali, ampak enega celo živega od r lili Pa so vendar še ljudje pri nas, ki ž njimi drže.
Mrhttka skupština jc dovolila vladi posojilo, če bi era treba bilo. Nemški listi zarad tega godrnjajo, rekoč, da so Srbiji po evropskih velikih oblastih roke tako /vezane, da sama za-se ne more nič pričeti proti Turku. Posebno v oči jih pa drega zadnji odstavek oklica družbe belgradskih meščanov, ki pravi h koncu, da bo skoro gotovo spomladi Srbija primorana z orožjem si braniti samostojnost svojo.
Tudi гшшшмка kamora je dovolila vladi kredit za oboroženje vojne, če bi jo bilo treba v boj postaviti; minister predsednik je izgovarjal se s tem, da vlada do zdaj nima še nikakor misli pričeti kako vojsko, a treba biti pripravljenim za vsak primerljej.
Kardinal l.ciloliovkl je prost. — V Gothi na Nemškem izhaja koledar, kteri popisuje plemiče ali žlahtnike, in med drugimi
se nahaja v njem tudi grof in kardinal Ledo-bovški s pristuvkom i. p. i. to je: in partibue infidelium. v krajih nevernikov. Nekdo je prestavil te črke pa tako-le: in pugna invincibilis, to je v horhi kulturni Bismarkovi nepremagljiv iu — nepremngan. Tako je še celo glaso-viti koledar Gothavski postal hvalitelj prestavnega kardinala.
V Hlitin je državni svčt sklenil grofu Arnimu. ki je zdaj v Florenci, izročiti razsodbo berolinske sodnije. Izročili g« pa Prusom ven-dar-le ne bodo. ker v dotifni pogodbi med Laško in Prusko ni zapopaden pregrešek, zarad kterega je grof Arnim v ječo obsojen.
£|)апј*кгка so poročila o hudem hoji ob Veri. Campos, ki je prodrl skoro do Urdaxa brez upora, je sedaj v hudi zadregi. Zmago ei oboji pripisujejo. V San-Sebastjan še vedno hudo streljajo. Karlistom je došla ladija s streljivom in drugim vojnim orodjem.
Izvirni dopisi.
■ж Hanuilka, 2. februarija. Dopis g. J. Murnika, bivšega predsednika naše čitalnice, daje mi povod zopet poslati vam nekoliko vrstic. Nikarte se bati, da bodem polemiziral, in bi morda zarad tega vrgli moj dopis v papirni koši —
Gosp. dopisnik se čudi, da mi niso znani vzroki, zakaj se je odpovedal časti prvosed-nika čitalničnega, a reči moram, da mi res niso bili znani in sem hvaležen, da sem jih izvedel. Nikakor k« mi pa ne zdi prav, da se je predsedništvu odpovedal zarad vzrokov v njegovem dopisu od 24. p. m. navedenih. Ljudje, ki zbog svoje trdoglavnosti ne respek-tirajo odbora, tudi ne umejo nevolje g. predsednika izrezujoče se z odstopom. Takim ljudem je treba krepko stopiti na noge in z vsemi močmi skrbeti, da se čitalnica vzdrži krepka, kakor prejšnja leta. Sicer sem pa popolnoma Vaše misli, da se odborovi sklepi ne smejo meni nič tebi nič prezirati ter odborovemu delovanju nasprotovati, kakor sem tudi za to, da se ne dovoljuje vsakemu, kdor si bodi, vstop v prostore čitalnične, kar se gotovo pretečeno leto ni popolnoma izvrševalo. Svetujem toraj tudi pri tej priložnosti nekterim, ki se štejejo za narodnjake, da naj bodo v istini vneti za narod in naj pospešujejo njegov napredek po svojih močeh, ter naj se uče osebno mrženje podvreči občnej koristi.
