O PROIZVODNJI KERAMIKE V SLOVENIJI V. 19. STOLETJU Hanka Štular, Ljubljana Za keram ično proizvodnjo na Slovenskem v 19. stoletju je poleg šte­ vilnih podeželskih lončarskih delavnic, ki so oskrbovale tudi m estna gospodinjstva s kuhinjskim posodjem , značilnih še nekaj delavnic in obratov, ki so se poskušali v proizvodnji beloprstene posode.1 Ta ta­ k ra t še nova zvrst keram ike je bila v dobršni m eri produkt prizadevanj za industrializacijo proizvodnje predm etov široke porabe. Kot uvod v inform acijo o teh delavnicah naj služi nekaj podatkov, o proizvodnji tim. boljših zvrsti keram ike v 18. stoletju pri nas. Leta 1740 so ljubljanske m estne oblasti začele urejati v neposredni soseščini m estnih opekarn delavnico za fajačno posodje — majol- karno.2 Njenih izdelkov ne poznamo, vemo pa, da je imel m agistrat od vsega začetka hude preglavice, saj se m u je šele leta 1746, torej tri leta po dokončani ureditvi obrata, posrečilo pridobiti kupca — J. Med- lerja, in še ta se je takoj po sklepu pogodbe skesal in skušal majol- karno vrniti m agistratu, česar m u pa niso dovolili. Delavnica naj bi nato pod M edlerjevim vodstvom delovala do njegove sm rti leta 1759 in še nekaj le*t naj bi jo nato vodila M edlerjeva vdova. Kot leto, ko naj bi obratovanje dokončno ustavili, domneva I. Slokar leto 1768. Tedaj je nam reč drugi mož M edlerjeve vdove Gašper G orjup sklepal z m agistratom novo pogodbo, v kateri je m agistrat G orjupu črtal vrsto ugodnosti, ki jih je bil priznal M edlerju v zvezi z obratovanjem majoli- karne. V zvezi s Slokarjevim i navedbam i o ljubljanski m ajolikarni so potrebna še nekatera pojasnila. Slokar je bil očitno m nenja, da so v m ajolikarni izdelovali beloprsteno posodo in je na osnovi pogodbenega pogoja, da bo M edler izdelke signiral z m estnim grbom ali z imenom, pripisal ljubljanski m ajolikarni vrsto beloprstenih posod iz zbirk Na­ rodnega m uzeja, ki so signirane z Laibach. V resnici pa so možnosti, da bi v L jubljani že tako zgodaj izdelovali beloprsteno posodo, zelo m ajhne. Prvo belo p rst sploh je okoli leta 1740 izdeloval v Angliji Tho­ m as Ashbury v Sheltonu, posam ično so jo na evropski celini sicer iz­ delovali okoli 1750, vendar pa datira resnični prodor bele prsti na evropsko celino v čas po letu 1765, ko je z izboljšano inačico te kera­ 1 Angleško: cream-coloured earthenware, creamware, Queen’ s ware; nem­ ško: Steingut; francosko faience fine; italijansko: terraglia 2 Ivan Slokar, Prva majolikarna v Ljubljani, Kronika, II, 1954, p. 182 ss m ične zvrsti zaslovel Josiah Wedgwood. Kaže, da je prvo beloprsteno posodo pri nas izdeloval Peter Brave (Pietro Brauz) po letu 1786 v Solkanu,3 verjetno pod vplivom tržaških obratov.4 Prvi poskusi v Ljubljani datirajo verjetno v leto 1788, ko sta v tu rja­ škem živalskem vrtu uredila poskusno delavnico Schönehr in Eggen- hofer. Drugi poskus sta v isti delavnici leta 1789 opravila Anton Sylva in Lorenzi. U porabljala sta uvoženo glino iz Vicenze, uspeh sta si kljub dragi osnovni surovini obetala predvsem zaradi poceni delovne sile. Boljše pogoje je zagotovilo odkritje ležišča prim erne gline na Šiji pri Selcah. Leta 1792 ali 1793 je Sylva preselil obrat v ljubljansko Gra­ dišče, kjer je obrat vodil do sm rti leta 1795. Delavnico je nato prevzel Žiga pl. Zois in ga »z vlaganjem znatnih vsot« razvil v cvetoče pod­ jetje.5 K akor navaja Hoff, je kom aj dohajala številna naročila iz tujine in njeni izdelki so bili enakovredni tržaškim in graškim in se celo približevali