tam dol pri Radgoni pa tam gor pri IUzkrižji, ter Bva šla po enej zelenej trati do kolena po blati, ino sva potovala po enem globokem doli, pa nisva videla inam kakor gor pa dol. Tam sva našla devojko z imenom kristjanka; njena mladost bila je 90 let. Mija sva jo pitala, če bi znala za vaš pošteni liram- Ona nama hitro odgovori: „Znam, pa ne morem vama dopovedati"; ter je vpregnola nogö in s peto nama je poka/ala tijam k vam domu. Prišla sva prav. kajti stoji pisano: „Kteri išče, tisti najde; kdor trka, onemu »e odpre". Mija sva iskala, pa sva našla; sva trkala, pa se nama je odprlo.
Zdaj pa poslušajte sv. evangeljc, ki gaje |K)pisal sv. evangelist in apostol Janez v drugem poglavji od 1.—11. vrste:
„Tisti čas jc bila ženitoinu v Kani Galilejski ... (bere iz evangeljske knjige, ali pa ima v svojih pismih) ..."
Tega pu sc vi, dru#i kristjsui, nič ne bojte, da bi se nam to zgodilo, da bi nam vina zmanjkalo. Mijn z mojim padjasom imava od nuše pivnice dolg ključ; kadar sc eden uavolji, pa drugi pride. Vina bomo dosti imeli.
Morebiti bi vi mislili, da ne bi imeli zadosti jesti od mesa. Mija z mojim pajdašem sva kupila enega vola; totega sva mija zaklala, pa sva nasekala ž njega tri kadi in tri prepadi. Govedine bomo zadosti imeli.
Morebiti bi vi mislili, da braskega mesa (svinjetine) tudi ne bi imeli, ali ne bi imeli s čim zabelavati. To bomo tudi imeli. Mija z mojim pajdašem sva kupila enega prašička kak enega volička. Znate, pa se nam je vendar pri njem en „špajs" pripetil. Ko smo ga šli lovit, sva mija deklo pitala: „Pokaži nama, v kterem hlevu jo V-' Resno ona nama povć: „Tu notri je". Tje sem jaz svojega pajdaša poslal. On ga je iskal, pa ga nije mogel najti. Deklu pa mu je rekla: „Mora biti notri; saj sem gs sinoči noter zaprla". Potem sem jaz svojemu pajdašu podal noter graldje. On ga jc pridno iskal z grabljauii, je brlog skupaj zprabljal, pa ga le nije mogel najti. Poleg hleva ležala je nek.sna .stara metlja, s ktero mu ju/, hitro postrežem. Pajdaš začel je zmetati po hlevu, a prašiček je skočil i/pod borovega luta. Dekla pa jc vendar tako „Hisik" bila,
da je „fiirtoh" podržala, pa še itak hi jej skoro ušel. Potem smo ga komaj s „kUnštjoj" zaklali. Braskega mesa bomo zadoti imeli.
Tudi zabelavati nam bo mogoče Slanina bila je velika okoli 9 centov. Po vitli smo jo gor vlekli; med tem se nam je vitlo utrgalo, pa ee nam je velika sreča zgodila. Slanina je namreč doli padla, predrla je devet velbov, a pod devetim velbom na enej pavočini (pajčini) obstala.
Morebiti bi ei mislili, da ne bi imeli e čim črevljev mazati, če bi jako plesali. Za to se nič ne bojte! Toti prašiček je takšno Halo imel, da mija z mojim pajdašem nisva znala, kam bi ga spravila; vendar sva našla eno lešojakovo lupino, ter sva ga tje shranila. To vas naj nič ne skrbi, da ne bi imeli н čim črevljev mazati. — Pa poleg tega se je nesreča zgodila. Toto salo bilo je plivko, zato sva ga djala na okno; priletela pa je senica, velika kakor telica, se na okno polega sala vsela, lepo zapela in s salom — odletela. Vi se vendar nc zanesite, pa si doma črevlje nu-mažite.	(Dalje sledi.)