angleškim. Tudi obsežni asortim ent, ki ga razbiram o iz prodajnega kataloga ob Hoffovem opisu, govori za uspešnost podjetja. Da so se v Zoisovem obratu zgledovali po angleških izdelkih, povze­ m am o po prim erkih, ki so se nam ohranili. Značilnost angleške belo- prstene posode so nam reč poznorokokojske in klasicistične oblike, ki so z gladkim i ali z zelo skopo razgibanim i ploskvam i in diskretnim reliefnim okrasjem ob robovih ustrezale novemu načinu oblikovanja: ulivanju. Leta 1750 so v Angliji uvedli ta revolucionarni oblikovalski postopek, ki je nadom estil zam udno in zahtevno oblikovanje v kolov­ ratu, bodisi prosto, s pom očjo šablone ali s pom očjo kalupa. Tedaj so začeli ulivati redko glinasto kašo v mavčne kalupe, ki so posrkali vodo in vlito kašo osušili do usnjate konsistence. Z novim postopkom so v dobršni m eri izključili iz oblikovalskega procesa — vsaj pri proizvod­ nji povprečne uporabne posode — izurjene lončarje in jih nadom estili s cenejšo, priučeno delovno silo; hkrati pa so si zagotovili velike serije povsem enakih izdelkov. Že ob bežni analizi oblik lahko ugotovimo, da so zlasti krožniki, pladnji, sklede, vrči in ročke izvedeni iz sočasnega angleškega kositrnega posodja. To prevzem anje kovinskih oblik v kera­ miko nas ne sme začuditi, saj je posledica novega oblikovalskega po­ stopka, za katerega v lončarstvu ni bilo tradicije. Zato je razum ljivo, da so se vzorovali pri tisti kovinarski stroki, katere oblikovanje tem elji skoraj izključno na ulivanju in ki se je ukvarjala prvenstveno z obliko­ vanjem namiznega posodja (sl. 160). Drugi krožnik (sl. 161), verjetno prav 3 Ranieri Mario Cossar: Storia deli' arte e delVartegianato in Gorizia, Por­ denone 1948, p. 272 ss Gustav E. Pazaurek: Steingut, Formgebung und Geschichte, Stuttgart 1922, p. 52 Cossar navaja, da je solkanski obrat izdeloval bele vinske ročke »majo- like« z orlom, torej fajanso; Pazaurek pa, da so izdelovali beloprsteno posodo. Oboje je mogoče, saj so ob koncu 18. stoletja mnoge manufakture fajanse izdelovale fajanso vzporedno z beloprsteno posodo ali pa so se popolnoma preusmerile na belo prst. 4 Bianca Maria Favetta: La ceramica Triestina, Verona 1966. Avtorica na­ vaja naslednje obrate: G. Baletti 1773—76, obrat nadaljuje P. Lorenzi do 1797? G. Sinibaldi in L. Santini 1784—1808; M. Filipuzzi e Comp. 1784—97 5 Heinrich Georg Hoff: Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Herzogthume Krain und demselben einverleibten Istrien, I, Laibach 1808, p. 141 ss tako izdelek obrata v ljubljanskem Gradišču,6 kaže nekoliko drugačno oblikovno tradicijo. K ošarasti rob ozier prvič srečam o pri porcelanu, kon­ kretno na znam enitem m eissenskem servisu (Sulkowski (ok. 1735, J. G. Höroldt), k jer je m otiv košarastega pletiva za okras robov izveden v zelo plitkem reliefu. V beli prsti in v fajansi je oblikovanje okrasnih predrtin laže izvedljivo, saj ostaja črep zrnat in se ne om ehča tako kot porcelan­ ski, ki sintetizira, zato so ta m otiv razvili do večje plastičnosti. Nove tehnološke pridobitve, ki jih je omogočil napredek industrializa­ cije v Angliji (m ehanizacija priprave surovin, kemične in fizikalne ana­ lize kot priprava recepture, izboljšani postopki m erjenja visokih tem ­ p eratu r in izpopolnjene peči) so le počasi in z velikimi težavami prodirale na evropsko celino. Cenejša ko je bila delovna sila, prepro­ stejše so bile tudi delavnice. Tudi za obrat v Gradišču, ki je sicer posnem al angleške oblike in se trudil za videz in kakovost, je značilno, da ni znal osvojiti tudi osnovne prednosti angleške proizvodnje — na­ predne tehnologije, ki je angleški beli prsti omogočila, da je bolj ali m anj srečno prebredla veliko krizo v 2. tretjin i 19. stoletja, ko je tržišče prevzel poceni industrijsko izdelani porcelan. Usoda druge ljubljanske delavnice je značilen prim er za težave, v katere je zabredla proizvodnja na evropski celini, zlasti v m anjših delavnicah. Prav v letu 1817, ko je Ž. Zois kot razgledan gospodarstvenik opustil delavnico v Gradišču zaradi izredno neugodnih razm er na tržišču, ki jim je botrovala tudi avstrij­ ska finančna in trgovska politika, je zaprosil ljubljanski pečar in lončar Franc W asser za deželno koncesijo za izdelovanje beloprstene posode.1 Že ocena gubernijske kom isije je dokaj zgovorna: vzorci so sicer le­ pih oblik in bleščeče bele barve (tu se odraža značilna in usodna usm e­ ritev na posnem anje videza porcelana), po kakovosti črepa in glazure pa se W asserjevi izdelki ne m orejo m eriti niti z Zoisovimi. Ohranjeni prim erki W asserjeve beloprstene posode, ki so predstavljali večino njegove proizvodnje, nam nazorno ilustrirajo propadanje m ajhnih de­ lavnic, ki so si z opuščanjem zahtevnih oblik in s tem cenejšim i izdelki skušale zagotoviti tržišče. Poskus oblikovanja figurin, ki se ga je Was­ ser leta 1842 lotil na izrecno naročilo G ubernija (ta je hotel prispevati nekaj izdelkov domače industrije za prestolonaslednikov fizikalni ka­ binet), pa je sodil bolj m ed naloge pečarjev. Podobnih ambicioznih dejanj zasledimo še več med ljubljanskim i pečarji prve polovice 19. stoletja, ki so za razstave oblikovali razne okrasne vaze in plastike (Josef Raster, H enrik Gley in Peter Kralj); žal njihove poskuse po­ znamo le iz skopih opisov razstavnih poročil.8 6 Lastniki delavnice v ljubljanskem Gradišču so bili: A. Sylva 1791/2, Ž. pl. Zois 1795, M. Alborghetti 1817, J. Alborghetti 1818. Leta 1823 delavnica preneha obratovati, leta 1825 jo za kratek čas oživi G. Bisuzzi. Verjetno izvirajo vsi z Laibach signirani izdelki značilne smetanasto bele barve iz tega obrata, saj je lastnik drugega obrata F. Wasser dobival glino iz dru­ gega ležišča, belina njegovih izdelkov je drugačna pa tudi signiral jih je redoma s F. W. (Franc Wasser) ali G. W. (Gebrüder Wasser) 7 Ivan Slokar, Industrija kameninaste posode v Ljubljani, tipkopis 8 Bericht über sämmtliche Erzeugnisse, welche für die dritte, zu Laibach im Jahre 1844 veranstaltete... Industrie-Ausatellung des Vereins zur Beförderung und Unterstützung der Industrie und der Gewerbe in Inner­ österreich, dem Lande ob der Ems und Salzburg eingesandt worden sind, Gratz 1845, pp. 95 in 96. Popolnom a na raven povprečne kuhinjske in nam izne posode pa je zdrknila proizvodnja bele p rsti v libojskem obratu Nemški dol oz. D eutschental, ki ga je leta 1815 ustanovil Ignaz Schm idi9 (slika 162). Podoben je bil tudi obrat, ki ga je 1855 ustanovil Florjan Konšek v K am niku,1 0 čeprav lahko ohranjenim izdelkom 1 1 priznam o nekoliko več sm isla za prikupne oblike (slika 163). Od leta 1878 dalje postaja proizvodnja celo še boljša in oblikovni izbor pestrejši, ko je obrat prevzel priseljeni Korošec Blaž Schnabel in zaposlil kot obratovodja Čeha Skuto. Prav poseben vzpon pa doživi kam niška delavnica, ko začne na proizvodnjo vplivati m lajši Rudolf Schnabl v začetku našega stoletja. Prizadeval si je om ejiti proizvodnjo povprečne nam izne po­ sode in obrat preusm eriti na izdelovanje dekorativne keram ike in vsaj del te proizvodnje postaviti na tem elje domačega izročila. Tako je začel izdelovati posnetke fajančnih vinskih ročk »majolik«, ki so bile — sicer uvožene iz Italije — od 17. stoletja dalje izredno priljubljene pri nas. Posebnost pa so veliki okrasni pladnji, poslikani z motivi, posne­ tim i po panjskih končnicah, (slika 164). Prav na teh pladnjih, ki jih je poslikal Peter Žm itek,1 2 se odražajo am bicije Rudolfa Schnabla za iz­ delovanje dom ače dekorativne keram ike, ki ga vodijo ideje, izražene v nacionalnem program u Vesnanov: ohranjanje dragocenega ljudskega blaga, noše, šeg, pravljičnih in ljudskih motivov, oblik ljudske deko­ racije, vsega, k ar ogroža pritisk nem ških industrijskih izdelkov.1 3 Gospodarni razm islek o poceni delovni sili in bližini ležišč osnovnih surovin je navedel podjetje Schütz iz Olomucza pri Blanskem (Mo­ ravska), da je leta 1870 ali 1871 uredilo v Libojah podružnično pod­ jetje za izdelovanje dekorativne keram ike. M atična tovarna na Mo­ ravskem je bila ustanovljena leta 1849 kot tovarna beloprstene po­ sode,1 4 vendar se je prav km alu preusm erila na dekorativno keram iko, tim. industrijsko m ajoliko, ki jo je bila razvila m anufaktura Minton v Staffordshireu in jo predstavila na londonski svetovni razstavi leta 1851. Značilnosti te vrste keram ike so: poudarjeni polnoplastični in reliefni okras, debelo nanesene živopisane prozorne glazure in posli­ kava z barvnim i glazuram i (sl. 165). Leta 1883 je obsegal proizvodni program libojskega o b rata1 5 servise za pivo, žardiniere, stenske okrasne pladnje, izdelke s slonovinasto glazuro, vrče, krožnike in vaze. Podjetje je tedaj imelo tudi posebno slikarsko delavnico. Skupaj z m atičnim 9 Drago Predan: 150 let libojske keramike, Celje 1966, pp. 12, 13. Lastniki so bili: Schmidl-Heffele od 1815, Grilz-Tappeiner 1853, Ritter 1863, Sonnen­ berg 1871. 1 0 Ivan Ziha, Iz zgodovine kamniške kronike, Kamniški zbornik, VI, 1960, p. 222 ss Po F. Konšku so delavnico posedovali še K. Pollay od 1864, H. Ribana 1875, B. Schnabel 1878, R. Schnabel 1911 do nacionalizacije po 1945. " Npr.: primerki v kulturnozgodovinski zbirki keramike v Narodnem mu­ zeju v Ljubljani: krožnik inv. št. KZ-8515, podstavki za skodelice inv. št. KZ-2787 in KZ-2762, posoda za maslo inv. št. KZ-2772. 1 2 Majolično slikarstvo pri Slovencih, Dom in svet, XX, 1907, p. 330. W(al- ter Š(mid), Heimische Majolika Arbeiten, Laibacher Zeitung, 1907, p. 1295 1 3 Špelca čopič: Slovensko slikarstvo, Ljubljana 1966, p. 104 1 4 Gustav E. Pazaurek: Steingut, Formgebung und Geschichte, Stuttgart 1922, p. 52 1 5 Adressbuch der keramischen Industrie, Coburg, Sprechsaal, 1883, p. 116 266 obratom je prejem alo odlikovanja in priznanja za svoje izdelke (leta 1876 v M iinchnu zlato kolajno, leta 1878 v Parizu srebrno in istega leta v N ürnbergu zlato kolajno), ki so jih odkupovali prav na razstavah veliki m uzeji za svoje zbirke sodobne um etne obrti. Ugled in priznanje si je podjetje Schütz pridobilo z odlično kakovostjo svojih izdelkov, saj so v Blanskem in v Libojah zaposlovali številne strokovnjake in naročali pri priznanih tehnologih (npr. pri Koschu na Dunaju) recep­ ture za glazuro in črep. Med oblikovalci pa je izpričan profesor dunaj­ ske um etno obrtne šole. August Kühne, ki je leta 1895 na svoji kiparski razstavi v Avstrijskem m uzeju za um etnost in industrijo predstavil tudi vrč s podstavkom , večji in m anjši bokal s pokrovom in črnilnik, ki jih je izdelala tovarna Schütz v Libojah.1 6 Oblikovni in okrasni re­ perto ar Schützove industrijske m ajolike je izredno obsežen. Na p ri­ m erkih, ki so se nam ohranili, in na upodobitvah izdelkov lahko ugo­ tavljam o reliefno motiviko, povzeto po renski kam enini 16. in 17. sto­ letja, vplive perzijske keram ike, novogotske elemente, oblikovni izbor italijanske renesančne m ajolike rodbine della Robbia, fantazijske vzorce, vpliv japonaissetie in naturalizm a itd. Izrazite sesecijske ke­ ram ike doslej ni bilo mogoče ugotoviti. Očitno je torej vztrajanje pri tistih dekoracijah, ki so značilne za historistično keram iko. M edtem ko je bil historizem v steklarstvu v svojem eklekticizm u ve­ liko bolj dosleden, pronicljiv, saj ni povzemal samo form alne značil­ nosti historičnih predlog, temveč je obnavljal tudi stare zahtevne teh­ nike, ostaja eklekticizem dekorativne keram ike na ravni Schützove proizvodnje veliko bolj površen. Om ejuje se v glavnem na nekritično povzemanje oblik in okrasnih motivov z edinim ciljem po potencirani dekorativnosti. Gospodarno izkoriščanje dragih kalupov so zagotavljale norm irane sestavine posam eznih izdelkov (robovi, m edaljoni, obodi, vratovi, podnožja, ročaji itd.), ki so omogočale sestavljanje v neštetih različicah. To pestrost so povečevale še različne kom binacije barvnih glazur. Kom ponibilnost je sicer res posebna značilnost proizvodnje, kakršna je bila Schützova, ne smemo pa pozabiti, da je bila običajna tudi že poprej, kadar je bila produkcija usm erjena v serije. Komponi­ bilnost zasledimo že pri renski kam enini renesančnega obdobja, zna­ čilna pa je bila itudi za najbolj znam enite porcelanske m anufakture 18. stoletja. Razumljivo je torej, da se je v industrializiranih obratih druge polovice 19. stoletja, kakršen je bil Schützov obrat v Libojah, kom ponibilnost uveljavila kot osnovni oblikovalski princip. Če skušam o z današnjim i očmi ovrednotiti kakovost Schützove okrasne keram ike, se nam zm eraj znova vsiljuje obsodba nekritičnega prev­ zem anja oblikovnih in okrasnih prvin. Na uporabnem posodju (sl. 167) se na prim er srečujem o z reliefnim i okraski, ki so povzeti ali obliko­ vani v duhu porenske kam enine 16. in 17. stoletja. M edtem ko je na porenski kam enini relief oster, saj ga prekriva le tenka koprena solne glazure, zaliva reliefni dekor na industrijski m ajoliki debela plast b ar­ vaste glazure, ki zabrisuje plastičnost in jo sprevrača v slikovitost. Bolj uspeli se nam zdijo danes tisti izdelki, kjer zaslutim o kot vzor 1 6 August Kühne Ausstellung, Mitteilungen des k. k. Österreichischen Mu­ seums für Kunst und Industrie, n. v. X, 1895, pp. 490, 492, seznam raz­ stavljenih del št. 56—59 sitavbno keram iko italijanske renesanse, katere glavni predstavnik je bila delavnica della Robbia (sl. 166). Prav velika skrb za brezhibno tehnologijo, obsežen izbor in nenehno uvajanje novih modelov pa je postala ob koncu 19. stoletja prehudo brem e za podjetje. Po sm rti ustanovitelja podjetja, ko je vodstvo prev­ zela hči M arija Lobe-Schütz, so proizvodnjo om ejili na m anj zahtevne izdelke. Med dekorativno keram iko po letu 1902 zasledimo le še iz­ delke, ki jih prodajni katalogi navajajo kot južnoštajersko poslikano km ečko keram iko. Občasno so v tem slogu izdelovali med obem a voj­ nam a v K eram ični industriji KIP — Liboje1 7 večje ali m anjše servise, večina proizvodnje pa se je om ejila na preprosto namizno posodje in sanitarno keram iko. ZUSAMMENFASSUNG Ausser der schlichten Irdenware, die in den ländlichen Töpfereien auch für den Bedarf der städtischen Haushalte hergestellt wurde, wurden im 19. Jahrhundert in den slowenischen Gebieten auch sogenannte bessere Arten: Steingut und Industriemajolika hergestellt. Das Steingutgeschirr wurde in zwei 1792 und 1817 in Ljubljana eingerichteten Werkstätten, von einer Werkstätte in Kamnik (gegr. 1855) und in einem Unternehmen in Liboje (Deutschenthal, gegr. 1815) hergestellt. Die Erzeugnisse des älteren Unter­ nehmens in Ljubljana, das seine Blütezeit von 1795 bil 1817 erlebte, als es im Besitz Sigmund Zois’ war, lassen eine starke Abhängigkeit von englischen Mustern erkennen, Schon im 2. Viertel des 19. Jahrhunderts ist ein durch lokale und allgemeine (vorallem wirtschaftliche) Umstände verursachter Rückgang zu erkennen, so dass nur mehr ganz schlichtes Haushaltsgeschirr hergestellt wurde. Im Jahre 1870 wurde, ebenfalls in Liboje, ein Zweigbetrieb des Unterneh­ mens Schütz in Olomucz bei Blansko (Mähren) für die Herstellung von Industriemajolika gegründet Die Erzeugnisse (Marke: Schütz Cilli): Wand­ teller, Vasen, Desert- und Trinkgeschirr kennzeichnet ein reicher histo- ristischer Reliefdekor mit dicken Ubergüssen bunter Glasuren. Die Kom- ponibilität der Formenteile zeugt von der auf Serien ausgerichteten Pro­ duktionsweise, die, obwohl vorzsüglich in Qualität, doch keine hochstehenden künstlerischen Leistungen kennzeichnen. Wegen der finanziellen Schwierig­ keiten, in die das Unternehmen um 1902 geriet und die eine Folge grosser Investitionen waren, wurde das Produktionsprogramm auf Haushalts­ geschirr und sanitäre Keramik (Wandfliessen, Spülsteine usw.) umgestellt. Einen besonderen Wert haben die Schmuckteller aus der Werkstätte in Kamnik, die sich in den ersten Jahren des 20. Jahrhunderts auf dekorative Keramik umstellte. Die grossen Wandteller bemalte 1907 der slowenische Maler Peter Žmitek mit Motiven der bodenständigen Volkskunst. Man kann sie als einen (obwohl kurzlebigen doch durchaus beachtenswerten) Versuch werten, dem vorherrschenden mittelmässigen Angebot ausländi­ scher Industriebetriebe künstlerisch wertvolle Schöpfungen entgegenzustel­ len, die ausserdem auch eine Wiederbelebung und Weiterführung boden­ ständiger Tradition darstellen. 1 7 Drago Predan: 150 let libojske keramike, Celje 1966. Leta 1922 so se v KIP — Liboje (danes Keramična industrija Liboje) združili obrati Schütz, Nem­ ški dol in Gotovlje. Obrat v ljubljanskem Gradišču: 1 6 1 Beloprsteni desertni krožnik, ko­ nec 18. do prve četrtine 19. sto­ letja, Ljubljana, Narodni muzej Obrat v ljubljanskem Gradišču: Beloprsteni desertni krožnik, ko­ nec 18. do prve četrtine 19. sto­ letja, Ljubljana, Narodni muzej Obrat Nemški dol v Libojah, 1 . Heffele: Beloprstena ročka za vodo iz umivalne garniture, 1815—1853, Ljubljana, Narodni muzej 163 Delavnica v Kamniku, F. Kon- šek: Beloprsteni poslikani de­ sertni krožnik, okoli 1855, Ljub­ ljana, Narodni muzej 164 Peter Žrnitek, delavnica v Kam­ niku, B. Schnabel: Okrasni pla­ denj, poslikan z motivi s panj­ skih končnic, 1907, Ljubljana, Narodni muzej 165 Tovarna dekorativne keramike Schütz, Liboje: Kropilček iz in­ dustrijske majolike, zadnja če­ trtina 19. stoletja, Ljubljana, Na­ rodni muzej 165 Tovarna dekorativne keramike Schütz, Liboje: Okrasni pladenj iz industrijske majolike, zadnja četrtina 19. stoletja, Ljubljana, Narodni muzej 167 Tovarna dekorativne keramike Schütz, Liboje: Sladkornica iz servisa za kavo, industrijska ma- olika, zadnja četrtina 19. sto- etja, Ljubljana, Narodni muzej